Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/2015 z dne 27. 3. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/2015 z dne 27. 3. 2015

Kazalo

790. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja, stran 2216.

  
Na podlagi prvega odstavka 75. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) izdaja direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
O D L O Č B O 
o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja 
I. 
(vsebina) 
Za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča hop stunt viroid (v nadaljnjem besedilu: HSVd), in hude viroidne zakrnelosti hmelja, ki jo povzroča citrus bark cracking viroid (v nadaljnjem besedilu: CBCVd), se s to odločbo določajo gostiteljske rastline, prepoved vnosa in širjenja na ozemlje Republike Slovenije, meje posebno nadzorovanega območja, ugotavljanje zdravstvenega stanja hmelja, ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja, dolžnosti imetnikov hmeljišč in pogoji za neokuženo enoto pridelave.
II. 
(gostiteljske rastline) 
Gostiteljska rastlina za HSVd in CBCVd po tej odločbi je hmelj (Humulus lupulus L.; v nadaljnjem besedilu: hmelj).
Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep iz tretje alineje prvega odstavka IX. točke te odločbe nanaša tudi na:
– druge gostiteljske rastline HSVd, ki so: hruška (Pyrus communis L.), breskev (Prunus persica L.), marelica (Prunus armeniaca L.), sliva (Prunus domestica L.), mandljevec (Prunus dulcis L.), žižula (Zizypus jujuba L.), vinska trta (Vitis vinifera L.), kumara (Cucumis sativus L.) in agrumi (Citrus sp.), ter
– na gostiteljske rastline CBCVd, ki so: agrumi (Citrus sp.), kumkvat (Fortunella margarita), kumara (Cucumis sativus L.), paradižnik (Solanum lycopersicum L.), jajčevec (Solanum melongena L.) in krizanteme (Chrysanthemum sp.).
III. 
(prepoved vnosa in širjenja) 
Prepovedana sta vnos in širjenje HSVd in CBCVd na rastlinah hmelja, pri čemer se za vnos šteje vsak nameren ali nenameren vnos na ozemlje Republike Slovenije iz tretje države ali iz druge države članice Evropske unije.
IV. 
(posebno nadzorovano območje) 
Posebno nadzorovano območje je celotno ozemlje Republike Slovenije, kjer se zagotavlja zdravstveno varstvo hmelja z ugotavljanjem zdravstvenega stanja hmelja in s to odločbo predpisanimi ukrepi.
Na posebno nadzorovanem območju se lahko prideluje razmnoževalni material in sadike hmelja le na neokuženih enotah pridelave v skladu s XIII. točko te odločbe.
V. 
(zdravstveni pregledi in diagnostične preiskave) 
Zdravstveno stanje hmelja se ugotavlja z zdravstvenimi pregledi hmelja, ki jih izvajajo nosilci javnih pooblastil v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci), in vključujejo vizualne preglede hmelja in v primeru suma na okužbo s HSVd ali CBCVd odvzem uradnih vzorcev rastlin hmelja za diagnostične preiskave.
Diagnostične preiskave uradnih vzorcev iz prejšnjega odstavka za potrditev okužbe s HSVd ali CBCVd izvajajo laboratoriji, pooblaščeni v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni laboratorij).
Rastline hmelja se štejejo za okužene, če je rezultat diagnostične preiskave pozitiven ali če rastejo na istem hmeljišču, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba na hmelju in kažejo bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe.
VI. 
(bolezenska znamenja) 
Na okužbo hmelja s HSVd ali CBCVd se sumi, če se na hmelju pojavi eno ali več naslednjih bolezenskih znamenj:
– zaostajanje v rasti z zbito rastjo primarnih trt,
– krajši med-členki primarnih in lateralnih poganjkov,
– rastline ne dosežejo polne višine, vršički poganjkov se odklanjajo od opore,
– moten in delno mehurjast razvoj listov z navzdol zavihanimi robovi,
– pokanje povrhnjice primarnih trt in slabši nastavek lateralnih poganjkov,
– pri nekaterih sortah hmelja okužene rastline cvetijo osem do deset dni pred neokuženimi,
– storžki hmelja ostajajo manjši in lažji z značilnim zmanjšanjem števila lupolinskih žlez,
– suha trohnoba in odmiranje koreninskega sistema.
Na okužbo hmelja s HSVd ali CBCVd se sumi tudi, če na hmelju ni vidnih bolezenskih znamenj iz prejšnjega odstavka, hmelj pa raste v isti vrsti v razdalji do dveh metrov od okužene rastline hmelja.
VII. 
(okuženo območje) 
Za okuženo območje, ki je del posebno nadzorovanega območja, se šteje hmeljišče, kjer je bila z diagnostično preiskavo potrjena navzočnost s HSVd ali CBCVd.
Okuženo območje se določi z neponovljivo identifikacijsko številko grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: GERK) in s pravokotnimi koordinatami v metrih ter se navede na seznamu okuženih območij, ki ga Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava) objavi na svoji spletni strani.
Okuženo območje se ne šteje več za okuženo po preteku dveh zaporednih rastnih dob brez navzočnosti bolezenskih znamenj iz VI. točke te odločbe.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se okuženo območje, ki je namenjeno pridelavi razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja, ne šteje več za okuženo po preteku treh zaporednih rastnih dob brez navzočnosti bolezenskih znamenj iz VI. točke te odločbe.
Pooblaščeni izvajalec v primerih iz tretjega in četrtega odstavka te točke o ugotovitvi, da se okuženo območje ne šteje več za okuženo, obvesti Upravo, ki okuženo območje zbriše s seznama okuženih območij.
VIII. 
(dolžnosti imetnikov hmeljišč) 
Imetniki hmeljišč morajo:
– rastline hmelja med rastno dobo redno pregledovati in ob sumu, da so okužene s HSVd ali CBCVd, o tem nemudoma obvestiti pooblaščenega izvajalca ali fitosanitarnega inšpektorja,
– tri leta hraniti prejeti dokument o izvoru sadilnega materiala.
Imetniki hmeljišč na okuženem območju morajo izvajati ukrepe, določene v IX. in X. točki te odločbe.
IX. 
(ukrepi na okuženem območju) 
Če je bila z diagnostično preiskavo potrjena okužba s HSVd ali CBCVd, fitosanitarni inšpektor nemudoma odredi naslednje ukrepe:
– uničenje rastlin hmelja, pri katerih je bila potrjena okužba in rastlin hmelja v isti vrsti v razdalji do dveh metrov,
– uničenje rastlin hmelja, pri katerih so bila ugotovljena bolezenska znamenja iz VI. točke te odločbe, in rastlin hmelja v isti vrsti v razdalji do dveh metrov,
– prepoved sajenja gostiteljskih rastlin iz II. točke te odločbe za tri naslednje rastne dobe na mestu uničenih rastlin,
– prepoved vračanja hmeljevine, drugih ostankov ali delov rastlin hmelja iz okuženega območja v hmeljišča,
– odvoz sveže ali kompostirane hmeljevine z okuženega območja le na travniške ali poljedelske površine ter na urejene deponije na način, ki ga določi fitosanitarni inšpektor, da se prepreči raznašanje rastlinskih delov med prevozom,
– čiščenje in razkuževanje orodja, mehanizacije, traktorskih koles, obutve in ostale opreme, ki se uporablja na okuženem območju pred njihovo uporabo na drugih hmeljiščih v okviru istega mesta pridelave, v skladu s smernicami o higienskih ukrepih preprečevanja viroidnih okužb, ki so objavljene na spletni strani Uprave,
– vodenje evidenc o izvajanju higienskih ukrepov iz prejšnje alineje, najmanj s podatki o datumu izvedbe, uporabljenemu sredstvu, namenu izvedbe in nadzorovanih predmetih, na katerih so bili izvedeni higienski ukrepi.
Ne glede na prejšnji odstavek fitosanitarni inšpektor odredi uničenje vseh rastlin hmelja v hmeljišču ali na delu hmeljišča, če je okuženih s HSVd ali CBCVd več kot 20 odstotkov rastlin hmelja v tem hmeljišču ali delu hmeljišča. Obseg uničenja rastlin hmelja odredi na podlagi ocene tveganja, ki jo pripravi Uprava.
Vrsta in čas trajanja odrejenih ukrepov iz te točke se vodita v fitosanitarnem informacijskem sistemu v skladu s predpisom, ki ureja obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu in razširjenosti rastlinskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji.
X. 
(ukrepi na okuženem mestu pridelave) 
Mesto pridelave je kmetijsko gospodarstvo, ki mu je dodeljena identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva KMG-MID.
Okuženo mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo, ki ima eno ali več okuženih hmeljišč, določenih kot okuženo območje.
Če se stroji in oprema z okuženega mesta pridelave uporabljajo brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja tudi na drugih mestih pridelave, lahko Uprava ukrepe iz petega odstavka te točke razširi tudi na druga mesta pridelave.
Okuženo mesto pridelave se navede na seznamu okuženih mest pridelave, ki ga Uprava objavi na svoji spletni strani.
Fitosanitarni inšpektor odredi naslednje ukrepe za okuženo mesto pridelave:
– prepoved premeščanja razmnoževalnega materiala in sadik hmelja z okuženega mesta pridelave in
– prepoved uporabe strojev in opreme izven okuženega mesta pridelave brez dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka prepoved premeščanja razmnoževalnega materiala in sadik hmelja ne velja za razmnoževalni material in sadike hmelja, pridelane na ločeni posesti ali skupini zemljišč brez okuženega območja na tistem kmetijskem gospodarstvu, ki ima več ločenih posesti ali skupin zemljišč, na katerih se uporablja druge stroje in opremo, kot na posestvu z okuženim območjem.
Vrsta in čas trajanja odrejenih ukrepov iz te točke se vodita v fitosanitarnem informacijskem sistemu v skladu s predpisom, ki ureja obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu in razširjenosti rastlinskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji.
XI. 
(uničenje posameznih rastlin hmelja) 
Uničenje posameznih rastlin hmelja se izvede tako, da se trte prereže in iz hmeljišča najprej odstrani nadzemne dele rastlin, ki se jih uniči s sežigom ali zakopom. Mesto uničenja okuženih rastlin se ustrezno označi. Podzemne dele rastlin se kemično tretira tako, da se prerezane konice trt premaže z neselektivnim sistemičnim herbicidom in tako prepreči ponovno obraščanje in izraščanje.
Podzemne dele rastlin hmelja je treba izkopati, vendar ne prej kot štirinajst dni po premazu in najpozneje 4 mesece po obiranju pridelka. Uničenje podzemnih delov se izvede s sežigom ali zakopom. Ponovno odgnale koreninske izrastke je v času do izkopa podzemnega dela rastlin treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.
XII. 
(uničenje okuženega hmeljišča ali dela hmeljišča) 
Če so okužene rastline s HSVd ali CBCVd na večji površini hmeljišča, kjer lokalno uničevanje posameznih rastlin ni več mogoče, se v roku, ki ga določi fitosanitarni inšpektor, uničijo nadzemni deli rastlin s sežigom ali zakopom. Podzemne dele rastlin se kemično tretira tako, da se prerezane konice trt premaže z neselektivnim sistemičnim herbicidom in tako prepreči ponovno obraščanje in izraščanje.
Podzemne dele rastlin hmelja je treba izkopati, vendar ne prej kot štirinajst dni po premazu in najpozneje 4 mesece po obiranju pridelka. Uničenje podzemnih delov se izvede s sežigom ali zakopom. Ponovno odgnale koreninske izrastke je v času do izkopa podzemnega dela rastlin treba uničiti z neselektivnim sistemičnim herbicidom.
Na izkrčenih hmeljiščih mora imetnik hmeljišč redno uničevati ponovno vznikle poganjke rastlin hmelja z neselektivnim sistemičnim herbicidom.
XIII. 
(pogoji za neokuženo enoto pridelave razmnoževalnega materiala in sadik) 
Enota pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja, opredeljena v predpisu, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, se šteje za neokuženo enoto pridelave, ki je del posebno nadzorovanega območja v skladu s to odločbo, če:
– je enota pridelave del hmeljišča, na katerem v zadnjih treh popolnih rastnih dobah ni bila potrjena okužba s HSVd ali CBCVd, in
– v 20 metrskem varovalnem pasu okrog enote pridelave v zadnjih treh zaporednih rastnih dobah ni bila potrjena okužba s HSVd ali CBCVd.
Pooblaščeni izvajalec opravi zdravstveni pregled hmelja najmanj enkrat letno na enoti pridelave, ki je namenjena pridelavi razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja, in 20 metrskem širokem varovalnem pasu, ki obdaja enoto pridelave.
Imetnik hmeljišča prijavi pooblaščenemu izvajalcu pridelavo sadik hmelja, ki niso namenjene premeščanju, po postopku iz predpisa, ki ureja trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja. Pooblaščeni izvajalec enkrat letno opravi zdravstveni pregled na stroške imetnika hmeljišča in izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču, če so sadike hmelja pridelane na enoti pridelave iz prvega odstavka tega člena in niso okužene s HSVd ali CBCVd. Potrdilo o izpolnjevanju pogojev za pridobivanje sadik v proizvodnem hmeljišču se pripravi v skladu s predlogo, ki je dostopna na Upravi in na njeni spletni strani.
Ne glede na določbo druge alineje prvega odstavka te točke se zavarovan prostor šteje za neokuženo enoto pridelave, če zagotavlja rastlinam hmelja zaščito pred okužbami iz okolja in mora:
– imeti najmanj 2 m širok pas okoli zavarovanega prostora, ki je brez vseh rastlin ali pa je zatravljen in redno pokošen, in
– biti v skladu s smernicami za zavarovan prostor za pridelavo razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, ki so dosegljive pri Upravi in na njeni spletni strani.
Pri delu v zavarovanem prostoru mora imetnik rastlin hmelja izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz prejšnjega odstavka.
Če namerava imetnik rastlin hmelja v zavarovani prostor iz tretjega odstavka te točke naknadno vnesti nove rastline hmelja, je treba v uradnih vzorcih iz vsake rastline hmelja z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami v pooblaščenem laboratoriju potrditi odsotnost HSVd in CBCVd.
XIV. 
(prehodne določbe) 
Območja, navedena na seznamu okuženih območij, ki ga vodi Uprava v skladu s V. točko Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 64/11), se štejejo za okužena območja v skladu s VII. točko te odločbe.
Območja, navedena na seznamu okuženih območij, ki ga vodi Uprava v skladu s V. točko Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 64/11), se štejejo za okužena območja v skladu s VII. točko te odločbe.
Upravni akti fitosanitarnih inšpektorjev, izdani na podlagi Odločbe o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 64/11), ostanejo v veljavi.
XV. 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te odločbe preneha veljati Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja (Uradni list RS, št. 64/11).
XVI. 
(začetek veljavnosti) 
Ta odločba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 343-1/2015
Ljubljana, dne 17. marca 2015
EVA 2015-2330-0070
dr. Janez Posedi l.r.
generalni direktor