Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2015 z dne 24. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2015 z dne 24. 4. 2015

Kazalo

1167. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, stran 3144.

Na podlagi drugega odstavka 250. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14) Agencija za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
(1) Ta akt določa metodologijo za določitev regulativnega okvira, v katerem operater distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: operater distribucijskega sistema) po predhodnem soglasju Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov.
(2) S tem aktom se določajo:
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– vrste in kriteriji za določitev ter način izračuna elementov regulativnega okvira;
– vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov in način njihovega določanja;
– način vključitve stimulacije za pridobitev evropskih sredstev;
– vsebina zahteve operaterja distribucijskega sistema za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, tarifnim postavkam omrežnine in tarifnim postavkam za ostale storitve (v nadaljnjem besedilu: zahteva za izdajo soglasja agencije);
– vrsta, format in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev regulativnega okvira;
– podrobnejša pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira;
– parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
– minimalni standardi kakovosti različnih storitev operaterja distribucijskega sistema;
– višina, načini in roki za plačilo nadomestila zaradi kršitev minimalnih standardov kakovosti.
(3) Namen tega akta je zagotoviti:
– učinkovitost operaterja distribucijskega sistema z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja, investiranja in uporabe distribucijskega sistema zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem);
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje distribucije zemeljskega plina in drugih nalog operaterja distribucijskega sistema v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 17/14, v nadaljnjem besedilu: EZ-1);
– trajnostno gospodarno poslovanje operaterja distribucijskega sistema;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje operaterja distribucijskega sistema in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje, zasnovano na spodbudah;
– izboljševanje oziroma ohranjanje kakovosti storitev z zemeljskim plinom.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen, kot izrazi, opredeljeni v 4. in 159. členu EZ-1, poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
    – SAIDI:        je parameter povprečnega trajanja oskrbe z
                    zemeljskim plinom;
    – SAIFI:        je parameter povprečne frekvence prekinitev
                    oskrbe z zemeljskim plinom;
    – sredstva:     so neopredmetena sredstva v uporabi, ki ne
                    vključujejo dobrega imena, in opredmetena
                    osnovna sredstva v uporabi, ki so neposreden
                    pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja
                    distribucijskega sistema.
II. REGULATIVNO OBDOBJE
3. člen
(regulativno obdobje)
(1) Regulativno obdobje je obdobje treh koledarskih let. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno.
(2) V primeru začetka oziroma prenehanja oziroma prenosa izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja se realizirano trajanje regulativnega obdobja za operaterja distribucijskega sistema prične oziroma konča znotraj regulativnega obdobja.
III. METODA REGULACIJE
4. člen
(metoda regulacije)
(1) Metoda regulacije temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja distribucijskega sistema, ki določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov operaterja distribucijskega sistema in na tej podlagi obveznost operaterja distribucijskega sistema, da presežek omrežnin prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjem regulativnem obdobju oziroma pravico operaterja distribucijskega sistema, da pri določitvi regulativnega okvira v naslednjih letih upošteva pokritje primanjkljaja omrežnin.
(2) Reguliran letni prihodek operaterja distribucijskega sistema je prihodek posameznega leta regulativnega obdobja iz zaračunanih omrežnin za uporabo distribucijskega sistema in drugih prihodkov in je namenjen pokrivanju upravičenih stroškov operaterja distribucijskega sistema.
(3) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo distribucijskega sistema dolžan plačati uporabnik sistema in se izračuna na podlagi tarifnih postavk omrežnine in obsega uporabe tega sistema v skladu z aktom, ki ureja metodologijo za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem (v nadaljnjem besedilu: metodologija za obračunavanje omrežnine).
(4) Regulirane omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
5. člen
(regulativni okvir)
(1) Z metodo reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operater distribucijskega sistema določi regulativni okvir tako, da z načrtovanim reguliranim letnim prihodkom za regulativno obdobje, presežkom omrežnin iz preteklih let in načrtovanim primanjkljajem omrežnin največ v višini stroška amortizacije zagotovi kritje največ do zneska upravičenih stroškov za regulativno obdobje in pripadajočega primanjkljaja omrežnin iz preteklih let.
(2) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin operaterja distribucijskega sistema temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih realiziranih stroškov od dejanskih upravičenih stroškov.
6. člen
(načrtovane regulirane omrežnine)
Operater distribucijskega sistema v regulativnem okviru določi načrtovane regulirane omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (OMR(t)) na naslednji način:
IV. ELEMENTI REGULATIVNEGA OKVIRA
7. člen
(elementi regulativnega okvira)
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov operaterja distribucijskega sistema in virov za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov po posameznih letih regulativnega obdobja.
(2) Načrtovani upravičeni stroški v skladu s tem aktom predstavljajo načrtovane stroške delovanja in vzdrževanja, načrtovane stroške amortizacije in načrtovan reguliran donos na sredstva.
(3) Viri za pokrivanje načrtovanih upravičenih stroškov v skladu s tem aktom predstavljajo načrtovane regulirane omrežnine, načrtovane druge prihodke iz izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, presežke ali primanjkljaje omrežnin iz preteklih let in načrtovani primanjkljaj omrežnin največ v višini stroška amortizacije v skladu z 255. členom EZ-1.
(4) Z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja regulativni okvir določa tudi izravnavo tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja. Izravnava tarifnih postavk omrežnine med posameznimi leti regulativnega obdobja se izvede tako, da sta:
– znesek načrtovanih reguliranih omrežnin ob upoštevanju načrtovane uporabe distribucijskega sistema in načrtovanih tarifnih postavk omrežnine, določenih v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine, in
– znesek tistega dela načrtovanih upravičenih stroškov, ki se krijejo iz reguliranih omrežnin,
za regulativno obdobje pred in po izravnavi enaka.
8. člen
(geografsko območje)
(1) Operater distribucijskega sistema mora določiti regulativni okvir za regulativno obdobje za geografsko območje na način, kot je določen v tem aktu.
(2) Geografsko območje za operaterja distribucijskega sistema je območje vseh lokalnih skupnosti, na katerih ima pridobljeno pravico izvajati izbirno lokalno gospodarsko javno službo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za ločeno geografsko območje šteje območje tiste lokalne skupnosti, katere distribucijski sistem ni povezan s prenosnim sistemom zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem) ali distribucijskim sistemom na območju Republike Slovenije.
V. VRSTE IN KRITERIJI ZA DOLOČITEV TER NAČIN IZRAČUNA ELEMENTOV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Upravičeni stroški
9. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški regulativnega obdobja (US(RO)) se določijo kot vsota upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja (US(t)).
(2) Upravičene stroške za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater distribucijskega sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
10. člen
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Operater distribucijskega sistema določi upravičene stroške za posamezno leto regulativnega obdobja (US(t)) na naslednji način:
US(t) = SDV(t) + AM(t) + RDS(t) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    US(t)     upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega
              obdobja, v eurih;
    SDV(t)    letni stroški delovanja in vzdrževanja, v eurih;
    AM(t)     letni strošek amortizacije, v eurih;
    RDS(t)    letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
    t         leto regulativnega obdobja.
(2) Operater distribucijskega sistema mora pri določitvi upravičenih stroškov v zahtevi za izdajo soglasja agencije upoštevati zlasti:
– tiste postavke, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, posledica opravljanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema in nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil;
– namensko rabo postavk;
– gospodarno in učinkovito rabo postavk.
11. člen
(sredstva v najemu)
(1) Če operater distribucijskega sistema ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela in ga uporablja za opravljanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, mora z lastnikom distribucijskega sistema pogodbeno urediti vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sistema, vključno z določitvijo stroškov uporabe distribucijskega sistema, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe distribucijskega sistema.
(2) Operater distribucijskega sistema v skladu s tem aktom pri določitvi upravičenih stroškov, v delu, ki se nanaša na določitev stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV(t)), ne upošteva stroškov najemnin. Pri določitvi upravičenih stroškov operater distribucijskega sistema za sredstva v najemu v skladu s tem aktom določi strošek amortizacije za sredstva v najemu in reguliran donos na sredstva v najemu.
1.1 Stroški delovanja in vzdrževanja
12. člen
(stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV) so stroški in odhodki, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem distribucijskega sistema v skladu s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja (SDV) se ne priznavajo stroški in odhodki:
– ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za izgube v distribucijskem sistemu v tistem obsegu, ki presega dva odstotka prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijski sistem;
– uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na vstopne točke v prenosni sistem v Republiko Slovenijo;
– ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem ter članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje in podobno) skupaj s pripadajočimi dajatvami;
– dodatnega pokojninska zavarovanja;
– ki se nanašajo na donacije;
– v višini 50 odstotkov stroškov reklame operaterja distribucijskega sistema v zvezi s pridobivanjem novih odjemalcev na distribucijski sistem in reklamiranjem zanesljivosti ter varnosti oskrbe z zemeljskim plinom. Če priznani znesek stroška reklam presega 0,3 odstotka čistih prihodkov od prodaje operaterja distribucijskega sistema, se tudi ta presežni del stroška reklam ne priznava med stroške delovanja in vzdrževanja;
– za sponzorstva;
– vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
– ki se nanašajo na prevrednotovalne poslovne odhodke, razen tistih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov, ki so našteti v 13. členu tega akta;
– povezani z vračili neupravičeno pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev;
– za nadomestila in povrnitve škod na podlagi 260. člena EZ-1 in
– ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo.
(3) Stroški, ki se ne priznajo v skladu z davčno zakonodajo, se presojajo po predpisih, ki urejajo davke, in za potrebe tega akta predstavljajo:
– stroške, ki se nanašajo na privatno življenje delavcev, članov organov vodenja in nadzora ter lastnikov;
– odhodke za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
– odhodke za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
– odhodke v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance;
– odhodke za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo in
– odhodke za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji.
(4) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) se ločeno obravnavajo nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) in nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV).
13. člen
(nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) operaterja distribucijskega sistema so:
– stroški, ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo (tehnološki plin za polnjenje in prepihovanje in podobno), in stroški zemeljskega plina za izgube v distribucijskem sistemu do vključno dveh odstotkov prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijski sistem;
– stroški uporabe prenosnega sistema, ki se nanašajo na izstopne točke iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji;
– druge dajatve, razen koncesijskih dajatev;
– članarine, kjer je članstvo predpisano z zakonom in uredbami Evropske unije;
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin in
– prevrednotovalni poslovni odhodki, nastali v zvezi s sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na energetsko infrastrukturo in so tovrstni odhodki posledica stečajev, likvidacij, izvršilnih postopkov ali premestitve obstoječe energetske infrastrukture iz upravičenih razlogov.
14. člen
(nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja)
Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV) sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
15. člen
(določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
Operater distribucijskega sistema določi stroške delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja (SDV(t)) na naslednji način:
SDV(t) = NSDV(t-1) * (1-U(t)) * (1+NI(1)) + NNSDV(t-1) * (1+NI(1)) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    SDV(t)         letni stroški delovanja in vzdrževanja,
                   v eurih;
    NSDV(t-1)      nadzorovani stroški delovanja
                   in vzdrževanja, v eurih;
    U(t)           faktor učinkovitosti za posamezno leto
                   regulativnega obdobja, ki se določi v skladu
                   z 19. členom tega akta;
    NNSDV(t-1)     nenadzorovani stroški delovanja
                   in vzdrževanja, v eurih;
    NI(t)          faktor načrtovane letne inflacije;
    t              leto regulativnega obdobja.
16. člen
(osnova za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Operater distribucijskega sistema pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja (SDV) za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednosti izračunanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določijo kot povprečna vrednost teh realiziranih stroškov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Pri izračunu povprečne vrednosti realiziranih stroškov zadnjih treh let pred letom t-1 iz prejšnjega odstavka se postavke, vezane na enkratne poslovne dogodke zadnjih treh let pred letom t-1, ne upoštevajo.
(3) Vrednost nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja in nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja zadnjih treh let pred letom t-1 se preračuna na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja realizirane letne inflacije za leti t-3 in t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1, ki jih objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj za povprečje leta I-XII/I-XII.
17. člen
(faktor prilagoditve)
(1) Pri določitvi dela stroškov delovanja in vzdrževanja posameznega leta regulativnega obdobja, ki se nanaša na nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja v zvezi s stroški storitev in materiala za vzdrževanje distribucijskega sistema ter stroški dela, mora operater distribucijskega sistema prilagoditi višino teh stroškov tako, da upošteva faktor prilagoditve.
(2) Faktor prilagoditve, ki ga operater distribucijskega sistema upošteva pri prilagoditvi stroškov iz prejšnjega odstavka, se izračuna ob upoštevanju 70 odstotkov od ugotovljenega faktorja spremembe dolžine distribucijskega omrežja v uporabi. Za potrebe določitve upravičenih stroškov na podlagi tega akta faktor prilagoditve ne more biti višji od 1,03.
(3) Operater distribucijskega sistema določi faktor spremembe dolžine distribucijskega omrežja v uporabi na podlagi načrtovanih usposobljenih naložb v skladu z 32. členom tega akta in odraža spremembo načrtovane dolžine distribucijskega omrežja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja glede na načrtovano dolžino distribucijskega omrežja za predhodno leto. Za prvo leto regulativnega obdobja se podatek o načrtovani dolžini distribucijskega omrežja za predhodno leto (leto t-1) izračuna kot dolžina distribucijskega omrežja na dan 31. december leta t-2, povečana za načrtovano dolžino usposobljenih naložb v letu t-1.
18. člen
(faktor načrtovane letne inflacije)
(1) Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja operater distribucijskega sistema upošteva faktor načrtovane letne inflacije (NI(t)), ki se določi na podlagi Načrtovane stopnje inflacije iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za povprečje leta I-XII/I-XII, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se pri izračunu faktorja načrtovane letne inflacije za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
19. člen
(faktor učinkovitosti)
(1) Operater distribucijskega sistema pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U(t)). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju upravičenih stroškov operaterja distribucijskega sistema.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U(t)) za operaterja distribucijskega sistema z odločbo določi agencija najkasneje do 30. aprila v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
20. člen
(določitev faktorja učinkovitosti)
(1) Agencija določi faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U(t)) na naslednji način:
U(t) = USpl(t) + UInd(t)
ob upoštevanju:
– načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva (USpl(t)) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), in
– zahtevane povečane individualne učinkovitosti operaterja distribucijskega sistema (UInd(t)) na podlagi primerjalnih analiz.
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovanega povečanja splošne produktivnosti gospodarstva za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, agencija pri določitvi faktorja učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (U(t)), ki se nanaša na zahtevano povečanje splošne produktivnosti gospodarstva (USpl(t)), za manjkajoče leto upošteva objavljeni podatek o načrtovanem povečanju splošne produktivnosti gospodarstva za zadnje objavljeno leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija zaradi presoje, ali nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja operaterja distribucijskega sistema ustrezajo nadzorovanim stroškom delovanja in vzdrževanja, ki bi jih v primerljivih okoliščinah imel učinkovit in strukturno primerljiv operater distribucijskega sistema, izvede primerjalne analize. Agencija za posameznega operaterja distribucijskega sistema upošteva faktor zahtevanega povečanja individualne učinkovitosti operaterja distribucijskega sistema (UInd(t)) na podlagi rezultatov primerjalnih analiz in z upoštevanjem meril iz Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
1.2 Strošek amortizacije
21. člen
(določitev stroška amortizacije)
(1) Operater distribucijskega sistema določi strošek amortizacije za posamezno leto regulativnega obdobja (AM(t)) na naslednji način:
AM(t) = Vsota (NV(t) * as(t)) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    AMt        letni strošek amortizacije, v eurih;
    NV(t)      nabavna vrednost posameznega sredstva, določena v
               skladu s 23. členom tega akta, v eurih;
    as(t)      amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo,
               določena v skladu z 22. in 24. členom tega akta, v
               eurih;
    t          leto regulativnega obdobja.
(2) Operater distribucijskega sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati strošek amortizacije za sredstva v lasti in za sredstva v najemu.
22. člen
(strošek amortizacije)
(1) Operater distribucijskega sistema določi strošek amortizacije, ki je odvisen od nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 23. členom tega akta, in amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, ter uporabe metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije operater distribucijskega sistema v skladu s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih.
(3) Če operater distribucijskega sistema za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so nižje od davčno priznanih amortizacijskih stopenj, mora pri določitvi stroška amortizacije v skladu s tem aktom upoštevati nižje amortizacijske stopnje.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in prizna le enkrat.
(5) Če operater distribucijskega sistema pri sredstvih v dobi uporabnosti ugotovi neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec gospodarskih koristi iz sredstev.
23. člen
(nabavna vrednost sredstev)
(1) Operater distribucijskega sistema mora pri določitvi stroška amortizacije upoštevati nabavno vrednost sredstev. Nabavna vrednost sredstev v skladu s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri operaterju distribucijskega sistema ali lastniku distribucijskega sistema ob pridobitvi, zmanjšana za morebitne slabitve teh sredstev, kot je določeno z računovodskimi standardi. Tako določena nabavna vrednost pa za potrebe tega akta ne more biti višja od nabavne vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem operaterju distribucijskega sistema ali prvem lastniku distribucijskega sistema.
(2) V nabavno vrednost sredstev iz prejšnjega odstavka se v skladu s tem aktom ne vključujejo:
– preostala vrednost posameznega sredstva, ki predstavlja ocenjeni znesek, ki ga bo operater distribucijskega sistema prejel na dan odtujitve sredstva, po zmanjšanju za pričakovane stroške odtujitve, če starost in stanje sredstva ali pogodba na podlagi podeljene pravice izvajanja gospodarske javne službe nakazuje na konec njegove dobe koristnosti;
– stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo sredstev do njihove usposobitve za uporabo za sredstva, ki so se oziroma se bodo usposobila za uporabo od 1. januarja 2012 dalje, in
– zvišanja vrednosti, ki so posledice prevrednotenja vrednosti sredstev.
(3) Če se med dobo koristnosti sredstev zniža njihova vrednost, operater distribucijskega sistema upošteva znižano nabavno vrednost sredstev.
(4) Nabavna vrednost sredstev, ki se bodo usposobila po posameznih letih regulativnega obdobja, mora biti določena v skladu z načrtom usposobitve sredstev iz naložbenega načrta operaterja distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: naložbeni načrt ODS) iz 32. člena tega akta ter ob upoštevanju kriterijev iz tega akta.
24. člen
(amortizacijske stopnje)
Ne glede na evidentiranje distribucijskega sistema v poslovnih knjigah operaterja distribucijskega sistema ali lastnika distribucijskega sistema operater distribucijskega sistema za potrebe določitve stroška amortizacije po tem aktu:
– obravnava distribucijski sistem ali njegove sestavne dele kot gradbene objekte, dele gradbenih objektov in druga vlaganja;
– kot najvišje priznane amortizacijske stopnje v zvezi z distribucijskim sistemom upošteva davčno priznane amortizacijske stopnje za gradbene objekte, za dele gradbenih objektov in za druga vlaganja.
1.3 Reguliran donos na sredstva
25. člen
(reguliran donos na sredstva)
(1) Operater distribucijskega sistema pri določitvi reguliranega donosa na sredstva upošteva zgolj sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
(2) Reguliran donos na sredstva se ne priznava na sredstva oziroma dele sredstev:
– v gradnji in izdelavi;
– v višini brezplačno prevzetih sredstev posameznikov in pravnih oseb zasebnega prava;
– ki so bila financirana s strani brezplačno prevzetih evropskih sredstev, drugih nepovratnih sredstev države, lokalnih skupnosti ter pravnih oseb javnega prava;
– pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na distribucijski sistem in
– ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
(3) V skladu s tem aktom se za sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti, vključno z opremo in zemljišči, umetniška dela, polnilne postaje in podobna sredstva.
26. člen
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
(1) Operater distribucijskega sistema določi reguliran donos na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja (RDS(t)) na naslednji način:
RDS(t) = PVS(t) * TPSK [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    RDS(t)      letni reguliran donos na sredstva, v eurih;
    PVS(t)      povprečna regulativna vrednost sredstev,
                v eurih;
    TPSK        tehtani povprečni strošek kapitala pred
                obdavčitvijo (WACC – weighted average cost of
                capital), v odstotku;
    t           leto regulativnega obdobja.
(2) Operater distribucijskega sistema mora v regulativnem okviru ločeno izkazati reguliran donos na sredstva v lasti in na sredstva v najemu.
27. člen
(določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev)
Operater distribucijskega sistema za izračun reguliranega donosa na sredstva kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVS(t)) za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se izračuna na naslednji način:
         (OVS(t) + ZVS(t))
PVS(t) =---------------------      [EUR],
                  2
kjer oznake pomenijo:
    PVS(t)      povprečna regulativna vrednost sredstev,
                v eurih;
    OVS(t)      otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev, v
                eurih;
    ZVS(t)      zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v
                eurih;
    t           leto regulativnega obdobja.
28. člen
(otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVS(t)) za prvo leto regulativnega obdobja operater distribucijskega sistema upošteva realizirane knjigovodske vrednosti sredstev iz bilance stanja na dan 31. december predpreteklega leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-2), zmanjšane za:
– knjigovodsko vrednost tistih sredstev, na katere se v skladu s tem aktom ne priznava reguliran donos na sredstva, in
– knjigovodsko vrednost tistega dela sredstev, ki izvira iz prevrednotenja sredstev iz naslova okrepitve,
ter spremenjene za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1) na način, kot ga določa 29. člen tega akta.
(2) Za drugo in tretje leto regulativnega obdobja se pri določitvi otvoritvene vrednosti regulativne baze sredstev (OVS(t)) upoštevajo v skladu s tem aktom izračunane zaključne vrednosti (ZVS(t)) prejšnjega leta regulativnega obdobja.
29. člen
(zaključna vrednost regulativne baze sredstev)
Zaključno vrednost regulativne baze sredstev (ZVS(t)) za posamezno leto regulativnega obdobja operater distribucijskega sistema izračuna na naslednji način:
ZVS(t) = OVS(t) + NS(t) - AM(t) - IS(t) - DSNS(t) - PP(t) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    ZVS(t)      zaključna vrednost regulativne baze sredstev, v
                eurih;
    OVS(t)      otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev,
                določena v skladu s tem aktom,
                v eurih;
    NS(t)       vrednost usposobljenih sredstev v letu
                regulativnega obdobja, ugotovljenih v skladu
                z 32. členom tega akta, v eurih;
    AM(t)       letni strošek amortizacije, obračunan v skladu z
                določbami tega akta, v eurih;
    IS(t)       knjigovodska vrednost izločenih sredstev
                iz poslovnih knjig za to leto regulativnega
                obdobja, v eurih;
    DSNS(t)     knjigovodska vrednost sredstev ali dela sredstev,
                ki so usposobljena za uporabo v tem letu
                regulativnega obdobja (NS(t)) in na katera se ne
                priznava reguliran donos na sredstva v skladu s
                25. členom tega akta, v eurih;
    PP(t)       knjigovodska vrednost tistega dela sredstev, ki
                izvira iz prevrednotenja sredstev iz naslova
                okrepitve za to leto regulativnega obdobja,
                v eurih;
    t           leto regulativnega obdobja.
30. člen
(tehtani povprečni strošek kapitala)
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) za regulativno obdobje določi agencija na naslednji način:
         DLK * SLK
TPSK = ----------- + DDK * SDK   [%],
         1-EDS
kjer oznake pomenijo:
    TPSK        tehtani povprečni strošek kapitala pred
                obdavčitvijo (WACC – weighted average cost of
                capital), v odstotku;
    DLK         delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju:
                (vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost
                lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega
                kapitala) za regulativno obdobje, v odstotku;
    SLK         strošek lastniškega kapitala za regulativno
                obdobje, v odstotku;
    EDS         efektivna davčna stopnja davka od dohodkov pravnih
                oseb, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma
                davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu;
    DDK         delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju:
                (vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost
                lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega
                kapitala) za regulativno obdobje, v odstotku;
    SDK         strošek dolžniškega kapitala za regulativno
                obdobje, v odstotku.
(2) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se kot ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upoštevata 40-odstotni delež lastniškega kapitala in 60-odstotni delež dolžniškega kapitala.
(3) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se upošteva efektivna davčna stopnja v višini osmih odstotkov.
(4) Strošek lastniškega kapitala (SLK) odraža tveganje opravljanja regulirane dejavnosti. Strošek lastniškega kapitala je določen na podlagi modela določanja cen dolgoročnih naložb (CAPM – Capital Asset Pricing Model).
(5) Strošek dolžniškega kapitala (SDK) se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na osnovi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.
31. člen
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
Operater distribucijskega sistema v zahtevi za izdajo soglasja agencije upošteva višino tehtanega povprečnega stroška kapitala največ v višini 6,98 odstotka. Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) je upoštevan strošek lastniškega kapitala (SLK) v višini 10,64 odstotka in strošek dolžniškega kapitala (SDK) v višini 3,93 odstotka.
1.4 Vpliv naložbenega načrta na regulativni okvir
32. člen
(naložbeni načrt)
(1) Agencija v postopku odločanja o zahtevi za izdajo soglasja agencije preverja in ocenjuje naložbeni načrt ODS.
(2) Če bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta ODS imelo prevelik vpliv na omrežnine, agencija v postopku preverjanja in ocenjevanja naložbenega načrta ODS operaterju distribucijskega sistema naloži, da pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov, ki se nanašajo na strošek amortizacije in reguliranega donosa na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta ODS, ki bodo usposobljene za uporabo po posameznih letih regulativnega obdobja.
2. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
33. člen
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja (V(RO)) se določijo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja (V(t)).
(2) Vire za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje določi operater distribucijskega sistema v regulativnem okviru, ki ga posreduje agenciji v soglasje v skladu s tem aktom.
34. člen
(določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov)
Operater distribucijskega sistema pri določitvi regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva vire za pokrivanje upravičenih stroškov tega leta (Vt), ki se določijo na naslednji način:
35. člen
(določitev reguliranega letnega prihodka)
Reguliran letni prihodek operaterja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (RP(t)) operater distribucijskega sistema v skladu s tem aktom določi na naslednji način:
RP(t) = OMR(t) + DP(t) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    RP(t)     reguliran letni prihodek operaterja distribucijskega
              sistema za posamezno leto regulativnega obdobja, v
              eurih;
    OMR(t)    regulirane omrežnine za posamezno leto regulativnega
              obdobja, v eurih;
    DP(t)     drugi prihodki, ki so prehodno zmanjšani za izločene
              prihodke iz 36. člena tega akta, v eurih;
    t         leto regulativnega obdobja.
36. člen
(izločeni prihodki)
Kot izločeni prihodki se v skladu s tem aktom štejejo:
– finančni prihodki;
– prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter
– prihodki, ki so posledica na podlagi določb drugega in tretjega odstavka 12. člena tega akta predhodno nepriznanih stroškov delovanja in vzdrževanja, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
37. člen
(določitev drugih prihodkov)
Operater distribucijskega sistema pri določitvi regulativnega okvira določi druge prihodke za posamezno leto regulativnega obdobja (DP(t)) na naslednji način:
DP(t) = (DP(t-1) * (1 + NI(t))) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
    DP(t)     drugi prihodki za posamezno leto regulativnega
              obdobja, v eurih;
    NI(t)     faktor načrtovane letne inflacije, ki se določi
              v skladu z 18. členom tega akta;
    t         leto regulativnega obdobja.
38. člen
(osnova za določitev drugih prihodkov)
(1) Operater distribucijskega sistema pri določitvi drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja upošteva vrednost izračunanih drugih prihodkov za leto pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1), ki se določi kot povprečna vrednost realiziranih drugih prihodkov zadnjih treh let pred letom t-1, ugotovljenih na podlagi določb tega akta.
(2) Vrednost drugih prihodkov treh let pred letom t-1 se predhodno preračuna na vrednost leta t-1 z uporabo faktorja realizirane letne inflacije za leti t-3 in t-2 in nato z uporabo faktorja načrtovane letne inflacije za leto t-1. Podatki o faktorjih realizirane in načrtovane inflacije se določijo v skladu z 18. členom tega akta.
39. člen
(načrtovani primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje)
Če operater distribucijskega sistema za regulativno obdobje ne more zagotoviti take spremembe tarifnih postavk, ki zagotavljajo pokritje celotnega upravičenega stroška amortizacije, pri določitvi tistega dela regulativnega okvira, ki se nanaša na določitev virov za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja, načrtuje primanjkljaj omrežnin za regulativno obdobje (nΔRO(T)) največ v višini načrtovanega stroška amortizacije za to regulativno obdobje.
VI. ZAHTEVA ZA IZDAJO SOGLASJA AGENCIJE
40. člen
(zahteva za izdajo soglasja agencije)
(1) Operater distribucijskega sistema mora vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najkasneje do 15. julija leta pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1).
(2) Operater distribucijskega sistema vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka, in ki vsebuje naslednje podatke in razkritja:
– navedba regulativnega obdobja, za katero je operater distribucijskega sistema določil regulativni okvir in vlaga zahtevo za izdajo soglasja agencije;
– navedba geografskega območja, za katero operater distribucijskega sistema določa regulativni okvir. Operater distribucijskega sistema mora dodatno tudi razkriti, katere lokalne skupnosti so vključene v to geografsko območje, in na kakšni podlagi ter za kakšno obdobje ima pridobljeno pravico izvajanja izbirne gospodarske javne službe v posamezni lokalni skupnosti;
– v zvezi s postavkami, ki se ne vključujejo v izračun in določitev upravičenih stroškov v skladu z določbami tega akta za zadnja tri leta pred letom vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije;
– potrebna za izračun stroškov delovanja in vzdrževanja, ločeno za nadzorovane in nenadzorovane stroške, za posamezna leta regulativnega obdobja in izračun teh postavk;
– o stroških materiala in storitev za vzdrževanje distribucijskega sistema in stroških dela za zadnja tri leta pred letom vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije;
– potrebna za izračun načrtovanega stroška amortizacije sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja, ločeno za sredstva v lasti in za sredstva v najemu, ter izračun teh postavk;
– potrebna za izračun povprečne regulativne vrednosti sredstev za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja, ločeno za sredstva v lasti in za sredstva v najemu, ter izračun reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja in za regulativno obdobje in izračun teh postavk;
– potrebna za izračun in določitev vpliva naložb iz naložbenega načrta ODS na regulirane omrežnine po njihovem prioritetnem vrstnem redu;
– potrebna za izračun reguliranih omrežnin in tarifnih postavk omrežnine za posamezna leta regulativnega obdobja v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine in izračun teh postavk;
– o tistem delu odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga operater distribucijskega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje (ΔRO(T-1));
– o načrtovanem primanjkljaju omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔRO(Tt) ) in za regulativno obdobje nΔRO(T) );
– o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski moči, zakupljenih zmogljivosti in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih skupinah ter podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan 31. december za leto vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije in za posamezna leta regulativnega obdobja;
– o finančnem vplivu, ki ga bodo imele omrežnine na uporabnike distribucijskega sistema, ločeno po odjemnih skupinah;
– potrebna za izračun in določitev tarifne postavke za posamezne ostale storitve, ki jih operater distribucijskega sistema določi v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine;
– izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve regulativnega okvira, tarifnih postavk omrežnine in tarifnih postavk za ostale storitve z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost operaterja distribucijskega sistema kot izvajalca gospodarske javne službe in
– določitev upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezna leta regulativnega obdobja in za regulativno obdobje v regulativnem okviru.
(3) Operater distribucijskega sistema k zahtevi za izdajo soglasja agencije priloži naložbeni načrt ODS iz 252. člena EZ-1 in dokazila o višini realiziranih stroškov za posamezne storitve, na podlagi katerih je v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine določil tarifne postavke za posamezne ostale storitve.
(4) Operater distribucijskega sistema posreduje agenciji zahtevo za izdajo soglasja agencije tako, da agenciji posreduje obrazce v elektronski obliki na njen elektronski naslov, z redno pošto pa s strani upravičene osebe operaterja distribucijskega sistema posreduje podpisan regulativni okvir iz šestnajste alineje in izjavo iz petnajste alineje drugega odstavka tega člena.
41. člen
(zahteva v primeru prvega izvajanja dejavnosti)
(1) Če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja začne prvič izvajati dejavnost operaterja distribucijskega sistema, vloži zahtevo za izdajo soglasja agencije med regulativnim obdobjem in v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi načrtovanih postavk za posamezno leto regulativnega obdobja ob upoštevanju kriterijev iz tega akta le za preostalo obdobje do izteka trajajočega regulativnega obdobja po tem aktu.
(2) V primeru začetka prvega izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora operater distribucijskega sistema vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj pet mesecev pred predvidenim začetkom izvajanja distribucije zemeljskega plina.
42. člen
(zahteva v primeru prenosa izvajanja dejavnosti)
(1) Če se med trajanjem regulativnega obdobja izvede prenos izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema iz obstoječega na novega operaterja distribucijskega sistema, novi operater distribucijskega sistema v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje na podlagi podatkov, ki so bili podlaga za določitev regulativnega okvira za to regulativno obdobje pri obstoječem operaterju distribucijskega sistema ter h kateremu je dala agencija soglasje, in sicer v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od vključno meseca predvidenega začetka izvajanja ali prenosa do meseca zaključka tega leta regulativnega obdobja ter za preostala leta regulativnega obdobja do zaključka regulativnega obdobja.
(2) Obstoječi operater distribucijskega sistema je dolžan novemu operaterju distribucijskega sistema in agenciji posredovati izračun in določitev upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz regulativnega okvira, h kateremu je dala soglasje agencija ločeno za geografsko območje, ki se prenaša na novega operaterja distribucijskega sistema.
(3) V primeru prenosa izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja mora novi operater distribucijskega sistema vložiti zahtevo za izdajo soglasja agencije najmanj dva meseca pred predvidenim začetkom izvajanja distribucije zemeljskega plina.
43. člen
(zahteva v primeru načrtovanega prenehanja izvajanja dejavnosti)
(1) Operater distribucijskega sistema, ki skladu s tem aktom v času vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije že razpolaga z informacijo in dokazili, da bo med trajanjem regulativnega obdobja prenehal izvajati dejavnost operaterja distribucijskega sistema, v regulativnem okviru določi upravičene stroške in vire za pokrivanje upravičenih stroškov od prvega leta regulativnega obdobja do vključno leta prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema. Operater distribucijskega sistema za leto prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema določi vrednosti v regulativnem okviru v sorazmernih vrednostih glede na obdobje od začetka leta do vključno meseca predvidenega prenehanja izvajanja dejavnosti.
(2) Če operater distribucijskega sistema v času vložitve zahteve za izdajo soglasja agencije ne razpolaga z informacijo in dokazili, da bo med trajanjem regulativnega obdobja prenehal z izvajanjem dejavnosti operaterja distribucijskega sistema, in med regulativnim obdobjem preneha izvajati dejavnost operaterja distribucijskega sistema, se to dejstvo upošteva pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira v skladu z določbami tega akta.
44. člen
(zahteva za izdajo soglasja zaradi spremenjenih okoliščin)
(1) Če operater distribucijskega sistema med trajanjem regulativnega obdobja ugotovi takšno razliko med ugotovljenim presežkom ali primanjkljajem omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja (Δro(t)) v primerjavi z načrtovanim primanjkljajem omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja (nΔRO(T)), ki je brez spremembe regulativnega okvira za to regulativno obdobje ne bo mogoče izravnati v naslednjih regulativnih obdobjih, lahko vloži novo zahtevo za izdajo soglasja agencije med trajanjem tega regulativnega obdobja, če je ugotovljena razlika posledica nepričakovane spremembe v obsegu uporabe distribucijskega sistema ali drugih nepričakovanih okoliščin.
(2) Operater distribucijskega sistema mora novi zahtevi za izdajo soglasja agencije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi dokazila o nepričakovani spremembi v obsegu uporabe distribucijskega sistema ali drugih nepričakovanih okoliščinah.
45. člen
(presoja zahteve)
V postopku izdaje soglasja agencija presoja skladnost v regulativnem okviru določenih upravičenih stroškov, virov za pokrivanje upravičenih stroškov, določitev in izravnavo tarifnih postavk omrežnine ter določitev tarifnih postavk za ostale storitve v skladu s tem aktom in metodologijo za obračunavanje omrežnine.
VII. PRAVILA IN NAČIN UGOTAVLJANJA ODSTOPANJ OD REGULATIVNEGA OKVIRA
46. člen
(spremljanje poslovanja in nadzor)
(1) Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju operaterja distribucijskega sistema spremlja poslovanje operaterja distribucijskega sistema in nadzira uporabo določb tega akta.
(2) Agencija nadzira uporabo metode reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin v postopku odločanja o izdaji soglasja agencije in v postopku ugotavljanja odstopanj, kjer v primeru ugotovljenega drugačnega odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, kot ga je ugotovil operater distribucijskega sistema, izda posebno odločbo.
47. člen
(ugotavljanje odstopanj za posamezno leto)
Operater distribucijskega sistema na podlagi letnih podatkov o poslovanju spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δro(t)), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO(T-1)) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
48. člen
(določitev odstopanj za posamezno leto)
Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δro(t)) operater distribucijskega sistema določi na naslednji način:
49. člen
(dejanski regulirani letni prihodki)
Dejanski regulirani letni prihodki operaterja distribucijskega sistema za posamezno leto regulativnega obdobja (DRP(t)) v skladu s tem aktom predstavljajo dejanske regulirane omrežnine (DOMR(t)) in dejanske druge prihodke (DDP(t)), ki so predhodno zmanjšani za dejanske izločene prihodke, ugotovljene na podlagi realiziranih podatkov o poslovanju operaterja distribucijskega sistema.
50. člen
(dejanski upravičeni stroški)
(1) Operater distribucijskega sistema ob zaključku posameznega leta regulativnega obdobja preračuna načrtovane upravičene stroške (US(t)) iz regulativnega okvira za to leto in določi dejanske upravičene stroške (DUS(t)) tako, da upošteva:
– načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto in se nanašajo na stroške storitev in materiala za vzdrževanje distribucijskega sistema ter stroške dela, preračunane z upoštevanjem realiziranega faktorja prilagoditve, ki se določi v skladu s 17. členom tega akta, kot dejanske;
– preostale vrednosti načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani pri določitvi regulativnega okvira za to leto, kot dejanske;
– realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja, ki se nanašajo na stroške materiala za izgube zemeljskega plina v obsegu, ki ne presega dveh odstotkov predanih oziroma prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijski sistem, iz izkaza poslovnega izida operaterja distribucijskega sistema, kot dejanske;
– preostale realizirane nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz izkaza poslovnega izida operaterja distribucijskega sistema pod pogoji iz tega akta, kot dejanske;
– realizirane stroške amortizacije za sredstva iz izkaza poslovnega izida operaterja distribucijskega sistema pod pogoji iz tega akta, kot dejanske in
– reguliran donos na sredstva, ki se izračuna pod pogoji iz tega akta kot dejanski. Pri izračunu dejanskega reguliranega donosa na sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK(t)), ki je bil upoštevan pri določitvi regulativnega okvira za to leto, in preračunana povprečna regulativna vrednost sredstev na podlagi podatkov o realiziranih vrednostih sredstev pod pogoji iz tega akta.
(2) Ne glede na določbe 13. člena tega akta ter tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se realizirani stroški in odhodki, povezani z novimi z zakonom ali drugimi predpisi določenimi nalogami operaterja distribucijskega sistema, ki jih mora operater distribucijskega sistema začeti znotraj regulativnega obdobja, pri ugotavljanju odstopanj za to regulativno obdobje obravnavajo kot dejanski nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (DNNSDV). Za naslednje regulativno obdobje se ti stroški in odhodki obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV), razen če izpolnjujejo katerega izmed kriterijev iz 13. člena tega akta.
51. člen
(preračun nadzorovanih stroškov)
(1) Če se realizirano trajanje regulativnega obdobja razlikuje od načrtovanega pri pripravi regulativnega okvira v zahtevi za izdajo soglasja agencije, mora operater distribucijskega sistema pri ugotavljanju odstopanja od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja najprej načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV(t)) iz regulativnega okvira preračunati glede na dejanski mesec začetka ali prenehanja izvajanja dejavnosti operaterja distribucijskega sistema.
(2) Tako preračunane postavke nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDV(t)) za posamezno leto regulativnega obdobja se v povezavi s 50. členom tega akta štejejo za načrtovane iz regulativnega okvira.
(3) Preračun ostalih postavk iz regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izvede v skladu s 50. členom tega akta.
52. člen
(stimulacija)
(1) Operater distribucijskega sistema pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira upošteva enkratno stimulacijo za pridobljena brezplačno prevzeta evropska sredstva v tistem letu regulativnega obdobja, ko je sredstvo, zgrajeno iz teh virov, predano v uporabo, in sicer v višini 0,5 odstotka od pridobljenih brezplačno prevzetih evropskih sredstev.
(2) Če mora operater distribucijskega sistema vrniti brezplačno pridobljena evropska sredstva, mora prejeto stimulacijo na podlagi prejšnjega odstavka upoštevati kot odbitno postavko pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, v katerem je prišlo do vrnitve sredstev.
53. člen
(določitev stanja odstopanj)
Operater distribucijskega sistema ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) na naslednji način:
54. člen
(obrestovanje presežkov ali primanjkljajev)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku omrežnin, se obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini treh odstotkov.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v primanjkljaju omrežnin, se lahko obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj od regulativnega okvira in priznane letne obrestne mere v višini dveh odstotkov.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se določi kot povprečna vrednost stanja odstopanj na začetku posameznega leta, ki vključuje stanje obresti za pretekla leta in stanja odstopanj na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) V skladu s tem aktom se kot stanje odstopanj na začetku leta pred pričetkom regulativnega obdobja (leto t-1) upošteva vrednost zadržanega odstopanja od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔzRO), določenega v skladu s 55. členom tega akta.
(5) Izračunane obresti za posamezno leto regulativnega obdobja (obr(t)) povečujejo oziroma zmanjšuje ugotovljeno odstopanje od regulativnega okvira za to leto regulativnega obdobja (Δro(t)).
55. člen
(upoštevanje odstopanj pri določitvi regulativnega okvira)
(1) Operater distribucijskega sistema ugotovi tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO(T-1)) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje tako, da skupaj z upoštevanjem vpliva naložb iz naložbenega načrta ODS na podlagi 32. člena tega akta ne preseže omejitev višine načrtovanega primanjkljaja omrežnin za regulativno obdobje (nΔRO(T)), ki ne sme preseči višine načrtovanega stroška amortizacije za regulativno obdobje.
(2) Pri določitvi regulativnega okvira v skladu s prejšnjim odstavkom operater distribucijskega sistema upošteva tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki ga še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO(T-1)) in ga določi na naslednji način:
56. člen
(obrazec)
(1) Operater distribucijskega sistema na obrazcu, ki ga pripravi agencija in ga posreduje operaterju distribucijskega sistema do 15. februarja naslednjega leta, ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja (Δro(t)), odstopanje od regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO) in tisti del odstopanj od regulativnega okvira za pretekla leta, ki jih operater distribucijskega sistema še ni upošteval pri določitvi regulativnega okvira za pretekla leta (ΔRO(T-1)) in ga upošteva pri določitvi regulativnega okvira za regulativno obdobje.
(2) Operater distribucijskega sistema posreduje agenciji izpolnjeni obrazec iz prejšnjega odstavka najkasneje do 30. junija leta, ki sledi koledarskemu letu, za katerega oddaja obrazec, oziroma najkasneje v roku 15 dni od prejema revizorjevega poročila o reviziji računovodskih izkazov za to koledarsko leto.
VIII. KAKOVOST
57. člen
(reguliranje s kakovostjo)
Načini reguliranja, ki jih agencija uporabi za posamezno vrsto kakovosti storitev, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti storitev;
– določitev minimalnih standardov kakovosti.
58. člen
(kakovost storitev)
(1) Kakovost storitev je določena s posameznimi parametri dimenzij kakovosti in njihovimi referenčnimi vrednostmi. Operater distribucijskega sistema mora zagotavljati takšno kakovost storitev, kot so določene z minimalnimi vrednostmi parametrov kakovosti storitev.
(2) Parametri kakovosti storitev, minimalni standardi kakovosti storitev in zagotavljanje ustreznega nadomestila se določijo za komercialno kakovost.
59. člen
(monitoring kakovosti storitev)
Operater distribucijskega sistema je agenciji dolžan posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo storitev. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti storitev, način in dinamika poročanja operaterja distribucijskega sistema ter način izvajanja presoj so določeni v splošnem aktu iz šestega odstavka 259. člena EZ-1, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
60. člen
(dimenzije kakovosti)
V tem aktu se obravnavata dve dimenziji kakovosti, in sicer:
– neprekinjenost oskrbe;
– komercialna kakovost.
61. člen
(neprekinjenost oskrbe)
(1) Z namenom zasledovanja neprekinjenosti oskrbe operater distribucijskega sistema spremlja:
– čas trajanja prekinitev delovanja distribucijskega sistema in
– pogostost prekinitev delovanja distribucijskega sistema.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabijo za izračun naslednjih parametrov neprekinjenosti oskrbe:
– SAIDI;
– SAIFI.
(3) Način izračuna parametrov iz prejšnjega odstavka se opredeli v splošnem aktu agencije, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
62. člen
(komercialna kakovost)
(1) Z namenom zasledovanja komercialne kakovosti operater distribucijskega sistema spremlja:
– čas, potreben za popravila distribucijskega sistema;
– čas za obravnavanje pritožb;
– čas posredovanja informacij;
– čas, potreben za priključitev na distribucijski sistem.
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se uporabijo za izračun naslednjih parametrov neprekinjenosti oskrbe:
– povprečni čas, potreben za popravila distribucijskega sistema;
– povprečni čas za obravnavanje pritožb;
– povprečni čas posredovanja informacij;
– povprečni čas, potreben za priključitev na distribucijski sistem.
(3) Način izračuna parametrov iz prejšnjega odstavka se opredeli v splošnem aktu agencije, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z zemeljskim plinom.
63. člen
(referenčne vrednosti)
(1) Agencija spremlja dosežene vrednosti parametrov kakovosti storitev iz 61. in 62. člena tega akta pri posameznem operaterju distribucijskega sistema.
(2) Na podlagi analize zbranih podatkov iz prejšnjega odstavka agencija določi referenčne vrednosti kakovosti storitev.
64. člen
(minimalni standardi kakovosti storitev)
(1) Minimalni standardi kakovosti storitev se izražajo z zajamčenimi standardi, ki jih mora zagotavljati operater distribucijskega sistema in so določeni z minimalnimi vrednostmi parametrov kakovosti storitev.
(2) Zajamčeni standardi določajo raven kakovosti storitev, ki jo je operater distribucijskega sistema dolžan zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku sistema. Če uporabnik dokaže kršitev zajamčenih standardov, je upravičen do nadomestila na podlagi pisne zahteve.
65. člen
(višina in plačilo nadomestila)
(1) Uporabnik sistema ima pravico do nadomestila, če operater distribucijskega sistema ne izpolnjuje katerega od zajamčenih standardov kakovosti storitev.
(2) Višina nadomestila znaša 20 eurov. Operater distribucijskega sistema je dolžan izplačati nadomestila v roku enega meseca od prejema pisne zahteve uporabnika sistema.
(3) V primeru neizplačila nadomestila se nadomestilo za vsakokratno prekoračitev roka poviša za 100 odstotkov vrednosti iz prejšnjega odstavka in ga mora operater distribucijskega sistema izplačati v roku naslednjih osmih dni.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek maksimalna višina nadomestila ne sme preseči trikratnika osnovne višine nadomestila.
IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
66. člen
(prehodne določbe)
(1) Prvo regulativno obdobje po tem aktu traja za operaterja distribucijskega sistema od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018.
(2) Ne glede na določbo druge alineje 13. člena tega akta operater distribucijskega sistema pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov za regulativno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018 pri določitvi tistega dela povprečne vrednosti nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja leta t-1, ki se nanaša na uresničene stroške uporabe prenosnega sistema za izstopne točke iz prenosnega sistema zadnjih treh let pred letom t-1, upošteva uresničeno vrednost stroškov uporabe prenosnega sistema v obdobju zadnjih treh let pred letom t-1, ki se predhodno preračunajo na vrednost leta t-1 v skladu z določbami tega akta.
(3) Referenčne vrednosti kakovosti storitev iz 63. člena tega akta agencija določi do 31. marca 2018.
(4) Določba 65. člena tega akta se začne uporabljati 31. marca 2018 z določitvijo minimalnih vrednosti parametrov kakovosti.
67. člen
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem uveljavitve tega akta se preneha uporabljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 – popr. in 17/14 – EZ-1), ki pa se uporablja za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za leto 2014, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine.
68. člen
(uveljavitev akta)
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-24/2015-15/429
Maribor, dne 26. marca 2015
EVA 2015-2430-0040
Predsednica sveta
Agencije za energijo
Ivana Nedižavec Korada l.r.