Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2015 z dne 20. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2015 z dne 20. 7. 2015

Kazalo

2249. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Ilirska Bistrica, stran 6226.

  
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic, št. 18/95, 18/97, 30/98, 4/08, Uradni list RS, št. 31/99, Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4, 30. 6. 2006) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 7. seji dne 2. 7. 2015 sprejel
O D L O K
o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Ilirska Bistrica
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Ilirska Bistrica tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrste in obseg javnih dobrin in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.
2. člen
(cilji)
Cilji javne službe po tem odloku so:
1. povzročiteljem komunalnih odpadkov zagotavljati (omogočati) dostop do storitev javne službe na način, da se zagotavlja storitve javne službe vsem uporabnikom na območju, po ceni, ki jo določi občina (univerzalne storitve) in da se zagotavlja trajno in nepretrgano opravljanje dejavnosti javne službe;
2. zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru nastanka;
3. zasledovati doseganje ciljev operativnih programov in predpisov s področja varstva okolja na ravni države in občin;
4. zagotavljati podatke, poročati in obveščati pristojne službe, ustanovitelja ter javnost o vsebini javne službe;
5. zagotavljati načelo, da stroške zbiranja komunalnih odpadkov plača njihov povzročitelj;
6. zagotavljati izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
3. člen
(subjekti)
Subjekti zbiranja komunalnih odpadkov so:
1. Občina Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: »občina«);
2. izvajalec javne službe – Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., Prešernova 7, 6250 Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: »izvajalec«);
3. povzročitelj odpadkov: je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (v nadaljevanju: »povzročitelj« oziroma »uporabnik«).
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Občina na svojem območju zagotavlja javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za celotno območje občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s posebnim aktom in pravnim redom EU.
Izvajalec javne službe je Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., Prešernova 7, 6250 Ilirska Bistrica.
5. člen
(program)
Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: program), katerega sestavni del je tudi program ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: program ravnanja).
III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE IN NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
6. člen
(vrste javnih dobrin)
Občina na svojem celotnem območju z javno službo zagotavlja javno dobrino zbiranje komunalnih odpadkov.
Javna dobrina javne službe zbiranja komunalnih odpadkov obsega naslednje vrste storitev:
– zagotavljanje in zamenjava zabojnikov za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov,
– čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
– zagotavljanje tipiziranih vrečk za zbiranje komunalnih odpadkov,
– delovanje zbiralnic ločenih frakcij,
– delovanje premičnih zbiralnic nevarnih frakcij,
– delovanje zbirnih centrov,
– zagotavljanje ponovne uporabe ločenih frakcij odpadkov,
– prevzem in odvoz zbranih komunalnih odpadkov iz prevzemnega mesta,
– prevzem in odvoz bioloških odpadkov iz prevzemnega mesta,
– prevzem in odvoz zbranih ločenih frakcij,
– prevzem in odvoz kosovnih odpadkov,
– prevzem in odvoz komunalnih odpadkov iz območja javnih prireditev,
– razvrščanje pripeljanih odpadkov po vrstah in njihovo predajo v predelavo,
– predajo komunalnih odpadkov v obdelavo,
– prevzem nevarnih frakcij, skladiščenje in predajo v predelavo.
Določbe predpisov, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo vsebino tega odloka, dopolnjujejo njegovo vsebino in stopajo na mesto določil, predvidenih s tem odlokom.
7. člen
(obseg javnih dobrin)
Obseg javnih dobrin javne službe pomeni omogočanje zbiranja vseh vrst komunalnih odpadkov.
Obseg zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: frekvenca prevoza) pri uporabniku, ki ureja ravnanje z odpadki, se zagotovi za:
– mešane komunalne odpadke (20 03 01) najmanj enkrat na štiri tedne, pri čemer mora biti omogočena izbira velikosti zabojnikov od vključno 80 l navzgor,
– biološke razgradljive kuhinjske odpadke (20 01 08) in zeleni vrtni odpad (20 02 01) najmanj enkrat na štirinajst dni, pozimi najmanj enkrat na štiri tedne (od začetka decembra do konca februarja),
– ločeno zbrano frakcijo komunalnih odpadkov papir in karton (20 01 01), vključno s papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01), plastiko (20 01 39), plastično embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 02), kovine (20 01 40), kovinsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 04) in sestavljeno (kompozitno) embalažo (15 01 05) praviloma najmanj na štiri tedne oziroma po potrebi, steklo (15 01 07) po potrebi,
– kosovne odpadke (20 03 07) najmanj enkrat letno v obdobju, ki ga določi izvajalec v soglasju z občinsko upravo po predhodnem naročilu.
Če se zaradi višje sile (naravne katastrofe, obilno sneženje, primrznjeni odpadki na stene zabojnikov, zapore cest in podobno) ne more prevzeti in odpeljati zbranih komunalnih odpadkov, se prevzem in prevoz opravi takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se lahko ob zabojnik postavi tudi netipizirane vrečke, napolnjene s komunalnimi odpadki, ki jih izvajalec javne službe pri naslednjem zbiranju mora odpeljati.
Obseg zbiranja in prevoza ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic – se zagotavlja skladno s potrebami.
Za nevarne frakcije je obseg zbiranja in prevoza zagotovljen za topila (20 01 13), kisline (20 01 14), alkalije (20 01 15), fotokemikalije, pesticide (20 01 19), fluorescentne cevi in druge odpadke, ki vsebujejo živo srebro (20 01 21), zavrženo opremo, ki vsebuje klorofluoroogljike, jedilno olje in maščobe (20 01 25), olja in maščobe, ki so komunalni odpadek (niso navedeni pod klasifikacijsko številko odpadka 20 01 25 (20 01 26), barve, tiskarske barve, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (20 01 27), barve, tiskarske barve, ki niso navedene pod 20 01 27 (20 01 28), čistila detergenti, ki vsebujejo nevarne snovi (20 01 29), citotoksična in citostatična zdravila (20 01 31), baterije in akumulatorje, ki so navedeni pod 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 ter nesortirane baterije in akumulatorje, ki vsebujejo te baterije in akumulatorje (20 01 33), zavrženo električno in elektronsko opremo, ki vsebuje nevarne snovi in ni navedena pod 20 01 21 in 20 01 23 (20 01 35), les, ki vsebuje nevarne snovi (20 01 37), najmanj enkrat letno po urniku s premično zbiralnico nevarnih frakcij in v zbirnem centru.
8. člen
(prostorska razporeditev zagotavljanja zbiranja)
Zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, zbirnih stiskalnicah, zbiralnicah ločenih frakcij – ekoloških otokih, premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij, zbirnem centru in centru ponovne uporabe, kolikor bo ta vzpostavljen.
9. člen
(zbirno mesto)
Zbirno mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni ali ustrezno urejeni javni površini in je namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in nekaterih ločenih frakcij odpadkov.
Pri načrtovanju zbirnega in prevzemnega mesta pri novih stanovanjskih ter poslovnih zgradbah in naseljih, pri prenovah ter spremembah namembnosti objektov je treba upoštevati pogoje tega odloka, tako da za vse uporabnike zagotovi najmanj minimalno obračunsko prostornino posamezne vrste zabojnikov, določene s tem odlokom, pomnoženo s faktorjem 1,6. Če izračun ni enak posamezni velikosti zabojnikov, se pri načrtovanju velikosti prostora zbirnega mesta upošteva večja velikost zabojnika. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja zabojnikov.
Na zahtevo upravnega organa poda mnenje glede načrtovanega zbiranja odpadkov v prostorski ali projektni dokumentaciji pristojni organ občine, s tem da le-ta predhodno pridobi mnenje izvajalca.
Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. To mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini ob meji z javno površino oziroma znotraj predpisane razdalje od javne površine in je namenjeno za postavitev zabojnikov za zbiranje komunalnih, bioloških odpadkov ter ločenih frakcij in njihovemu prevzemu.
Za zbirno mesto na javni površini mora imetnik pridobiti dovoljenje pristojnega organa občine.
10. člen
(prevzemno mesto)
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je začasno mesto, praviloma na najbližji možni javni površini, namenjeno prevzemu komunalnih odpadkov, ločenih frakcij, bioloških odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati rabe teh površin. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov.
Uporabnik mora zabojnike pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto in jih po odvozu, v najkrajšem možnem času, odpeljati nazaj. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ 15 m od roba prometne površine. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno od roba zemljišča ali objekta uporabnika največ 150 m. Na poti od prevzemnega mesta do mesta praznjenja zabojnika za zabojnike volumna do 240 l ne sme biti višinskih ovir (stopnic in robnikov).
Prevzemno mesto določita uporabnik in izvajalec javne službe sporazumno. Tako določeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov, ki vsebuje šifro zabojnika, naslov objekta, ime lastnika objekta in ime najemnika objekta, ko postane uporabnik storitve javne službe.
Če do sporazuma o določitvi prevzemnega mesta med uporabnikom in izvajalcem javne službe ne pride, zagotovi prevzemno mesto, na predlog katerekoli strani, pristojen organ občinske uprave (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Tako zagotovljeno prevzemno mesto izvajalec javne službe vpiše v evidenco uporabnikov.
Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov, ki se jih zbira ob organizirani čistilni akcij. Prevzemno mesto za kosovne odpadke mora biti na površini, ki omogoča izvajalcu javne službe prevzem in odvoz.
11. člen
(dostop do prevzemnega mesta)
Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen varen dostop smetarskim vozilom.
Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, druge rastline ali drugo, izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je lastnik ne odstrani, jo odstrani izvajalec javne služne na stroške lastnika.
Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča ali objekta uporabnika.
V času popolne ali delne zapore občinske ceste, ki traja več kot 14 dni, izvajalcu javne službe ne omogoča dostopa s smetarskim vozilom do prevzemnih mest na območju zapore, mora pristojni organ zagotoviti začasna prevzemna mesta, ki so dostopna s smetarskim vozilom. Zabojnike na začasna prevzemna mesta za čas zapore občinske ceste postavi izvajalec del na cesti z zaporo.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del na cesti – pravna oseba, če na cesto z zaporo ne postavi zabojnikov na začasna prevzemna mesta, kot to določa prejšnji odstavek tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 80 eurov.
12. člen
(mesto praznjenja zabojnikov)
Mesto praznjenja zabojnika je prostor, praviloma na vozišču ceste, kjer stoji smetarsko vozilo. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnika ne sme biti več kot 15 m razdalje.
13. člen
(prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev)
Za čas javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več udeležencev, mora organizator prireditve na kraju prireditve zagotoviti začasno zbiralnico ločenih frakcij in zabojnika za komunalne odpadke, če ima prireditev gostinsko ponudbo pa še zabojnike za biološko razgradljive kuhinjske odpadke. Vrsto in število zabojnikov določita izvajalec javne službe in organizator javne prireditve najkasneje štirinajst dni pred datumom prireditve.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 60 eurov.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
14. člen
(pogoji za zagotavljanje javnih dobrin)
Pogoji za zagotavljanje javnih dobrin so:
– zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov,
– tipizirane vrečke za komunalne odpadke,
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,
– zbiralnice,
– premične zbiralnice nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
– zbirni center,
– centri ponovne uporabe,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– objekti in naprave za razvrščanje komunalnih odpadkov in
– izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe iz naslednjega člena.
15. člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
V zvezi z izvajanjem javne službe obsegajo obveznosti izvajalca javne službe zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljanje javne službe, v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter v skladu z odloki,
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanje javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki,
3. izvajati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga izdela vsako leto do konca novembra za naslednje leto,
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov, ki so v pristojnosti izvajanja javne službe ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi takoj po ugotovitvi napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb),
5. ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastajanja in prevzemanje ločeno zbranih frakcij v za to namenjenih posodah na ekoloških otokih in v zbirnem centru,
6. redno praznjenje in odvažanje odpadkov iz zbirnega centra, zbiralnic, zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov ter redno odvažanje odpadkov, v tipiziranih vrečkah,
7. praznjenje zabojnikov in nalaganje tipiziranih vrečk tako, da se ne poškoduje zabojnikov ter ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice oziroma jih očisti, če jih onesnaži,
8. čiščenje in vzdrževanje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov,
9. čiščenje in vzdrževanje zbirnega centra in zbiralnic,
10. zagotavljanje zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov glede na potrebe uporabnika,
11. skrb za zamenjavo zabojnikov za komunalne odpadke skladno z odlokom,
12. ločen prevoz posameznih frakcij,
13. nabava in zamenjava posod (po potrebi) za ločeno zbiranje odpadkov,
14. nabava in prodaja posebnih vrečk za odpadke,
15. izvajanje nadzora nad uporabo zabojnikov za vse vrste komunalnih odpadkov in opozarjati uporabnike na nepravilnosti,
16. pridobivanje podatkov o uporabnikih iz uradnih evidenc,
17. zagotavljati uporabnikom urnik zbiranja komunalnih odpadkov,
18. vodenje evidenc uporabnikov skladno z odlokom,
19. vodenje evidenc, zbiralnic in zbirnega centra,
20. nabava in vzdrževanje vozil in oprema za izvajanje storitev javne službe,
21. vodenje evidenc o zbranih in prepeljanih vrstah komunalnih odpadkov,
22. sprotno obveščanje uporabnikov o storitvah javne službe,
23. odvoz kosovnih odpadkov na osnovi naročila povzročiteljev le-teh,
24. ekološko ozaveščanje in sodelovanje pri čistilnih akcijah,
25. odločanje o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb,
26. obračunavanje pristojbin in drugih prispevkov v skladu s predpisi,
27. priprava programov za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno poročanje o izvajanju javnih služb in poslovanju,
28. na podlagi pooblastila, določenega s predpisi, oblikovanje cen storitev javnih služb,
29. svetovanje in pomoč občini pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov,
30. izvajanje vseh drugih storitev, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis in so s predpisi določene, da se izvajajo v okviru javne službe.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, ki ravna v nasprotju s prvo ali četrto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 25 eurov.
16. člen
(zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov)
Zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe. Izvajalec javne službe brez dodatnega plačila poskrbi za zamenjavo zabojnikov, če so poškodovani, premajhni, preveliki, odtujeni ali drugo. Zamenjavo zabojnika za zabojnik manjšega volumna izvajalec opravi proti plačilu stroškov zamenjave, določenih v ceniku za javne službe na področju ravnanja z odpadki, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa. Če uporabnik odtuji ali dokazano namenoma poškoduje zabojnik, je dolžan kriti vse stroške novega zabojnika in njegove dostave ali popravila.
Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so različne velikosti in oblike, s prostornino od najmanj 80 l do 1.100 l. Zabojnike za uporabnika določi izvajalec javne službe, pri čemer za prvo namestitev upošteva za mešane komunalne odpadke in biološke odpadke vrednosti za minimalno obračunsko količino iz 34. člena povečane za najmanj 30% in glede na volumen zabojnika zaokroženo navzgor.
Če ni drugih podatkov, se za priporočljiv skupni volumen zabojnikov za ločene frakcije za poslovno dejavnost lahko uporabi tudi vrednosti določene za osebe (prebivalce) v tretjem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva polovične volumne določene za osebe za vsakega zaposlenega.
Izvajalec javne službe lahko z nalepkami na zabojnikih obvešča uporabnike o storitvah javne službe, kar je za drugo obveščanje prepovedano.
17. člen
(tipizirane vrečke)
Tipizirane vrečke se lahko uporabijo občasno, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov, po potrebi tudi ločenih frakcij. Tipizirane vrečke imajo logotip izvajalca javne službe. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto ob zabojnik le v času prevzema komunalnih odpadkov.
18. člen
(čiščenje in vzdrževanje zabojnikov)
Izvajalec javne službe mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov z napravami za čiščenje zabojnikov enkrat letno.
19. člen
(zbiralnice ločenih frakcij)
Zbiralnica je posebej urejen prostor na javni površini namenjen prepuščanju ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in drugo). Lokacijo zagotovi pristojni organ.
20. člen
(zbiralnice nevarnih odpadkov)
Zbiralnica nevarnih odpadkov, ki se nahaja v zbirnem centru, je namenjena zbiranju nevarnih odpadkov iz gospodinjstva na vseh prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, kamor uporabniki prinesejo po urniku svoje nevarne odpadke.
21. člen
(zbirni centri)
Zbirni center je posebej urejen in opremljen prostor za ločeno prepuščanje vseh vrst frakcij komunalnih odpadkov v posamezne zaboje in zabojnike. Zbirni center zagotovi občina. Začasno lokacijo za zbiranje frakcij komunalnih odpadkov, ki se jih zbira v zbirnem centru lahko zagotovi občina ali v soglasju z občino izvajalec javne službe.
Zbirni center deluje po obratovalnem času, ki ga skupaj določita občina in izvajalec. Obratovalni čas zbirnega centra objavi izvajalec javne službe na svoji spletni strani, v urniku in drugih obvestilih za javnost.
V zbirnem centru se zagotavlja ločeno prepuščanje v zaboje in zabojnike naslednjih frakcij:
– papir in karton (20 01 01),
– papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 01),
– steklo (20 01 02),
– stekleno embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 07),
– biološko razgradljive kuhinjske odpadke (20 01 08),
– oblačila (20 01 10) in tekstilije (20 01 11),
– jedilno olje in maščobe (20 01 25),
– barve, tekstilne barve, lepila in smole, ki niso navedeni pod 20 01 27 (20 01 28),
– čistila, ki niso navedena pod 20 01 29 (20 01 30),
– zdravila, ki niso navedena pod 20 01 31(20 01 32),
– baterije in akumulatorji, ki niso navedeni pod 20 01 33 (20 01 34),
– zavržena električna in elektronska oprema, ki ni navedena pod 20 01 21, 20 01 23, 20 01 35 (20 01 36),
– les, ki ni naveden pod 20 01 37 (20 01 38),
– lesno embalažo (15 01 03),
– plastiko (20 01 39),
– plastično embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 02),
– kovine (20 01 40),
– kovinsko embalažo, ki je komunalni odpadek (15 01 04),
– druge tovrstne odpadke (20 01 99),
– sestavljeno (kompozitno) embalažo (15 01 05),
– biorazgradljive odpadke (20 02 01),
– kosovne odpadke (20 03 07),
– zeleni odrez,
– druge odpadke, ki jih določi izvajalec javne službe ali predpis.
Izvajalec in občina skupaj določita vrste odpadkov, ki se zbirajo v začasnem zbirnem centru.
22. člen
(vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov)
Odvoz komunalnih odpadkov, zbranih na zbirnem mestu ali na zbirnem in prevzemnem mestu, se zagotavlja s specialnimi vozili za odvoz komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: smetarsko vozilo) po urniku za prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja, v enakem nivoju storitve za vse uporabnike.
23. člen
(objekti in naprave za razvrščanje)
Zbrane komunalne odpadke se pripelje v zbirni center, kjer se jih razvrsti po vrstah in razvrščene preda v nadaljnjo rabo ali obdelavo.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE
24. člen
(uporabnik javne službe)
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji za enake vrste odpadkov. Uporaba storitve javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb za uporabnike obvezna.
Uporabnik javne službe na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), in je:
– izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,
– izvirni povzročitelj iz javnega sektorja in
– izvirni povzročitelj iz proizvodne dejavnosti, trgovine, poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti ali druge dejavnosti, ki ni dejavnost javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: iz dejavnosti),
– drugi zavezanci po tem odloku, primeroma osebe, ki na podlagi posebne pravice uporabe uporabljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno) ali osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
Uporabnik je na podlagi tega odloka vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe za potrebe javne službe. Uporabnik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov.
Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, določen s tem odlokom, pri čemer obveznost uporabnikov javne službe za plačevanje storitev javne službe ni odvisna od vpisa oziroma odklonitve dolžnosti vpisa v evidenco uporabnikov.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 60 eurov.
Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
25. člen
(pravice uporabnika)
Uporabniki imajo do izvajalca zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporaba zabojnikov za komunalne odpadke,
– do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov – zmanjšanje oziroma povečanje volumna na pobudo uporabnika se za celotno območje občine opravi v vnaprej določenih terminih usklajenih z občinsko upravo dvakrat letno, za povečanje pa se lahko začasno uporablja tipizirane vrečke,
– da je obveščen o storitvah javne službe,
– naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca javne službe.
Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži/ugovarja izvajalcu in občini, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
26. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik je dolžan prepuščati:
– komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov,
– ločene frakcije v zabojnike za ločene frakcije v zbiralnicah in na zbirnih mestih,
– biološke odpadke v posebne zabojnike, razen če jih sam hišno kompostira,
– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu,
– nevarne frakcije v zbirnih centrih ali v premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– ločene frakcije v zbirnih centrih ali na mestih, ki jih določi izvajalec javne službe.
Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju,
– da so zabojniki ali tipizirane vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto,
– da po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike namesti nazaj na zbirno mesto, če nista zbirno in prevzemno mesto na istem mestu,
– da so pokrovi na zabojnikih zaprti na zbirnem in prevzemnem mestu,
– da so tipizirane vrečke na prevzemnem mestu zaprte,
– da je okolica zbirnih mest ali zbirnih in prevzemnih mest čista,
– dostop do zbirnega in prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– odstranjevanje snega ob zabojnikih ter čiščenje njihovih pokrovov ter dostopa do zabojnikov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu javne službe takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v roku petih dni po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom,
– plačilo opravljenih storitev javne službe v roku, določenem na računu,
– pravilno hranjenje nevarnih frakcij do njihove oddaje,
– upoštevanje navodil izvajalca in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb.
Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvo, šesto, sedmo, deveto ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 100 eurov.
Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvo, šesto, sedmo, deveto ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 60 eurov.
Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo, šesto, sedmo, deveto ali enajsto alinejo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 50 eurov.
Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 25 eurov.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto, osmo ali dvanajsto alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo, šesto, sedmo, deveto ali enajsto alinejo drugega odstavka tega člena.
Z globo 20 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena ali v nasprotju z drugo, tretjo, četrto, peto ali dvanajsto alinejo drugega odstavka tega člena.
Z globo 4 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z osmo alinejo drugega odstavka tega člena.
27. člen
(prepovedi)
Uporabnikom, drugim povzročiteljev in tretjim osebam je prepovedano:
– odlagati komunalne odpadke na območju občine v nasprotju z določili tega odloka,
– mešati biološke odpadke z drugimi komunalnimi odpadki,
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke,
– odlagati odpadke izven zabojnikov za odlaganje komunalnih odpadkov,
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,
– brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih odnašati odložene komunalne odpadke,
– odnašati odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest,
– razmetavati odpadke ali drugače onesnažiti prevzemna mesta oziroma zbirno-prevzemna mesta,
– onesnažiti okolico zbiralnic, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati razen z namenom označitve uporabnika.
V zabojnike ali tipizirane vrečke, ki so namenjene komunalnim odpadkom ali biološkim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
– nevarne odpadke,
– ločene frakcije komunalnih odpadkov,
– gradbeni material, kamenje,
– bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti,
– tople ogorke in topel pepel,
– kosovne odpadke,
– tekoče odpadke, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka.
Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvo, četrto, šesto, osmo, deveto ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvo, četrto, šesto, osmo, deveto ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov.
Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo, četrto, šesto, osmo, deveto ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, sedmo ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 50 eurov.
Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, sedmo ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 25 eurov.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, sedmo ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Z globo 125 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo, četrto, šesto, sedmo ali osmo alinejo prvega odstavka tega člena ali v zabojnike ali tipizirane vrečke, ki so namenjene komunalnim odpadkom ali biološkim odpadkom, odlaga, zliva ali postavlja nevarne odpadke (prva alineja drugega odstavka tega člena).
Z globo 20 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugo, tretjo, peto, deveto, deseto ali enajsto alinejo prvega odstavka tega člena ali v zabojnike ali tipizirane vrečke, ki so namenjene komunalnim odpadkom ali biološkim odpadkom, odlaga, zliva ali postavlja odpadke iz druge do sedme alineje drugega odstavka tega člena.
28. člen
(kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad)
Uporabniki biološke odpadke odlagajo v zabojnike za biološke odpadke ali za ta namen uporabljajo hišni kompostnik.
V hišnem kompostiranju uporabnik kompostira:
– zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, travo, listje, staro zemljo lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, steljo malih rastlinojedih živali, lesni pepel) in
– kuhinjske odpadke (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni izdelki hrane, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in vrečke) na način, kot to določa uredba, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki.
Uporabnik svojo odločitev o hišnem kompostiranju pisno sporoči izvajalcu javne službe. Možnost kompostiranja lahko izvajalec javne službe preveri z ogledom prostora za hišno kompostiranje in prostora za uporabo pridobljenega hišnega komposta, in če so izpolnjeni vsi pogoji, to možnost potrdi.
29. člen
(novi uporabniki)
Lastnik ali upravljavec novega ali obnovljenega objekta mora kot novi uporabnik po tem odloku takoj po izdaji uporabnega dovoljenja to sporočiti izvajalcu javne službe ali (ne glede na izdajo uporabljenega dovoljenja) najkasneje petnajst dni pred začetkom uporabe objekta, zaradi določitve prevzemnega mesta, števila zabojnikov in drugih pogojev za začetek izvajanja javne službe.
Uporabnik iz prvega odstavka tega člena mora izvajalcu javne službe sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika (v nadaljnjem besedilu: zaposleni), in o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala ter druge podatke, potrebne za obračun storitev. Izvajalec javne službe mora pred pričetkom izvajanja javne službe uporabnika obvestiti, da ga je vpisal v evidenco uporabnikov.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 50 eurov.
Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 25 eurov.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
Opustitev dolžnosti iz prvega ali drugega odstavka ali izrek globe v ničemer ne izključujejo nastanka obveznosti po tem odloku.
30. člen
(gradbišče)
Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov, za katere se zahteva gradbeno dovoljenje, so tudi uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča za število zaposlenih na gradbišču preskrbi potrebne zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov po tem odloku. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o številu zaposlenih. Obravnava se, da gradbišče obratuje do pričetka uporabe objekta. V času od začetka gradnje do vselitve lastnik objekta plačuje minimalno za eno osebo.
Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 50 eurov.
Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prejšnjega odstavka tega člena, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 25 eurov.
Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 30 eurov.
Opustitev dolžnosti iz prvega ali drugega odstavka ali izrek globe v ničemer ne izključujejo nastanka obveznosti po tem odloku.
31. člen
(uporabniki iz dejavnosti)
Pri uporabnikih iz dejavnosti se, če ni s predpisi določeno drugače, poleg števila zaposlenih lahko upošteva tudi površino poslovnega prostora v odvisnosti od vrste dejavnosti, za gostinsko dejavnost se za določitev števila skupnega volumna zabojnikov poleg števila zaposlenih lahko upošteva število sedežev, in število stojišč, pri uporabnikih, ki opravljajo dejavnost oddaje prenočitvenih zmogljivosti se upošteva tudi število postelj. Za določitev minimalnega volumna za uporabnike iz dejavnosti se lahko uporabijo tudi drugi relevantni podatki.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
32. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira:
– s ceno storitev javne službe,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij,
– iz okoljske dajatve,
– iz proračuna občine in
– drugih virov.
Obveznosti uporabnikov za plačilo storitev javne službe določene s tem odlokom, zajemajo hkrati njihove obveznosti za plačilo storitev za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov ter se pri tem v celoti uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo način financiranja javne službe (zavezanci za plačilo, obveznost plačila …).
33. člen
(cena storitev javnih služb)
Cena storitev javne službe se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Organ, ki v imenu oziroma za račun izvajalca sprejme cene, določa predpis.
Kolikor ni drugače določeno s predpisi, je pristojni organ za sprejem cene občinski svet ustanovitelja.
34. člen
(minimalni volumen za opravljeno storitev)
Minimalni obračunski volumen za opravljeno storitev javne službe določa tehnični pravilnik.
Minimalni obračunski volumen za opravljeno storitev javne službe za mešane komunalne odpadke za vsak počitniški objekt ali prazno stanovanjsko ali poslovno enoto mora biti obračunan v višini kot velja za eno tretjino najmanjše velikosti zabojnika za mešane komunalne odpadke in najmanjšo frekvenco zbiranja določeno in uveljavljeno s tem odlokom, tudi če prazna enota ne uporablja pripadajočega zabojnika. Minimalni obračunski volumen se zagotovi z namestitvijo zabojnikov ustrezne velikosti. Podrobneje se cene in način obračuna določi v ceniku.
35. člen
(obračun storitve)
Uporabniku se storitev javne službe obračuna po osebi oziroma skladno z vsakokrat veljavnimi predpisi.
Če se podatki, ki jih mora uporabnik posredovati izvajalcu javne službe, razlikujejo od podatkov iz uradne evidence, se upoštevajo pri obračunu storitev javnih služb podatki, ki izkazujejo višjo vrednost. Podatki v evidenci se lahko spremenijo na podlagi:
– utemeljenega pisnega sporočila uporabnika storitev javne službe z uradnim dokazilom,
– ugotovitev izvajalca in/ali
– ugotovitev nadzornih organov občine.
Če uporablja zabojnike za komunalne odpadke več uporabnikov, se za delitev stroškov med njimi praviloma uporablja število članov gospodinjstva, za pravne osebe pa število zaposlenih. Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo v smislu uporabnika oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca. Odločitev izvajalca javne službe o delitvi stroškov med uporabnike je dokončna in nanjo ni pritožbe, spremeni pa se lahko s pisno izraženim dogovorom vseh uporabnikov zbirnega mesta, kar je tudi dolžnost vseh uporabnikov zbirnega mesta.
Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javnih služb oziroma je ta neutemeljen, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v osmih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Če uporabnik, ki je najemnik objekta ali stanovanja ne poravna računa storitev javne službe, ga mora plačati lastnik objekta ali stanovanja. Solastniki odgovarjajo za obveznosti solidarno. Za eno stanovanjsko enoto se lahko izda največ en račun.
V primeru, da obstaja več solastnikov ene stanovanjske enote, se izdaja račun, obstoječemu plačniku. Če ta ni reden plačnik pa solastniku z največjim deležem lastništva, če se lastniki niso med seboj drugače dogovorili. Če se med solastniki samoprijavi plačnik storitev, pa le-temu.
V primeru, ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in na račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. Če upravnik stanovanj oziroma poslovnih prostorov nastopa v imenu lastnika ali skupnosti lastnikov, postanejo vsi lastniki do izvajalca solidarni dolžniki. Drugačen dogovor med lastniki v razmerju do izvajalca nima pravnega učinka.
Cene se uredijo s cenikom na področju ravnanja z odpadki.
36. člen
(uveljavljanje sprememb)
Spremembe pri uporabniku, ki vplivajo na obračun storitev javnih služb, se upoštevajo v naslednjem mesecu od dneva vpisa v evidenco uporabnikov.
Uporabniki vseh objektov, ki so vpisani v uradno evidenco objektov, morajo biti vključeni v izvajanje storitev po tem odloku. Če je objekt prazen, se za uporabnika upošteva lastnik objekta.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
37. člen
(gospodarska javna infrastruktura)
Za izvajanje javne službe zbiranje komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave zbirnih centrov za prevzemanje in zbiranje,
– zemljišča in objekti zbiralnic,
– zemljišča, objekti in naprave malih kompostarn,
– zemljišča, objekti in naprave za razvrščanje,
– zemljišča, objekti in naprave za skladiščenje.
Glede infrastrukturnih objektov, opreme in naprav, v lasti občine, ki služijo izvajanju gospodarske javne službe, sklene občina in javno podjetje pogodbo o najemu.
VIII. ODGOVORNOST IZVAJALCA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
38. člen
(odgovornost)
Za izvajanje javnih služb je odgovoren izvajalec javnih služb.
Izvajalec mora tudi v primeru (s predpisi dopustnega) delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do občine in uporabnikov ter tretjih oseb, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
39. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo organi občinskega nadzora in inšpekcije, pristojne državne inšpekcijske službe v okviru svojih pristojnosti.
Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
Če pristojni organ občine ugotovi, da izvajalcev ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz odloka, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz odloka.
40. člen
(nadzor občinskega inšpektorata)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
41. člen
(način nadzora)
Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti organ občinskega nadzora.
V primeru kršitve določil tega odloka organ občinskega nadzora ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(novosti)
Izvajalec javne službe je dolžan opozarjati uporabnike na novosti iz odloka šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
43. člen
(organ iz 33. člena odloka)
Organ iz 33. člena odloka je ob uveljavitvi tega odloka Občinski svet Občine Ilirska Bistrica.
44. člen
(pravilniki)
Pravilnike na podlagi tega odloka sprejme pristojni organ v 6 mesecih od uveljavitve odloka.
45. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorskih novic št. 13/92, 3/93 in 18/94), razen v delu določb, ki urejajo način obračuna obveznosti uporabnikov javne službe in na tej podlagi sprejeti predpisi in drugi akti, ki se uporabljajo ter do vzpostavitve vseh pogojev za uveljavitev obračuna in cene storitev javne službe skladno s tem odlokom.
46. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 8. 2015.
Št. 007-4/2015
Ilirska Bistrica, dne 3. julija 2015
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Emil Rojc l.r.