Uradni list

Številka 96
Uradni list RS, št. 96/2014 z dne 29. 12. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 96/2014 z dne 29. 12. 2014

Kazalo

4051. Pravilnik o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora, stran 10941.

Na podlagi šestega odstavka 61. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), drugega odstavka 23. člena in 76. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o določitvi majhnih količin živil, pogojih za njihovo pridelavo ter o določitvi nekaterih odstopanj za obrate na področju živil živalskega izvora
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa majhne količine živil, pogoje za njihovo pridelavo in zahteve glede označevanja, ki jih morajo v zvezi s higienskimi pravili izpolnjevati nosilci živilske dejavnosti, ki na nivoju primarne pridelave pridelujejo majhne količine živil in jih dobavljajo neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvajanje:
– 2. točke pod (c) 1. člena Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 579/2014 z dne 28. maja 2014 o odobritvi odstopanja od nekaterih določb Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 v zvezi s prevozom tekočih olj in maščob po morju (UL L št. 160 z dne 29. 5. 2014, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES)
in
– 3. točke pod (c) 1. člena Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1137/2014 z dne 27. oktobra 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obdelavo nekaterih vrst drobovine živali, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 307 z dne 28. 10. 2014, str. 28), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES).
(2) Ta pravilnik določa tudi:
– pogoje in največji dovoljeni obseg zakola kuncev in perutnine na mestu izvora za namen neposredne oddaje končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika s tem mesom kot svežim mesom, za izvedbo 3. točke pod (d) 1. člena Uredbe 853/2004/ES;
– pogoje in največji dovoljeni obseg oddaje manjših količin divjadi ali mesa divjadi za namen neposredne oddaje končnemu potrošniku ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvedbo 3. točke pod (e) 1. člena Uredbe 853/2004/ES;
– največje dovoljene količine živil živalskega izvora, ki jih lahko obrat prodaje na drobno dobavi drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, za izvedbo alineje (ii) 5. točke pod (b) 1. člena Uredbe 853/2004/ES;
– pogoje za zakol in uporabo mesa živali zaklanih na turističnih kmetijah za namen priprave hrane za njihove goste.
2. člen
(izraz)
Turistične kmetije so kmetije, določene v predpisu, ki ureja minimalne tehnične pogoje in obseg storitev za opravljanje gostinske dejavnosti.
II. MAJHNE KOLIČINE ŽIVIL RASTLINSKEGA IZVORA
3. člen
(živila rastlinskega izvora)
Med primarna živila rastlinskega izvora, ki se jih lahko prideluje oziroma nabira v okviru majhnih količin, spadajo:
– žita (npr. pšenica, rž, pira, tritikala, koruza, ječmen, proso, oves in ajda),
– krompir,
– zelenjadnice (npr. zelje, cvetača, ohrovt, brokoli, solata, radič, špinača, motovilec, korenček, rdeča pesa, kumare, bučke, paradižnik, paprika, česen, čebula, por, šparglji in stročnice),
– sadje (npr. jabolka, hruške, kutina, nashi, granatno jabolko, breskve, nektarine, marelice, češnje, višnje, češplje, slive, orehi, lešniki, mandlji, kostanj, jagode, maline, ameriške borovnice, ribez, namizno grozdje, kivi, kaki in fige),
– oljnice in predivnice (npr. sončnice, oljna buča, oljna ogrščica, konoplja in lan),
– njivska zelišča (npr. bazilika, drobnjak, luštrek, majaron, melisa, origano, kamilica, ameriški slamnik rožmarin, sivka, šetraj in timijan),
– samonikli plodovi in zelišča.
4. člen
(majhne količine)
(1) Majhne količine primarnih živil rastlinskega izvora so vse količine, ki jih nosilec živilske dejavnosti pridela na:
– 1 ha njiv ali ekstenzivnih sadovnjakov,
– 0,3 ha rastlinjakov ali intenzivnih sadovnjakov z izjemo jagodičja (jagode, maline, ameriške borovnice, ribez in drugo jagodičje), kjer največja dovoljena površina pridelave ne sme presegati 0,15 ha.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so majhne količine samoniklih plodov in zelišč vse nabrane količine, ki jih nosilec živilske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nabiranje samoniklih plodov in zelišč, neposredno nabere in dobavi končnemu potrošniku ali obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika.
(3) Majhnih količin primarnih živil rastlinskega izvora ni dovoljeno oddajati institucionalnim obratom javne prehrane (npr. šole, vrtci, bolnice, domovi za ostarele). Izjema so majhne količine živil rastlinskega izvora, ki jih institucionalni obrati javne prehrane pridelajo sami (npr. pridelava sadja in zelenjave na šolskih vrtovih in v sadovnjakih).
(4) Majhne količine primarnih proizvodov rastlinskega izvora je dovoljeno oddajati samo v nepredpakirani obliki.
5. člen
(pogoji)
Nosilci živilske dejavnosti, ki pridelujejo manjše količine živil rastlinskega izvora, morajo zagotoviti, da so živila, ki jih tržijo, higiensko neoporečna in varna, in sicer je treba zagotoviti:
– da živila niso bila tretirana z nedovoljenimi fitofarmacevtskimi sredstvi oziroma niso v karenci,
– vsa oprema, orodje in posoda, ki prihaja v stik z živili, mora biti čista in vzdrževana,
– da se živila do oddaje hranijo v čistih, suhih in po potrebi hladnih prostorih, zavarovana pred onesnaženjem iz okolice, neposrednimi sončnimi žarki ter vdorom škodljivcev.
III. MAJHNE KOLIČINE ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA
6. člen
(surovo mleko)
(1) Majhna količina surovega mleka, namenjenega neposredni oddaji na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, ne sme presegati 10.000 litrov surovega mleka letno ali največ 30 litrov na dan.
(2) Surovo mleko iz prejšnjega odstavka mora izvirati od živali:
– ki ne kažejo znakov bolezni, ki se prenašajo preko mleka na ljudi;
– ki so v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kažejo bolezni, katerih posledica bi lahko bila kontaminacija mleka, oziroma niso zbolele za okužbo genitalnih poti, enteritisom z diarejo in vročino ali z vidnim vnetjem vimena,
– ki nimajo ran na vimenih,
– ki niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci,
– ki so uradno proste bruceloze in tuberkuloze.
(3) Zahteve glede prostorov in opreme v zvezi s pridelavo surovega mleka so naslednje:
– molzna oprema in prostori, kjer se mleko skladišči, morajo biti locirani in izdelani tako, da se omeji nevarnost onesnaženja mleka, ki izhaja iz zraka, zemlje, vode, krme, gnojil, zdravil za uporabo v veterinarski medicini, fitofarmacevtskih sredstev in biocidov,
– opremo, ki pride v stik z mlekom (posode, vsebniki, cisterne itd.), je treba redno čistiti, po potrebi razkuževati in mora biti vzdrževana,
– prostore, kjer se mleko skladišči, je treba redno čistiti in po potrebi razkuževati,
– mleko, ki se v dveh urah po molži ne odda, je treba ohladiti na 6 do 8 °C.
(4) Oseba, ki opravlja molžo, mora skrbeti za osebno higieno.
7. člen
(jajca)
(1) Majhna količina jajc, namenjenih neposredni oddaji na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, je količina jajc, ki jo dnevno proizvede jata do 350 nesnic.
(2) Jajca iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je jata nesnic v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kaže bolezni, ki se prenašajo preko jajc na ljudi,
– da nesnice niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci,
– da se jajca do oddaje hranijo v čistih in suhih prostorih, zavarovana pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev,
– da se jajca oddajo neposredno končnemu potrošniku najpozneje v roku 21 dni po tem, ko so bila znesena.
8. člen
(čebelji pridelki)
(1) Čebelji pridelki iz tega pravilnika so med, med v satju, matični mleček, cvetni prah, propolis in vosek.
(2) Majhna količina čebeljih pridelkov je vsa količina, proizvedena in namenjena neposredni oddaji na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika.
(3) Čebelji pridelki iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– da so čebelje družine v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kaže znakov bolezni, ki se prenašajo preko čebeljih pridelkov na ljudi,
– da čebelje družine niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci,
– da se čebelji pridelki do oddaje na trg hranijo v čistih, suhih in hladnih prostorih, zavarovani pred neposrednimi sončnimi žarki in vdorom škodljivcev.
9. člen
(akvakultura)
(1) Ribiški proizvodi iz tega pravilnika so vse morske ali sladkovodne živali, bodisi divje ali farmsko gojene, razen živih školjk, živih iglokožcev, živih plaščarjev in živih morskih polžev ter vseh sesalcev, plazilcev in žab.
(2) Majhna količina ribiških proizvodov, vzrejenih v akvakulturi in namenjenih oddaji na mestu pridelave končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, je 3000 kg letno.
(3) Za ribiške proizvode iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti:
– da so živali v akvakulturi v dobrem splošnem zdravstvenem stanju,
– da živali v akvakulturi niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci,
– vsa oprema, orodje in posoda, ki prihaja v stik z ribiškimi proizvodi, mora biti čista in vzdrževana,
– zagotoviti je treba prostor za izvajanje postopkov po izlovu (zakol, izkrvavitev, odstranjevanje glave, odstranjevanje drobovja in plavuti, odstranjevanje lusk itd.), če se ti postopki po izlovu opravljajo,
– če se ribiški proizvodi ne oddajo takoj po izlovu, je treba zagotoviti njihovo skladiščenje na temperaturi talečega se ledu, ki mora biti izdelan iz pitne ali čiste vode, ali skladiščenje v hladilnih napravah.
10. člen
(gospodarski ribolov)
(1) Majhna količina ribiških proizvodov, ulovljenih s plovili za gospodarski ribolov in namenjenih oddaji na neposredno po ulovu (s plovila ali s pomola) končnemu potrošniku ali obratu prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, ne sme presegati 50 kg ribiških proizvodov na dan.
(2) Za ribiške proizvode, ulovljene v skladu s prejšnjim odstavkom, je treba zagotoviti:
– da so ob izlovu v dobrem splošnem zdravstvenem stanju,
– da so na ribiškem plovilu in pri oddaji zaščitene pred onesnaženjem iz okolice,
– posode, namenjene skladiščenju ribiških proizvodov, morajo biti čiste in vzdrževane.
IV. MAJHNE KOLIČINE PERUTNINE IN KUNCEV
11. člen
(obseg in pogoji)
(1) Nosilec živilske dejavnosti reje perutnine lahko letno na mestu izvora zakolje do 5500 kokoši, brojlerjev, prepelic ali kuncev in do 800 puranov. Živali morajo biti v reji nosilca živilske dejavnosti od izvalitve ali najmanj 1 mesec. Nosilec živilske dejavnosti mora voditi evidenco, ki obsega število in vrsto zaklanih živali ter datum zakola.
(2) Meso živali iz prejšnjega odstavka je dovoljeno oddajati neposredno končnim potrošnikom ali drugim obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika. Obseg prodaje drugim obratom prodaje na drobno ne sme presegati 25 odstotkov vseh zaklanih živali, razen če nosilec s tem mesom oskrbuje svoj obrat prodaje na drobno na istem naslovu.
(3) Zakol iz tega člena je dovoljen pod naslednjimi pogoji:
– da so živali v dobrem splošnem zdravstvenem stanju in ne kažejo znakov bolezni, ki se prenašajo preko mesa na ljudi,
– da živali niso dobivale prepovedanih substanc, nedovoljenih substanc oziroma niso v karenci.
(4) Za zakol perutnine in kuncev mora poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES nosilec živilske dejavnosti zagotoviti:
– prostor za omamljanje, klanje in obdelavo trupov zaklanih živali,
– opremo za omamljanje,
– sterilizator za nože ali drug sistem z enakim učinkom,
– prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da lahko hkrati ohladi celotno količino mesa zaklanih živali.
V. MAJHNE KOLIČINE UPLENJENE DIVJADI OZIROMA MESA DIVJADI
12. člen
(obseg)
Lovska družina ali lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: lovska organizacija) lahko iz zbiralnice uplenjene divjadi končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, odda največ 20 odstotkov planiranega letnega odvzema posamezne vrste divjadi iz narave v skladu z letnimi načrti upravljavskih območij, določenih za posamezno vrsto divjadi v lovski organizaciji. Podatek o planiranem letnem odvzemu divjadi mora lovska organizacija zagotoviti ob pregledu zbiralnice.
13. člen
(pogoji)
(1) Lovska organizacije mora za oddajo majhnih količin mesa divjadi zagotoviti, da:
a) usposobljena oseba, kot je določena v Poglavju I Oddelka IV Priloge III, Uredbe 853/2004/ES, opravi pregled trupa in pripadajočih notranjih organov ter izpolni izjavo usposobljene osebe;
b) se trupi divjadi v primeru oddaje obratom prodaje na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pred oddajo izkožijo. V ta namen mora poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES nosilec živilske dejavnosti zagotoviti:
– prostor ali ločeno mesto za izkoževanje divjadi,
– opremo za odiranje v visečem položaju,
– umivalnik s hladno in vročo vodo ter sterilizator ročnega orodja,
– ločeno skladiščenje izkoženih trupov od neizkoženih, če se takšno skladiščenje v zbiralnici uplenjene divjadi izvaja,
– veterinarski pregled trupov uplenjene divjadi skladno z Uredbo (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 206), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 633/2014 z dne 13. junija 2014 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta in Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih zahtev za predelavo velike divjadi in pregledov divjadi post mortem (UL L št. 175 z dne 14. 6. 2014, str. 6),
– da se trupe divjadi razkosa na največ šest osnovnih kosov;
c) so trupi ali meso divjih prašičev in drugih vrst divjadi, dovzetnih za trihinelo, pred oddajo končnemu potrošniku ali obratom za prodajo na drobno, ki neposredno oskrbujejo končnega potrošnika, pregledani na trihinelo v skladu z Uredbo (ES) št. 2075/2005 Komisije z dne 5. decembra 2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor Trihinel v mesu (UL L št. 338 z dne 22. 12. 2005, str. 60), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1114/2014 z dne 21. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 2075/2005 o določitvi posebnih predpisov za uradni nadzor trihinele v mesu (UL L št. 302 z dne 22. 10. 2014, str. 46);
č) se vodi evidenca o datumu oddaje, količini in vrsti mesa oddane divjadi.
(2) Izjavo usposobljene osebe o opravljenem pregledu iz točke a) prejšnjega odstavka mora obrat prodaje na drobno hraniti najmanj dve leti.
VI. DOBAVA ŽIVIL ŽIVALSKEGA IZVORA MED OBRATI PRODAJE NA DROBNO
14. člen
(obseg in pogoji)
(1) Dobava živil živalskega izvora iz enega obrata prodaje na drobno v drugi obrat prodaje na drobno, ki neposredno oskrbuje končnega potrošnika, je dovoljena, če količina tako dobavljenih živil ne presega 25 odstotkov skupnih mesečnih količin.
(2) Dobava živil živalskega izvora na način iz prejšnjega odstavka je dovoljena le med obrati prodaje na drobno na lokalnem trgu Republike Slovenije.
(3) Če je obrat prejemnik premična stojnica, stojnica v okviru tržnice ali premična prodajalna istega nosilca živilske dejavnosti, ne gre za dobavo drugemu obratu prodaje na drobno.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena omejitev dobave ne velja za dobavo primarnih živil živalskega izvora in predelane čebelje pridelke.
VII. ZAKOL ŽIVALI NA TURISTIČNI KMETIJI
15. člen
(obseg in pogoji)
(1) Turistična kmetija lahko na leto na svoji kmetiji zakolje do 12 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) glede na vrsto živali in pretvorbe iz drugega odstavka tega člena. V ta namen morajo biti poleg pogojev iz dela A Priloge I Uredbe 852/2004/ES izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
a) da so živali v reji nosilca dejavnosti najmanj tri mesece ali od rojstva, jagnjeta, kozlički in odojki do 20 kg žive teže pa od rojstva ali najmanj en mesec;
b) da ima turistična kmetija:
– prostor za omamljanje in klanje živali,
– prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da lahko hkrati ohladi celotno količino mesa zaklanih živali;
c) pri klanju mora biti na razpolago najmanj naslednja oprema:
– kovinski podstavek za odiranje prašičev ali kotel za garanje prašičev, odvisno od tega, kakšna obdelava se opravlja,
– sterilizator za nože ali drug sistem z enakim učinkom,
– posodo ali voziček, namenjen veterinarskemu pregledu trebušnih organov in njihovi odstranitvi iz klavnega prostora,
– obešala s kavlji za obešanje mesa in za veterinarski pregled organov;
č) v prostoru za klanje je med delom prepovedano prazniti želodce in čreva ali skladiščiti kože, parklje in ščetine. Želodce in čreva se lahko čisti v prostoru za klanje takrat, ko se ne opravlja klanj in v prostoru ni mesa. Po takem delu je treba klavni prostor pred ponovno uporabo za klanje temeljito oprati in razkužiti;
d) po opravljenem klanju je dovoljeno klavni prostor uporabiti tudi za razkosanje in predelavo mesa, če je prostor očiščen in razkužen;
e) nosilec dejavnosti mora najmanj 48 ur pred zakolom prašičev, ovc, koz ali gojene divjadi obvestiti uradnega veterinarja območnega urada Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki mora opraviti pregled živali pred klanjem in mesa po zakolu. Nosilec živilske dejavnosti mora za prašiče zagotoviti tudi pregled mesa na prisotnost ličink trihinel;
f) meso zaklanih živali in izdelke iz tega mesa je dovoljeno uporabiti samo za pripravo hrane gostom na turistični kmetiji;
g) nosilec živilske dejavnosti mora voditi evidenco, ki obsega število in vrsto zaklanih živali ter datum zakola.
(2) Pri določitvi GVŽ se upoštevajo naslednji pretvorniki:
– prašiči, ovce, koze, velika gojena divjad: 0,4 GVŽ/žival,
– jagnjeta, kozlički in odojki do 20 kg žive teže: 0,06 GVŽ/žival.
16. člen
(zaščita živali pri zakolu)
Pri izvajanju dejavnosti klanja živali na turistični kmetiji je treba zagotoviti omamljanje živali pred zakolom v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi (UL L št. 303 z dne 18. 11. 2009, str. 1).
VII. KONČNA DOLOČBA
17. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-380/2014
Ljubljana, dne 24. decembra 2014
EVA 2014-2330-0015
Mag. Dejan Židan l.r.
minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano