Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12 in 111/13) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine: Vršič – Ruska kapelica (EŠD 855).
(2) Enota iz prejšnjega odstavka ima izjemen pomen za Republiko Slovenijo, ker je avtentični objekt na lokaciji taborišča ruskih ujetnikov med prvo svetovno vojno in na območju pokopališča žrtev vojne.
(3) Enota iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi, arhitekturnimi in umetnostnimi vrednotami.
(4) Ruska kapelica je varovana z namenom, da se ohrani zgodovinska lokacija in objekt ter nadgradi pieteten odnos do žrtev prve svetovne vojne.

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:
– Ruska kapelica iz leta 1917 je edina tovrstna ruska pravoslavna kapelica na ozemlju Slovenije.
– Kapelica z grobnico in grobovi je pieteten spomin na žrtve prve svetovne vojne in plazov, zlasti ruske vojne ujetnike na Vršiču.
– Kapelica je simbol rusko-slovenskega prijateljstva.

(1) Spomenik obsega nepremičnino: parcelo št. 825/35, k. o. 2169 – Kranjska Gora.
(2) Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 16. februarja 2004, Uradni list RS, št. 19/04, datoteka z dne 18. novembra 2014, izvorno merilo 1:5760) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
(3) Izvirnika načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Varovane sestavine spomenika so:
– avtentična lokacija objekta na gozdni jasi (taborišča ruskih vojnih ujetnikov),
– pravoslavna kapelica s spominsko in sakralno funkcijo,
– gabariti stavbe,
– les kot osnovni material stavbe,
– lesen oltar z nastavkom za ikonostas,
– grobovi okoli kapelice,
– grobnica ob kapelici.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje in varovanje stavbe v celoti, njene lokacije, dimenzij (tlorisa in gabaritov), materialov,
– ohranjanje namembnosti kapelice,
– ohranjanje oltarja kapelice,
– ohranjanje grobnice in grobov,
– ohranjanje vedut na spomenik z vzdrževanjem in ohranjanjem obsega parkovnega gozda,
– redno vzdrževanje objekta in zunanjih površin,
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen v primeru nujne fizične zaščite spomenika ali njegovih delov,
– prepoved trajnega umetnega osvetljevanja spomenika,
– prepoved vodenja ali paše živali in prepoved krmljenja divjadi v območju spomenika,
– prepoved postavljanja kakršnih koli trajnih, pomožnih ali začasnih objektov, znakov, označb, vključno z reklamnimi napisi, prometnimi znaki ali drogovi za infrastrukturo v območju spomenika,
– morebitne informativne table se postavljajo tako, da so likovno podrejene kapelici in od nje oddaljene najmanj deset metrov ter imajo predhodno kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda,
– vzdrževalna dela ali prireditve se izvajajo tako, da ne vplivajo negativno na stanje spomenika.

Lastnik in upravljavec spomenika morata omogočati brezplačno dostopnost spomenika javnosti. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.

Spomenik se ob vhodu na območje označi s predpisano oznako, tako da ne krni likovne podobe ali posameznih delov spomenika.

Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno dobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.