Na podlagi 61. in 97. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01 in 74/02) je Občinski svet Občine Križevci na 2. seji dne 12. 12. 2014 sprejel

V Odloku o lokacijskem načrtu za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih (Uradni list RS, št. 49/06) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:
»S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za komunalno opremo v obrtno-poslovni coni v Bučečovcih (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt).«.

V 3. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami 987/6, 1316, 1065/4, 1066/4, 1071/2, 1072/2, 1072/4, 1073, 1074/3, 1074/4, 1074/5, 1074/7, 1074/8, 1074/9, 1074/10, 1074/11, 1074/12, 1074/13, 1074/14, 1074/15, 1074/16, 1074/17, 1074/18, 1074/19, 1074/20 in 1074/21 vse v k.o. Bučečovci (231). Severovzhodna meja območja poteka po meji priobalnega zemljišča Somoričkega potoka; to je 5,0 m od zgornjega roba Somoričkega potoka. Natančen potek meje območja je razviden iz grafičnega dela lokacijskega načrta.«.

Besedilo 4. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveno območje lokacijskega načrta je namenjeno obrtnim, trgovskim, poslovnim, proizvodnim, storitvenim in servisnim dejavnostim. Skladiščne in prometne dejavnosti niso dopustne.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen:
– gostilne, restavracije in točilnice,
– stavbe bank, pošt in zavarovalnic,
– druge poslovne stavbe,
– trgovske stavbe,
– bencinski servisi,
– stavbe za storitvene dejavnosti,
– garažne stavbe,
– industrijske stavbe,
– rezervoarji, silosi in skladišča,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,
– lokalni (distribucijski) plinovodi,
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– cevovodi za odpadno vodo,
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
Gradnja objektov z vplivi na okolje, za katere je s predpisi o varstvu okolja določena obvezna presoja vplivov na okolje, ni dopustna. Prav tako ni dopustna gradnja novih bioplinarn, logističnih centrov in samostojnih parkirišč.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste nezahtevnih objektov glede na namen:
– majhna stavba,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– vodnjak, vodomet,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje vrste enostavnih objektov glede na namen:
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar,
– vodnjak, vodomet,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, razen tistih, katerih gradnja je v javno korist, je dopustna le na zemljišču, kjer poteka gradnja ali je že zgrajen manj zahteven oziroma zahteven objekt in so lahko zgrajeni najdlje za čas obstoja manj zahtevnega oziroma zahtevnega objekta.«.

V 5. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»V ureditvenem območju lokacijskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del:
– sanacija in priprava zemljišča,
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti,
– vzdrževanje objekta.«.

V 7. členu se besedilo »oziroma postavitev pomožnih objektov« nadomesti z besedilom »nezahtevnih in enostavnih objektov«.

Drugi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na vrsto in kapaciteto stavbe (število parkirnih mest na parceli ne sme presegati predpisanega števila za več kot 50 %):
– gostilne, restavracije in točilnice: 1 PM na 6–10 sedežev,
– poslovne in upravne stavbe: 1 PM na 30 m2 neto površine,
– trgovske stavbe do 500 m2: 1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine (najmanj 2 PM),
– trgovske stavbe nad 500 m2: 1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine,
– bencinski servisi: 1 PM na 30 m2 koristne prodajne površine (najmanj 3 PM),
– stavbe za storitvene dejavnosti: 1 PM na 30 m2 (najmanj 2 PM),
– stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice): 3–5 PM na pralno mesto,
– industrijske stavbe: 1 PM na 50–70 m2 neto površine ali na 3 zaposlene,
– industrijske stavbe (avtomehanične delavnice): 6 PM na popravljalno mesto,
– rezervoarji, silosi in skladišča: 1 PM na 80–100 m2 neto površine ali na 3 zaposlene.«.

V 11. členu se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi: »Robno območje ob regionalni cesti se zasadi s kombinacijo različnih avtohtonih drevesnih vrst.«.

V 12. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati glede:
– velikosti, določila predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje,
– lege, da so najbolj izpostavljeni deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na mejo,
– oblikovanja, da se objekte oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.«.

V prvem odstavku 20. člena se črta besedilo »kurilno olje,«.
Za drugim odstavkom se dodajo nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.
Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.«.

V prvem odstavku 21. člena se besedilo »Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 91/00)« nadomesti z besedilom »občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo okolja
V ureditvenem območju lokacijskega načrta ni predvidenih dejavnosti s kapacitetami, za katere je s predpisi o varstvu okolja določena obvezna presoja vplivov na okolje.«.

Prvi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveno območje lokacijskega načrta se v skladu s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. Dovoljena je mejna raven hrupa 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi, ter kritična raven hrupa 80 dBA ponoči in 80 dBA podnevi.«.

V 24. členu se za prvim odstavkom dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Na ureditvenem območju lokacijskega načrta predhodna ocena arheološkega potenciala še ni bila izdelana, zato je priporočljivo pred začetkom izvedbe zemeljskih del izvesti predhodne arheološke raziskave. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.«.

Besedilo 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.«.

V prvem odstavku 31. člena se za osmo alineo pika nadomesti s podpičjem in dodata nova deveta ter deseta alinea, ki se glasita:
»– v varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovna ali zvočno obveščanje in oglaševanje,
– upravljavec državne ceste (Družba za avtoceste v RS in Direkcija RS za ceste) ni dolžan zagotoviti dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja državne ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja.«.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.