Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR)
Razglašam Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (ZOPPGSR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. septembra 2015.
Št. 003-02-7/2015-2
Ljubljana, dne 24. septembra 2015
Borut Pahor l.r.
O OMEJEVANJU ALI PREPOVEDI PRIDELAVE GENSKO SPREMENJENIH RASTLIN (ZOPPGSR)
1. člen
Ta zakon v skladu s 26.b in 26.c členom Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L št. 106 z dne 17. 4. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2015/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO) na svojem ozemlju (UL L št. 68 z dne 13. 3. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/18/ES) določa:
– ukrepe za možnost omejevanja ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (v nadaljnjem besedilu: GS-rastline), pogoje in postopke za sprejetje in odpravo teh ukrepov, pristojne organe in sodelovanje med njimi;
– način sporočanja Evropski komisiji in državam članicam o sprejetih odločitvah v zvezi z omejevanjem ali prepovedjo pridelave GS-rastlin ter
– komisijo za presojo razlogov za omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin, njene naloge in pristojnosti.
Določbe tega zakona se nanašajo na GS-rastline, za katere je:
1. vložena vloga za izdajo dovoljenja za dajanje gensko spremenjenih organizmov (v nadaljnjem besedilu: GSO) na trg Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) z namenom pridelave GS-rastlin ali za obnovitev dovoljenja za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin pri:
– ministrstvu, pristojnem za varstvo okolja, kot prijava za pridobitev dovoljenja za dajanje izdelka na trg v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje z GSO,
– organu druge države članice EU, ki je v skladu s 4. točko 4. člena Direktive 2001/18/ES imenovan za sprejem prijav iz 13. člena Direktive 2001/18/ES, ali
– ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ali pri organu druge države članice EU, ki je v skladu s 5. ali 17. členom Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 298/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 64), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1829/2003/ES) pristojen za sprejem vlog iz 5. ali 17. člena Uredbe 1829/2003/ES;
2. izdano dovoljenje za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin kot:
– dovoljenje za dajanje izdelka na trg, ki ga izda ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, in ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje z GSO,
– pisna odobritev za dajanje izdelka v promet, ki jo izda pristojni organ druge države članice EU v skladu z Direktivo 2001/18/ES, ali
– sklep Evropske komisije o odobritvi dajanja v promet GSO za namen pridelave v skladu z Uredbo 1829/2003/ES.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. GS-rastline so rastline, ki so GSO, kot so opredeljeni v zakonu, ki ureja ravnanje z GSO;
2. pridelava GS-rastlin je gojenje GSO iz 26.b člena Direktive 2001/18/ES, ki se nanaša na GS-rastline;
3. prijavitelj je fizična ali pravna oseba, ki je vložila vlogo iz 1. točke prejšnjega člena;
4. imetnik dovoljenja je fizična ali pravna oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje iz 2. točke prejšnjega člena;
5. GS-rastline v postopku odobritve so GS-rastline, za katere je bila vložena vloga iz 1. točke prejšnjega člena;
6. odobrene GS-rastline so GS-rastline, za katere je bilo izdano dovoljenje iz 2. točke prejšnjega člena;
7. geografska izključitev je prilagoditev geografskega področja uporabe GS-rastlin tako, da se celotno ozemlje ali del ozemlja Republike Slovenije izključi iz dovoljenja za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin iz 2. točke prejšnjega člena.
(ukrepi za omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin)
(1) Pridelava GS-rastlin se lahko omeji ali prepove, če:
1. je ali bi lahko bila v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike, okoljske politike ali politike prostorskega načrtovanja, zlasti če je pridelava GS-rastlin povezana z vprašanji, ki so nacionalnega, regionalnega ali lokalnega pomena, kot so:
– ohranjanje in razvoj kmetijskih praks, ki zagotavljajo trajnostno rabo proizvodnih potencialov v kmetijstvu, zlasti kmetijskih zemljišč,
– varstvo kmetijskih zemljišč pred trajnim spreminjanjem namembnosti,
– ohranjanje in razvoj obstoječih lokalnih kmetijskih struktur,
– varovanje in ohranjanje določenih naravnih pokrajinskih značilnosti in območij s tipičnimi kulturnimi krajinskimi elementi,
– varovanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključno z ohranjanjem določenih habitatov ali posebnih funkcij ekosistemov,
– varovanje in ohranjanje kakovosti tal in voda;
2. povzroča ali bi lahko povzročala ovire ali dodatna bremena pri izvajanju politik iz prejšnje točke;
3. ima ali bi lahko imela negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo ali gospodarstvo, ker:
– ne bi bilo mogoče sprejeti učinkovitih ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih pridelkov v drugih pridelkih,
– bi bila zaradi pridelave GS-rastlin pridelovalcem onemogočena izbira med konvencionalno in ekološko pridelavo ter pridelavo GS-rastlin,
– bi nastali nesorazmerno visoki stroški pri pridelavi rastlin, ki niso GS-rastline, zaradi izogibanja prisotnosti GSO v teh rastlinah in njihovih proizvodih,
– bi bila pridelava GS-rastlin v nasprotju z javnim mnenjem ali kulturno tradicijo;
4. je ali bi lahko bila v nasprotju z zagotavljanjem javnega reda, če je ogroženo neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih.
(2) Razlogi iz prejšnjega odstavka se lahko uporabijo posamično ali skupaj, razen razloga iz 4. točke prejšnjega odstavka, ki ga ni mogoče uporabiti samostojno.
(3) Za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin se lahko sprejmeta naslednja ukrepa:
1. za GS-rastline v postopku odobritve se lahko zahteva geografska izključitev;
2. za GS-rastline v postopku odobritve, za katere zahteva za geografsko izključitev ni bila upoštevana, in za odobrene GS-rastline se lahko prepove pridelava na celotnem območju ali delu območja Republike Slovenije.
(4) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko sprejmejo za določeno GS-rastlino ali skupino GS-rastlin.
(1) Ministrstvo spremlja postopke v zvezi z izdajo dovoljenj za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin in lahko pridobi podatke o vlogah iz prve in druge alineje 1. točke 2. člena tega zakona in o izdanih dovoljenjih iz druge in tretje alineje 2. točke 2. člena tega zakona od pristojnih organov za sprejem vlog ali od Evropske komisije.
(2) Ministrstvo pregleda vloge iz 1. točke 2. člena tega zakona in oceni, ali so podani razlogi iz 4. člena tega zakona za geografsko izključitev.
(3) Ministrstvo preuči vloge in izdana dovoljenja iz 1. in 2. točke 2. člena tega zakona in oceni, ali so podani razlogi iz 4. člena tega zakona za prepoved pridelave GS-rastlin na celotnem območju ali delu območja Republike Slovenije.
(4) Ministrstvo pošlje vloge in izdana dovoljenja iz 1. in 2. točke 2. člena tega zakona v mnenje Komisiji za presojo razlogov za omejitev ali prepoved pridelave GS-rastlin (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(1) Komisijo kot posvetovalno telo imenuje vlada.
(2) Komisijo sestavlja 16 članov, in sicer:
– dva predstavnika ministrstva,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje,
– en predstavnik ministrstva, pristojnega za prostor,
– en predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije,
– en predstavnik Kmetijskega inštituta Slovenije,
– en predstavnik lokalnih skupnosti oziroma občin,
– en predstavnik potrošnikov,
– en predstavnik ekoloških pridelovalcev,
– en predstavnik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,
– en predstavnik Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru,
– en predstavnik Sindikata kmetov Slovenije,
– en predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije,
– en predstavnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
– en predstavnik Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in
– en predstavnik nevladnih organizacij na področju varstva narave.
(3) Organizacije iz prejšnjega odstavka predlagajo svoje predstavnike ministrstvu. Minister ali ministrica, pristojna za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister) skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani predstavniki med seboj izvolijo predsednico ali predsednika in namestnico ali namestnika predsednika komisije. Mandat komisije traja štiri leta.
(4) Komisija sprejme poslovnik, ki določa način njenega dela.
(5) Sredstva za sejnine in potne stroške članov komisije zagotavlja ministrstvo.
(1) Komisija pregleda in oceni vloge in dovoljenja iz 1. in 2. točke 2. člena tega zakona, ki jih ji pošlje ministrstvo v skladu s četrtim odstavkom 5. člena tega zakona. Za vsako vlogo ali dovoljenje komisija da mnenje in ga pošlje ministrstvu najpozneje v 21 dneh od prejema vloge ali dovoljenja.
(2) Če je podan en ali več razlogov iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, mora mnenje vsebovati tudi strokovno utemeljen predlog za geografsko izključitev ali za prepoved pridelave na celotnem območju ali delu območja Republike Slovenije.
(3) Komisija lahko ministrstvu predlaga izdelavo dodatnih znanstvenih ali strokovnih podlag, analiz oziroma raziskav za utemeljitev prepovedi pridelave GS-rastlin. Če ministrstvo oceni, da je predlog komisije utemeljen, zagotovi v ta namen sredstva.
(4) Komisija na zahtevo ministrstva pripravi dodatno strokovno utemeljitev oziroma obrazložitev predloga za prepoved pridelave GS-rastlin, poda pojasnila ali predlog odgovorov na pripombe ali vprašanja Evropske komisije oziroma prijavitelja ali imetnika v zvezi s predlogom predpisa o prepovedi pridelave določenih GS-rastlin, ki ga Evropski komisiji predloži Republika Slovenija v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona.
(5) Na predlog ministrstva komisija pripravi strokovno utemeljitev predloga za odpravo sprejetih ukrepov iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona.
(6) Komisija daje ministrstvu tudi stališča, mnenja in pripombe glede drugih vprašanj, povezanih s pridelavo GS-rastlin.
(7) Komisija pripravi predloge, utemeljitve, stališča oziroma mnenja iz četrtega do šestega odstavka tega člena v roku, ki ga določi ministrstvo.
Vlada sprejme odločitev o vložitvi zahteve za geografsko izključitev in o tem obvesti Evropsko komisijo najpozneje v 45 dneh od datuma, ko je Evropska komisija razposlala pristojnim organom držav članic EU poročilo o izvedeni oceni tveganja za okolje v skladu z drugim odstavkom 14. člena Direktive 2001/18/ES ali od datuma prejema mnenja Evropske agencije za varnost hrane iz 6. oziroma 18. člena Uredbe 1829/2003/ES.
(prepoved pridelave GS-rastlin)
(1) Če prijavitelj v 30 dneh od dneva, ko mu Evropska komisija pošlje zahtevo iz prejšnjega člena, izjavi, da geografskega območja ne bo spremenil v skladu z zahtevo Republike Slovenije, ministrstvo preuči, ali so podani tehtni razlogi iz 4. člena tega zakona za morebitno prepoved pridelave GS-rastlin.
(2) Ministrstvo pripravi strokovno utemeljen predlog za morebitno prepoved pridelave odobrenih GS-rastlin in GS-rastlin v postopku odobritve, za katere zahteva za geografsko izključitev ni bila upoštevana, če so za to podani tehtni razlogi iz 4. člena tega zakona. Predlog za prepoved se lahko nanaša na celotno območje ali del območja Republike Slovenije.
(3) Na podlagi strokovno utemeljenega predloga za prepoved pridelave GS-rastlin vlada potrdi osnutek predpisa, ki ureja prepoved pridelave GS-rastlin in ne sme biti nesorazmeren ali diskriminatoren ukrep, ter ga predloži Evropski komisiji.
(4) Če Evropska komisija poda pripombe k osnutku predpisa iz prejšnjega odstavka v 75 dneh od prejema predloga, se ministrstvo o njih po potrebi posvetuje s komisijo in pripravi nov osnutek predpisa.
(5) Vlada sprejme predpis, s katerim prepove pridelavo določene GS-rastline ali skupine GS-rastlin.
Če se ugotovi, da so prenehali razlogi, zaradi katerih so bili sprejeti ukrepi iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, vlada sprejme:
– odločitev o vložitvi zahteve pri Evropski komisiji, da se celotno ozemlje ali del ozemlja Republike Slovenije ponovno vključi v dovoljenje za dajanje GSO na trg EU z namenom pridelave GS-rastlin,
– predpis, ki ureja prenehanje prepovedi pridelave določene GS-rastline, ter o tem obvesti Evropsko komisijo in druge države članice EU.
Za izvrševanje tega zakona je pristojno ministrstvo, ki je pristojno za kmetijstvo.
(spremembe Zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami)
V Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09):
1. se v drugem odstavku 8. člena za osmo alinejo pika nadomesti z vejico in se dodata novi deveta in deseta alineja, ki se glasita:
»– se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, za katere je sprejeta geografska izključitev v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin; če se geografska izključitev nanaša le na del ozemlja Republike Slovenije, ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR le za pridelavo na tem delu ozemlja,
– se prijava pridelave GSR nanaša na GSR, za katere je vlada v skladu z zakonom, ki ureja omejevanje ali prepoved pridelave GS-rastlin, poslala Evropski komisiji osnutek predpisa o prepovedi pridelave GS-rastlin oziroma sprejela predpis o prepovedi pridelave GS-rastlin; če se prepoved pridelave nanaša le na del ozemlja Republike Slovenije, ministrstvo zavrne vpis v register pridelovalcev GSR le za pridelavo na tem delu ozemlja.«;
2. v 28. členu:
– se za 9. točko doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. preverja, ali pridelovalci spoštujejo omejitve ali prepovedi pridelave GSR glede geografske izključitve ali prepovedi pridelave GSR;«,
– dosedanja 10. točka postane 11. točka;
3. v 29. členu:
– se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. prepove nadaljnje pridelovanje GSR in odredi njihovo takojšnje uničenje na stroške kršitelja, če ugotovi, da se pridelujejo GSR, za katere velja geografska izključitev ali prepoved pridelave na celotnem ozemlju ali delu ozemlja Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin;«,
– dosedanje 2. do 8. točka postanejo 3. do 9. točka;
4. v prvem odstavku 30. člena:
– se za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– prideluje GSR, za katere velja geografska izključitev ali prepoved pridelave na celotnem ozemlju ali delu ozemlja Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja omejitev ali prepoved pridelave gensko spremenjenih rastlin;«,
– dosedanje druga do sedma alineja postanejo tretja do osma alineja.
(1) Ne glede na določbe 8. člena tega zakona pošlje vlada do 3. oktobra 2015 Evropski komisiji zahtevo za geografsko izključitev GS-rastlin, za katere je bila pred 2. aprilom 2015 vložena vloga iz 1. točke 2. člena tega zakona ali izdano dovoljenje iz 2. točke 2. člena tega zakona.
(2) Če prijavitelj izjavi v 30 dneh od dneva, ko mu Evropska komisija pošlje zahtevo iz prejšnjega odstavka, da geografskega območja ne bo spremenil v skladu z zahtevo Republike Slovenije, lahko vlada prepove pridelavo teh GS-rastlin po postopku iz 9. člena tega zakona.
Komisijo iz 6. člena tega zakona imenuje vlada v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/15-24/16
Ljubljana, dne 16. septembra 2015
EPA 614-VII
dr. Milan Brglez l.r.
