Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/2015 z dne 5. 6. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/2015 z dne 5. 6. 2015

Kazalo

1627. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov Kmetija Marovt, stran 4351.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 6. redni seji dne 27. 5. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov Kmetija Marovt
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).
(2) Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 43/11).
(3) Odločba št. 351-162/2012/2 z dne 29. 3. 2012, izdana s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje v zvezi z izpolnjevanjem predpisanih pogojev, da se pobuda kmetijskega gospodarstva, KMG-MID: 100282662, vključi v postopek priprave z OPPN na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe.
(4) Statut Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12). Strategija prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(5) Podrobni načrt je izdelal: VIZURA Matko d.o.o., pod številko: 154/2011 z datumom 22. 1. 2015.
2. člen
(vsebina načrta)
(1)
Vsebina tekstualnega dela:
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3. ZASNOVA PROJEKTIH REŠITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN JAVNO GRAJENO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
9. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(2)
Vsebina grafičnega dela:
1. IZSEK IZ PROSTORSKIH SESTAVIN PLANA OBČINE
2. OBMOČJE NAČRTA Z OBSTOJEČIM PARCELNIM STANJEM
3. PRIKAZ VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI OBMOČJI
4. ZAZIDALNA SITUACIJA
5. PRIKAZ OMREŽIJ IN PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER GRAJENO JAVNO DOBRO
6. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA OKOLJA
7. PRIKAZ UREDITEV VAROVANJA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
8. NAČRT PARCELACIJE
(3)
Seznam prilog:
1. GEODETSKI NAČRT S CERTIFIKATOM
2. SMERNICE IN MNENJA
3. POVZETEK ZA JAVNOST
4. STROKOVNE PODLAGE
(4)
Sestavine OPPN so opisane in prikazane v tekstualnem in grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj s prilogami na vpogled na Občini Braslovče.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet načrta)
(1) S tem OPPN se načrtuje na ureditvenem območju izgradnja enega kmetijskega objekta – hala za spravilo pridelkov, legalizacija treh obstoječih objektov, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji tega načrta.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
4. člen
(območje načrta)
(1) Meja obravnave:
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta leži na južnem delu kmetije Marovt v naselju Parižlje v k.o. Spodnje Gorče.
Meja ureditvenega območja na severnem delu poteka po meji zazidljivosti obstoječega Prostorskega reda Občine Braslovče, na zahodnem delu poteka po posestni meji, na jugozahodnem, južnem in vzhodnem delu pa po kmetijskih zemljiščih po meji predvidene novogradnje.
(2) Velikost območja:
Površina ureditvenega območja OPPN znaša 0,22 ha.
(3) Parcelno stanje:
Območje OPPN vključuje parcele številke:
k.o. Spodnje Gorče: del parcele št. 593, del parcele št. 594 in del parcele št. 595/2.
(4) Če se v postopku priprave projektne dokumentacije za gradnjo, izkaže potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, se lahko z gradnjo posega tudi na zemljišča zunaj območja podrobnega načrta.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja južno od občinske ceste kategorizirane kot JP990370 (odsek JP990371 Parižlje 33) in je na severu omejeno z že obstoječimi stavbami, na vzhodu, jugu in zahodu pa s kmetijskimi površinami. Območje se preko obstoječega dvorišča priključuje na obstoječo lokalno cesto.
6. člen
(namembnost območja)
Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta spada v prostorsko enoto (PE28) – odprt prostor funkcionalne enote »Spodnja Savinjska dolina« in se nanaša na zemljišče, ki je v obstoječem Odloku o prostorskem redu Občine Braslovče predvideno kot kmetijsko zemljišče.
7. člen
(vrste gradenj)
(1) Na območju OPPN so predvidene gradnje novega objekta največjih dopustnih dimenzij 17,00 m x 30,00 m, odstranitve, dograditve in rekonstrukcije obstoječih objektov in spremembe namembnosti v skladu s pogoji Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11, ki so uvrščene v posamezne skupine.
– 12711 – stavbe za rastlinsko pridelavo, in sicer: rastlinjaki za vrtnine in okrasne rastline, pokrite drevesnice in podobne stavbe
– 12712 – stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
po predpisu, ki ureja vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje
– 12713 – stavbe za spravilo pridelka, in sicer: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske kleti, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka, stavbe za predelavo lastnih kmetijskih pridelkov, sirarne, sušilnice in podobno.
(2) Ta načrt določa tudi pogoje za ureditev zelenih površin, izgradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
8. člen
(arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev)
(1) Oblikovanje arhitekturne podobe in uporaba materialov objektov mora biti v skladu z Odlokom o prostorskem redu Občine Braslovče, ki veljajo za prostorsko enoto (PE28) – odprt prostor funkcionalne enote »Spodnja Savinjska dolina«.
(2) Objekti bodo pravokotne tlorisne zasnove. Osnovni gabariti niso predpisani, upoštevati pa je potrebno največjo možno zazidalno površino in minimalne odmike od posestnih mej, požarnovarnostne smernice in pogoje nosilcev urejanja prostora. Obvezna je ohranitev gradbene linije predvidenih objektov. Fasade objektov so lahko v različnih pastelnih odtenkih z možnostjo manjših temnejših odtenkov, prepovedane pa so žive in kričeče barve. Pri fasadi je zaželena uporaba lesa. Zadostna osončenost omogoča gradnjo pasivnih stavb.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Gabariti novih objektov se morajo načelno prilagajati obstoječim objektom oziroma razpoložljivemu prostoru glede odmikov od prometne in komunalne infrastrukture ter predvidenih objektov, pri čemer je potrebno upoštevati tudi požarne odmike.
(2) Največje dovoljene dimenzije načrtovanega objekta so:
Največja dovoljena dimenzija gospodarskega objekta je 17,00 m x 30,00 m, etažnost objekta P. Streha mora biti obvezno dvokapnica z usmerjenostjo slemena po daljši stranici objekta, zaradi velike širine stavbe je lahko naklon tudi manjši od 30º.
Slemenska orientacija mora biti usklajena z okoliškimi objekti.
(3) Za že zgrajene stavbe, ki nimajo pridobljenih ustreznih gradbenih dovoljenj, se le-ta lahko pridobijo pod pogoji v skladu s tem odlokom, in sicer na način pridobitve gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta.
(4) Znotraj območja OPPN je možna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z veljavno zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije. Vsi pomožni objekti skladni z obstoječo zakonodajo, se lahko gradijo 2,00 m od zemljiške parcele. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve.
(5) Pred kakršnimikoli posegi v prostor je potrebno pridobiti geomehansko poročilo in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
10. člen
(zunanja ureditev)
(1) Zunanja ureditev mora biti usklajena s podeželskim značajem prostora. Pri urejanju je potrebno uporabiti historične, avtohtone materiale ter avtohtono listopadno vegetacijo.
(2) Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznimi drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom. V primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik pri uporabi škropiv upoštevati varstvo okolja.
(3) Gradbeni parceli sta lahko ograjeni z ograjo do meje in do višine 1,50 m ali z živo mejo do višine 1,80 m.
IV. ZASNOVA PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
11. člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Obravnavano območje je že priključeno na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(2) V primeru, da se izkaže potreba po dograditvi gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, se le-ta lahko izvede v skladu s pogoji tega načrta.
12. člen
(prometno omrežje)
(1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se bo napajalo preko obstoječe občinske ceste kategorizirane kot JP990370 (odsek JP990371 Parižlje 33) in obstoječega dvorišča v sklopu kmetije.
(2) Zemljišče predvideno za ureditev povoznih manipulacijskih površin je večinoma ravno.
13. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na vodovodno omrežje)
Oskrba objektov z vodo je možna preko obstoječega hišnega priključka.
14. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Meteorna kanalizacija
Čiste padavinske vode z obravnavanega območja (strehe, parkirišča, ceste …) bodo ponikale v podtalje, pri tem bodo ponikovalnice locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin.
(2) Fekalna kanalizacija
Na obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, zaključeno s čistilno napravo.
15. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na električno omrežje)
(1) Na območju predvidene gradnje kmetijskega objekta in legalizacije obstoječih stavb ni obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav Elektra Celje d.d.
(2) Obstoječe stavbe, katere se legalizirajo so že priključene na distribucijsko omrežje MNO Mahor, Prislan, Epros, katero se napaja iz transformatorske postaje TP Parižlje Papež (št. merilnega mesta 2-20149).
(3) Z izgradnjo novega kmetijskega objekta se priključna moč ne bo povečala in se bo napajal za obstoječimi meritvami porabe na obstoječem merilnem mestu št. 2-20149.
(4) Z ozirom na to, da se v objektih kmetije Marovt opravlja tudi pridobitna dejavnost, in se trenutno napajajo za obstoječim merilnim mestom kmetije Marovt, ki je razvrščeno v tarifno skupino »Gospodinjski odjem« si je potrebno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti ločeno soglasje za priključitev, ki bo razvrščeno v odjemno skupino »Ostali odjem na nizki napetosti«, kar je v skladu z splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije in fizično ločiti inštalacijo.
(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predviden objekt ter legalizacijo obstoječih objektov si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje, soglasja za priključitev na distribucijsko omrežje in soglasje k projektu.
16. člen
(javna razsvetljava)
Na območju OPPN ni predvidena izgradnja javne razsvetljave.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objektov na komunikacijsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ne poteka TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije in KKS v upravljanju TELEMACH d.o.o., Ljubljana, ki bi ju bilo zaradi gradnje potrebno prestaviti oziroma zaščititi.
(2) Za objekte na obravnavanem območju OPPN se ne načrtuje priključkov komunikacijskega omrežja.
18. člen
(ogrevanje)
Za potrebe ogrevanja naj se uporabljajo čisti energenti kot so plin, biomasa in podobno. Priporočena je tudi uporaba alternativnih virov energije.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajali iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine ni.
(2) Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del mora o nameravanih posegih pisno obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom izvajanja zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
20. člen
(varovanje okolja)
(1) Na obravnavanem območju ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Hrup
Predvideni objekti v območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ne bodo obremenjevali okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, spada predvideno območje v III. stopnjo varstva pred hrupom, za katero veljajo mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa 60db za dan in 50db za noč.
(3) Zrak
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin vsebnosti, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 41/04 – ZVO-1, 66/07).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurilnih naprav skladno z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00, 50/01, 46/02, 49/03, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 34/07).
(4) Vode
Obravnavano območje se ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Padavinske vode iz obravnavanega območja (s streh, parkirišča, ceste …) se bodo odvajale v podtalje preko ponikovalnic, katere bodo locirane v travnatih površinah.
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je načrtovano tudi v skladu z določili 92. člena Zakona o vodah, in sicer tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče …).
21. člen
(odpadki)
(1) Način zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki je urejen v skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in smernicami pristojnega podjetja.
Na celotnem območju Občine Braslovče so na primerno dostopnih mestih urejene zbiralnice (ekološki otoki) za ločeno zbiranje odpadkov.
V skladu s programom storitev in oskrbe prebivalstva z infrastrukturo in v skladu z veljavnimi predpisi se nahaja tudi Zbirni center Braslovče za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na Žovneku.
(2) Za predviden objekt je že v okviru kmetije zagotovljeno zbirno mesto za odpadke, kjer izvajalec javne službe opravi odvoz odpadkov. Zagotoviti je potrebno nemoten dostop do zabojnikov po ustrezni transportni poti. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki na tem območju opravlja odvoz odpadkov enkrat na teden, kar se mora upoštevati pri prilagoditvi. Zbirna mesta morajo ustrezati splošnim zahtevam javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
22. člen
(vodnogospodarski ukrepi)
Obravnavano območje ni poplavno ogroženo, ne posega v vplivno območje vodotoka in ni na območju visoke podtalnice.
23. člen
(varstvo pred potresom)
Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje po MCS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g in je povzet iz karte potresne nevarnosti Slovenije.
24. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Predvidena zazidava in ureditev skladno z veljavnimi predpisi zagotavlja potrebne odmike med objekti za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za intervencijska vozila po obstoječih javnih cestah ter obstoječem in predvidenem dovozu, zagotovljene so zadostne delovne površine za intervencijska vozila na manipulacijskih in travnatih površinah.
(3) Varen umik ljudi in premoženja je možen na zunanje zelene ter interne in javne prometne površine.
(4) Vgrajeni materiali, naprave in napeljave v objektih morajo biti zgrajeni oziroma izdelani tako, da je zagotovljena požarna varnost skladno s predpisi.
25. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
(1) Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
(2) V fazi projektiranja je potrebno na podlagi geomehanskega poročila preveriti statično stabilnost terena in predvideti ustrezne rešitve.
26. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba načrtovati ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
27. člen
(etapnost)
(1) OPPN omogoča etapno izvajanje oziroma, postopno skladno s potrebami in zmožnostmi investitorja in glede na predhodno izvedeno gospodarsko infrastrukturo.
(2) Kot prva faza se izvede rekonstrukcija dovozne ceste in izgradnja komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Posamezni objekti se bodo gradili postopoma kot druga faza glede na potrebe investitorja.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(obveznosti investitorja in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, mora investitor in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
29. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(2) Dopustna so odstopanja:
– odstopanje gabaritov objektov pod pogojem, da se upošteva in ohrani podolgovata zasnova objektov, da to dopušča velikost funkcionalnega zemljišča in konfiguracija terena. Spremembe ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja. Spoštovani morajo biti minimalni odmiki od parcelnih mej.
– dovoljeno je preoblikovanje zunanjih površin, pri čemer je potrebno upoštevati vse predpisane odmike in ostale pogoje, določene s tem odlokom.
– sprememba zasnove prometne, komunalne ali energetske infrastrukture, če to predstavlja bolj ekonomična investicijska vlaganja, boljše projektne parametre ali primernejše rešitve v smislu varovanja okolja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
30. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) Po končani izgradnji objektov in ureditev po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov.
(2) Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XII. KONČNE DOLOČBE
31. člen
(vpogled)
Vsa dokumentacija kot priloga tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti v Žalcu, oddelek za okolje in prostor.
32. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinske in državne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
(veljavnost odloka)
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-10/2012-12
Braslovče, dne 27. maja 2015
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti