Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2015 z dne 21. 8. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2015 z dne 21. 8. 2015

Kazalo

2572. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice za programsko obdobje 2015–2020, stran 7134.

  
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14) in 7. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 93/07 in 42/10) je Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 6. redni seji dne 17. 6. 2015 sprejel
P R A V I L N I K
o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice za programsko obdobje 2015–2020
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Dolenjske Toplice za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja.
Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
– državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1. 7. 2014 str. 1–75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014),
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter
– druge ukrepe.
2. člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3. člen
(oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4. člen
(opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2. »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
3. »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
4. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta;
5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov;
6. »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
7. »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
8. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo;
9. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika;
10. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014;
11. »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi:
11.1 predhodnega triletnega obdobja ali
11.2 triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa;
12. »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema;
13. »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina;
14. »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup zemljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek izvajanja projekta ali dejavnosti;
15. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
16. »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti;
17. »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije;
18. »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč;
19. »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva;
20. »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva;
21. »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji;
22. »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, katerega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe;
23. »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode;
24. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje.
5. člen
(vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma ukrepov:
Vrste pomoči
Ukrepi
Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen);
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih zemljišč (15. člen); UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen); UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen); UKREP 5: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen);
De minimis pomoči (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis;
Ostali ukrepi občine
UKREP 7: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij; UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja (podlaga za izvedbo ukrepa je veljavna zakonodaja s področja javnih financ).
6. člen
(upravičenci do pomoči in izvajalci storitev)
Upravičenci do pomoči so:
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členu 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, imajo sedež na območju občine in so vpisana v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine;
– pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine;
– pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti cestnega tovornega prometa;
– registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine oziroma so namenjena članstvu in splošni javnosti v občini;
– dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
7. člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so:
– naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
– podjetja v težavah.
Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za:
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
– pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
8. člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa objavljenega v občinskem glasilu, internetni strani in občinski oglasni deski, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
Predmet sofinanciranja pri posameznem vlagatelju za enega ali več ukrepov je do največ 3.500 EUR v tekočem letu.
9. člen
(spodbujevalni učinek)
Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in velikost podjetja;
– opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
– lokacijo projekta ali dejavnosti;
– seznam upravičenih stroškov;
– vrsto (nepovratna sredstva ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
– izjave vlagatelja:
1. da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
2. glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
10. člen
(dodelitev sredstev)
O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba.
Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna.
Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa.
11. člen
(izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
– dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
– druga dokazila, določena z javnim razpisom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi …).
12. člen
(kumulacija) (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13 do vključno 19 tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 16, 28 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 702/2014
13. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
– izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
– izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije;
– vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo;
– preprečevanje zaraščanja podeželja;
– povečanje lokalne pridelave hrane in samooskrbe občine;
– zagotavljanje zdrave (tudi ekološke) hrane lokalnemu prebivalstvu;
– povezovanje lokalnih pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih izdelkov;
– vzpostavljanje kratkih prehranskih verig;
– povečanje števila ekoloških in biodinamičnih kmetijskih gospodarstev.
Pomoč se ne dodeli za:
– nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin;
– zasaditev letnih rastlin;
– dela v zvezi z odvodnjavanjem;
– nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč;
– naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov;
– stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
– davke, razne takse in režijske stroške;
– obratna sredstva.
Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
Podukrep 1.1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
Podukrep 1.2. Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
14. člen
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih;
– stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
– stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme;
– stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
– stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
– stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže …);
– stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk;
– stroški postavitve večletnih nasadov.
Upravičenci do pomoči so:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči;
– ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
– predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel;
– mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.500 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
15. člen
Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
– stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
– stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
– stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino;
– stroški urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov za površine nad 0,3 ha.
Upravičenci do pomoči:
– posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …);
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
– kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija;
– dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
– drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih.
Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.500 EUR.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
16. člen
UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih zemljišč (15. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjšanje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih zemljišč.
Upravičeni stroški:
– stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljišč, vključno s stroški pregleda.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– kopija katastrskega načrta o nameravani zaokrožitvi kmetijskih zemljišč;
– mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne službe;
– predračun (ocena upravičenih stroškov).
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
17. člen
UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
– naravnih nesreč;
– slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in
– drugih slabih vremenskih razmer;
– bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter
– zaščitenih živali.
S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
Upravičeni stroški:
– sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem na območju občine in ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
Pogoji za pridobitev:
– veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
Intenzivnost pomoči:
– pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije.
18. člen
UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del).
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju občine.
Pogoji za pridobitev:
– stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo;
– ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, kolikor je le-to potrebno;
– ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
Najvišji skupni znesek pomoči za investicijska dela je do 3.500 EUR letno.
19. člen
UKREP 5: Pomoč za naložbe v zvezi s premestitvijo kmetijskih poslopij (16. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014)
Cilj premestitve kmetijskih poslopij mora biti povezan z javnim interesom.
Upravičeni stroški:
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb;
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev s povečanjem proizvodne zmogljivosti.
Upravičenci:
– kmetijska gospodarstva, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in vpisana v register kmetijskih gospodarstev.
Pogoji upravičenosti:
– premestitev na podlagi javnega interesa mora biti opredeljena v določbah občinskega akta.
Intenzivnost pomoči:
– do 100 % dejanskih nastalih stroškov, kadar premestitev kmetijskega poslopja zajema razstavljanje, odstranitev in ponovno izgradnjo obstoječih objektov;
– do 100 % dejanskih stroškov, če se premestitev nanaša na dejavnost blizu podeželski naselij, katerih namen je izboljšati kakovost življenja ali povečati okoljsko učinkovitost podeželskega naselja.
– Če ima premestitev poslopja v javnem interesu za posledico modernizacijo teh objektov ali povečanje proizvodnje zmogljivosti, se v zvezi s stroški, povezanimi z modernizacijo objektov ali povečanjem proizvodne zmogljivosti, uporabljajo intenzivnosti pomoči, kot veljajo za ukrep Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
Zamenjava obstoječe zgradbe ali objekta z novo sodobno zgradbo ali objektom, ki ne vključuje bistvene spremembe zadevne proizvodnje ali tehnologije, ne šteje, da je povezana z modernizacijo.
Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013
20. člen
(splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013)
Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture;
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije;
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih:
1. če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg;
2. če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
21. člen
(kumulacija de minimis pomoči)
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 EUR).
22. člen
UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji – de minimis
Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Upravičeni stroški:
– stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
– stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
Upravičenci do pomoči:
– kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem dejavnosti in naložbo na območju občine.
Pogoji za pridobitev sredstev:
– dovoljenje za opravljanje dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;
– dokazilo o registraciji dejavnosti, v kolikor upravičenec pomoči še nima dovoljenja za opravljanje dejavnosti;
– dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
– predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
– projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
– poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov;
– drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
Intenzivnost pomoči:
– do 50 % upravičenih stroškov oziroma do 3.500 EUR.
Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 20. člena tega pravilnika.
23. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
Prejemnik mora k vlogi predložiti:
– pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
– pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
– da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24. 12. 2013),
– o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV. OSTALI UKREPI OBČINE
24. člen
UKREP 7: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij
Namen ukrepa: finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in študentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
– izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije;
– kopijo zadnjega šolskega spričevala;
– potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema);
– potrdilo o šolanju.
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev: prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohodka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana.
Upravičenci do pomoči:
– udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij.
Finančna določbe:
– do 1.000 EUR/učenca v tekočem letu oziroma 100 EUR/mesec.
25. člen
UKREP 8: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (106.i člen Zakona o javnih financah, Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr. in 101/13)
Namen ukrepa: sofinanciranje neprofitnih aktivnosti in materialnih stroškov društev oziroma združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in podeželja iz območja občine, ki ne predstavljajo državno pomoč ter njihov cilj z ustanovitvijo in delovanjem ni pridobivanje dobička.
Cilj ukrepa je omogočanje izvedbe programov dela navedenih društev oziroma združenj.
Upravičeni stroški:
– stroški povezani s predstavijo oziroma promocijo dejavnosti društva, pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja kot so: stroški udeležbe na splošnih predavanjih, delavnicah, tečajih brez pridobitve certifikata, krožkih, strokovnih ekskurzijah, seminarjih, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd.; potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov;
– stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti društev oziroma združenj, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd.;
– stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
– materialni stroški, povezani z izvedbo programov društev oziroma združenj;
– stroški povezani s sodelovanjem in predstavitvijo društev na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena na prireditvah drugih društev in organizacij.
Pogoji za pridobitev pomoči:
Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo:
– finančno in vsebinsko ovrednoten letni program dela društva oziroma združenja,
– seznam članov.
Dodatni pogoj za pridobitev sredstev:
Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje podpor ter zahtevana dokumentacija se podrobneje določijo v javnem razpisu.
Upravičenci do pomoči:
– registrirana stanovska društva in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja na območju občine in imajo sedež na območju občine ali izjemoma izven občine s pogojem, da se dejavnost oziroma program izvaja na območju občine in za prebivalce občine.
Finančna določbe / intenzivnost pomoči:
– do 100 % upravičenih stroškov.
V. NADZOR IN SANKCIJE
26. člen
(Nadzor in sankcije)
Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilnikuoz. javnem razpisu,spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine.
V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
– da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
– da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
– da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva;
– da je upravičenec odtujil (prodal) objekte, specialno mehanizacijo in opremo sofinancirano iz nepovratnih sredstvih proračuna občine pred iztekom 5 let.
V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
27. člen
V primeru, da upravičenec ne bo črpal že odobrena sredstva (brez vložitve zahtevka z dokazili), ne more pridobiti sredstev na naslednjih dveh javnih razpisih po tem pravilniku, ki jih bo objavila Občina Dolenjske Toplice, razen v primeru višje sile.
VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE
28. člen
Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči iz tega pravilnika.
VII. KONČNE DOLOČBE
29. člen
Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dolenjske Toplice za programsko obdobje 2007–2013 (Uradni list RS, št. 65/07, 20/07 in 30/09).
30. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Določbe tega pravilnika se v delu, ki se nanašajo na dodelitev pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014/EU, začnejo uporabljati po objavi obvestila župana o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o državni pomoči z identifikacijsko številko pomoči v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-18/2015(0106)-19
Dolenjske Toplice, dne 17. junija 2015
Župan
Občine Dolenjske Toplice
Jože Muhič l.r.
 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti