Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2014 z dne 20. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2014 z dne 20. 6. 2014

Kazalo

1900. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje SEL15-12 SSe(s), stran 5106.

Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12) 70/08 – ZVO-1B, in 16. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) je Občinski svet Občine Železniki na 25. redni seji dne 5. 6. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko območje SEL15-12 SSe(s)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki (Uradni list RS, št. 41/13, 42/13) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje SEL15-12 (v nadaljevanju: OPPN) v digitalni in analogni obliki.
2. člen
(vsebina OPPN)
Odlok vsebuje:
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
IV. ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
V. ZASNOVA NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE, INFRASTRUKTURNE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI
VI. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBNIH POTREB IN VARSTVA PRED POŽAROM
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA
VIII. NAČRT PARCEL
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
X. KONČNE DOLOČBE
Grafični del vsebuje:
– NAMENSKA RABA PROSTORA IZ OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA, M 1:3500
– LEGA PROSTORSKE UREDITVE V ŠIRŠEM PROSTORU, M 1:4800
– VAROVANJA IN OMEJITVE V PROSTORU, M 1:3500
– LEGA OBJEKTOV NA ZEMLJIŠČU IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE, M 1:500
– NAČRT LEGE OBJEKTOV NA ZEMLJIŠČU S TEHNIČNIMI ELEMENTI ZA ZAKOLIČBO M 1: 500
– ZASNOVA PROJEKTNIH UREDITEV PROMETNE, KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE M 1:500
– REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI M 1:500
Priloge:
– IZVLEČEK IZ HIERARHIČNO VIŠJEGA PROSTORSKEGA AKTA – LOKACIJSKA INFORMACIJA
– SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OPPN
– OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN
– SMERNICE IN MNENJA PRISTOJNIH NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
– SEZNAM SPREJETIH AKTOV O ZAVAROVANJU IN SEZNAM SEKTORSKIH AKTOV IN PREDPISOV, KI SO BILI UPOŠTEVANI PRI PRIPRAVI OPPN
– STALIŠČA DO PRIPOMB IZ JAVNE RAZGRNITVE
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(območje OPPN)
(1) Območje se nahaja na južnem robu naselja Selc in zajema enoto urejanja prostora z oznako SEL15-12, s podrobnejšo namensko rabo SSe(s) – stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
(2) Območje OPPN obsega parcele št. 947/8, 947/9, 947/10, 947/11, 948/1 (del), 948/2, 948/3, 948/4, 948/5, 689/1, 693/2. Vse parcele, ki so navedene v tem odloku, se nahajajo v katastrski občini 2064 – Selca. Okvirna skupna površina območja je 3363 m2.
(3) Izven območja OPPN se bodo vršili posegi, ki so potrebni za priključitev objektov na gospodarsko infrastrukturo. Predvidoma so to parcele št. 946, 948/1 (del), 949 in 960/1.
4. člen
(predvideni posegi v območju)
Na območju so predvidene 3 stanovanjske stavbe s pripadajočimi pomožnimi objekti in izgradnja potrebne gospodarske infrastrukture. Parcele št. 947/8, 948/1 (del), 948/2 in 693/2, ki se nahajajo znotraj območja OPPN se predvidi kot pripadajoče funkcionalno zemljišče obstoječim stanovanjskim objektom, ki se nahajajo izven območja OPPN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN zaključuje naselje na skrajno zahodni strani v liniji dveh najbolj izpostavljenih stanovanjskih hiš, na južni strani pa z javno potjo, ki vodi iz naselja proti obrtno-poslovni coni na Podzavrniku.
(2) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela bistvenega vpliva na sosednje objekte in zemljišča.
(3) Predvidena prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva.
6. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Vsi posegi v prostor morajo biti skladni z elementi prikazanimi na grafičnem delu: Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje. Odstopanja od teh elementov so možna v okviru odstopanj iz tega odloka.
IV. ZASNOVA IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
7. člen
(vrste dejavnosti)
V območju urejanja je dovoljena stanovanjska dejavnost ter mirna obrtna in poslovna dejavnost, pod pogojem, da le-ta ne presega deleža stanovanjske dejavnosti.
8. člen
(vrste gradenj)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del::
– novogradnja 3 stanovanjskih stavb: A (parcele št. 947/9, 947/10, 948/3), B (parceli št. 947/11, 948/4) in C (parcela št. 689/1).
– novogradnja samostoječe garaže s shrambo orodja k objektu C na parceli št. 689/1
– dovozna pot do stavb A in B po parceli št. 948/5 in do stavbe C po parceli št. 689/1
– ureditve okolice objektov (ozelenitve, utrjene površine z robniki, podporni zidovi, ograje in podobno)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov in gospodarske infrastrukture
– rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti, odstranitve objektov
– gradnja gospodarske infrastrukture in priključkov objektov na gospodarsko infrastrukturo.
9. člen
(oblikovanje objektov in okolice)
(1) Stanovanjska stavba A:
– tlorisni gabarit objekta brez napušča je 16,00 m x 9,00 m
– višinski gabarit objekta P+M – najvišja točka ne presega višine 9,10 m nad terenom
– možnost izgradnje garaže za dva avtomobila v sklopu objekta ter ureditev terase nad garažo
– možnost podaljšanja mansarde nad garažo.
(2) Stanovanjska stavba B:
– tlorisni gabarit objekta brez napušča je 22,00 m x 10,00 m
– višinski gabarit objekta P+M – najvišja točka ne presega višine 9,10 m nad terenom
– možnost izgradnje garaže za dva avtomobila v sklopu objekta.
(3) Stanovanjska stavba C:
– tlorisni gabarit objekta brez napušča je 12,00 m x 10,00 m
– višinski gabarit objekta P+M oziroma najvišja točka ne presega višine 9,10 m nad terenom.
(4) Garaža z lopo, ki propada objektu C:
– tlorisni gabarit objekta brez napušča je 12,00 m x 6,00 m
– višinski gabarit objekta P oziroma najvišja točka ne presega višine 5,10 m nad terenom.
(5) Strehe objektov so dvokapnice v naklonu od 38º–45º s smerjo slemena po daljši stranici objekta. Kritina mora biti temno sive barve. Frčade so lahko le klasične s pozidanimi stranicami in simetrično dvokapnico, čelna stranica frčade nad glavnim vhodom je lahko izvedena največ do 1 meter pred ravnino osnovne fasade. Fasade so lahko obdelane v lesu. Vsiljive in barvno izstopajoče fasade, fasadne obloge iz umetnega kamna in keramičnih ploščic ter gradnja stolpičev ni dovoljena. Okenske in vratne odprtine morajo biti pravokotno, pokončno in simetrično razporejene. Ograje balkonov morajo biti prozorne.
(6) Vsi objekti so lahko izvedeni v klasično zidani (opečni zidaki, porobetonski zidaki …), masivni armiranobetonski ali leseni konstrukciji.
(7) Na območju OPPN je možno poleg zgoraj opisanih objektov graditi tudi druge enostavne in nezahtevne objekte. Dovoljene so vrste objektov, ki so za enoto urejanja SS določene v občinskem prostorskem načrtu Občine Železniki. Enostavni in nezahtevni objekti se morajo po obliki in materialu prilagoditi stanovanjskemu objektu. Nadstrešnice imajo lahko ravno streho le, če so izvedene kot pergola ali imajo ekstenzivno ozelenjeno, zeleno streho. Faktor zazidanosti gradbene parcele v katerega so všteti tudi enostavni in nezahtevni objekti ne sme preseči vrednosti 0,4.
(8) Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod in zadrževanje padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno-inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(9) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograje se izvedejo le kot žive meje ali kot enostavni leseni ploti. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost, varnost in ni oviran promet po javni cesti.
10. člen
(gradbene linije in odmiki)
(1) Odmiki novih stanovanjskih objektov in samostoječe garaže z lopo od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafičnega dela: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje.
(2) Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov, ki v grafičnem delu: Lega objektov na zemljiščih in usmeritve za projektiranje niso prikazani, oziroma njihovih najbolj izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja, morajo znašati minimalno 1,5 m. Odmiki teh objektov lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(3) Enostavne in nezahtevne objekte se praviloma postavlja v notranjosti parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
(4) Odmiki objektov od obstoječe javne poti morajo znašati minimalno 2,0 m oziroma morajo biti usklajeni z upravljavcem javne poti. Odmiki od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi ter mora biti za njih pridobljeno soglasje upravljavca posamezne vrste gospodarske infrastrukture.
11. člen
(parcele za gradnjo)
(1) Velikosti in oblike parcel na območju OPPN so razvidne iz grafičnega dela: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo.
(2) V območju OPPN je izven označenih parcel za gradnjo (funkcionalnih zemljišč k novim objektom) možna le gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z vrstami dejavnosti iz 7. člena tega odloka ter gradnja gospodarske infrastrukture in priključkov objektov na gospodarsko infrastrukturo, ki so potrebni za izvedbo OPPN.
V. ZASNOVA NAČRTOVANIH REŠITEV KOMUNALNE, INFRASTRUKTURNE IN NAČRTOVANEGA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER NJIHOVIH ZMOGLJIVOSTI
12. člen
(splošni pogoji)
(1) Gospodarska infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta kot je to razvidno iz grafičnega dela: Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
(2) Načrtovana situacija prometne ureditve in priključevanja na javno pot, izgradnje in priključevanja na vodovodno in kanalizacijsko omrežje, odvajanja meteornih voda, izgradnje in priključevanja na električno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje je razvidna iz grafičnega dela: Zasnova projektnih ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture. Točen potek tras in priključkov do objektov ter lokacije posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije.
(3) Pri projektiranju objektov in komunalnih naprav v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja in v fazi izvedbe je potrebno upoštevati pogoje iz smernic posameznega upravljavca komunalne naprave, ki so sestavni del OPPN. Detajlnejši pogoji za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem.
(4) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na največjo možno končno kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(5) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko.
13. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Uvoz na ureditveno območje se uredi z obstoječe javne poti »JP994611 Frtica–Habjan–žaga«, ki poteka po parceli št. 886/3 in 949. Zagotovljeno mora biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, preglednost ceste in priključevanja.
(2) Stanovanjska objekta A in B imata skupno dostopno pot, ki poteka po parceli št. 948/5, k.o. 2064 – Selca. Za dostop do stanovanjskega objekta C pa se izvede samostojni priključek.
(3) Rešitev priključka na javno pot mora zagotavljati ustrezno širino in radij priključka, nagib, odvodnjavanje, preglednost in morebitno prometno signalizacijo na priključku.
(4) Preprečiti je potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na javne ceste.
(5) Zasaditev dreves in postavitev ograj neposredno ob javni poti ni dovoljena.
(6) Potrebno je upoštevati veljavne predpise s področja cestnega prometa.
14. člen
(oskrba z vodo)
Za zagotovitev oskrbe s pitno vodo in zagotavljanje požarne varnosti se predvidi izgradnja dela sekundarnega vodovoda in hidranta, v zmogljivosti, ki bo zagotavljal zadostne količine vode, tako za oskrbo predvidenih stanovanjskih objektov na območju OPPN, kot tudi morebitnih novih objektov na južnem robu naselja.
15. člen
(odvodnja padavinskih voda)
Padavinske vode iz streh se zbirajo in vodijo v zbiralnik padavinskih vod. Zbiranje padavinskih vod iz utrjenih površin se izvede preko lovilca olj in mehanskega čiščenja (peskolova). Padavinske vode se ponika oziroma razpršeno odvaja v ponikovalne jarke. Padavinskih vod ni dovoljeno odvajati v kanalizacijo za odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda.
16. člen
(odvodnja odpadnih voda)
Za zagotovitev odvodnjavanja komunalnih odpadnih voda se predvidi izgradnja dela sekundarne kanalizacije od obstoječega jaška na parceli št. 960/1 do novega skupnega zbirnega jaška komunalnih odpadnih voda, ki se ga locira na območju OPPN in v katerega so priključeni posamezni objekti, v katerih nastajajo komunalne odpadne vode.
17. člen
(oskrba z električno energijo)
(1) Na obravnavanem območju ni prisotno elektroenergetsko (EE) omrežje in naprave. Za potrebe napajanja novih porabnikov je potrebno zgraditi nov NN kabelski izvod iz obstoječe prostostoječe razdelilne omarice na parceli št. 693/1 do nove priključno merilne omarice, ki se jo locira na zemljišču obravnavanega območja. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne, njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju OPPN bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo.
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(4) V primeru gradbenih del v območju obstoječih EE naprav je investitor dolžan pri upravljavcu distribucijskega omrežja naročiti projektno dokumentacijo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del), prestavitve, oziroma zaščite obstoječih EE naprav. Vse stroške izdelave te projektne dokumentacije nosi investitor.
(5) Vsa morebitna dela, prestavitve oziroma zaščite obstoječih EE naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega omrežja, na stroške investitorja.
18. člen
(telekomunikacije)
(1) Na območju OPPN se nahajata javni telekomunikacijski (TK) omrežji operaterja Telekom (vozlišče Železniki) in odprto širokopasovno omrežje.
(2) Za priklop objektov na TK omrežje, je potrebno izdelati projekt TK omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami.
(3) Dostopkovna točka na omrežje Telekoma je v kabelskem razvodišču na objektu Selca 93, dostopkovna točka na odprto širokopasovno omrežje pa na javni poti »JP994611 Frtica–Habjan–žaga«
(4) Obstoječe TK naprave Telekoma je potrebno pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih TK naprav je potrebno projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji Telekoma. Za prestavitev obstoječih TK naprav morajo investitorji pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.
(5) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na TK omrežje omogočiti operaterju oziroma upravljavcu omrežja izvedbo TK omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop tangiranih zemljišč in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(6) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK naprav pri posegih v prostor izvede operater oziroma upravljavec omrežja, če se investitor in operater oziroma upravljavec ne dogovorita drugače.
(7) Stroški ogleda, izdelave projekta priključitve ter projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora bremenijo investitorje posegov v prostor, razen če se investitor in operater oziroma upravljavec ne dogovorita drugače. Prav tako bremenijo investitorje tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na območju, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(8) K načrtu komunalne infrastrukture, ki se izdela v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja investitor pridobi soglasje Telekoma Slovenije, OE Kranj.
19. člen
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
(1) Za zbiranje odpadkov je predvidena lokacija tipskega zabojnika ob uvozu do stanovanjskih objektov znotraj parcele za gradnjo. V času odvoza odpadkov mora biti dostopna smetarskemu vozilu pooblaščene organizacije. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic ali drugih ovir.
(2) Biološke odpadke se odlaga na kompostnik, predviden v okviru zelenih površin stanovanjskega objekta.
(3) Izkopni material je treba trajno deponirati izključno na za to določene deponije, oziroma se jih v največji možni meri uporabi na parceli za gradnjo za zasipanje objektov in izravnavo terena.
(4) Gradbenih in nevarnih odpadkov, odpadnih sekundarnih surovin in odpadne embalaže ni dovoljeno mešati z ostalimi vrstami odpadkov, za katere je predpisano in uvedeno ločeno zbiranje na izvoru njihovega nastanka, oziroma katere je možno reciklirati in ponovno uporabiti. Gradbene in nevarne odpadke, odpadne surovine in embalažo ni dovoljeno odlagati na odlagališča nenevarnih odpadkov ali na nedovoljena odlagališča.
(5) V času izvajanja gradbenih in drugih del na območju obdelave z OPPN, mora biti za reden odvoz odpadkov od obstoječih objektov, zagotovljen prost dostop do prevzemnih mest, za specialna vozila za zbiranje in odvoz.
20. člen
(ogrevanje objektov)
(1) Ogrevanje objektov je predvideno z ekološko čistimi viri (plin, biomasa, sonce, geosonda).
(2) Kot dopolnili energent za ogrevanje je dovoljeno uporabiti tudi lahko korilno olje ali zemeljski plin.
(3) Sončna energija se lahko izkorišča s pasivnimi solarnimi sistemi (okna, sončni zidovi) ali z aktivnimi solarnimi sistemi (sončni kolektorji in sončne celice).
VI. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER OBRAMBNIH POTREB IN VARSTVA PRED POŽAROM
21. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju OPPN je registrirana enota kulturne dediščine z oznako »RKD12108 Selca – vas«, zato je potrebno vse posege na območju izvajati pod pogoji, kot veljajo za naselbinsko dediščino in so dostopni na spletnem naslovu http://giskds.situla.org/giskd/.
(2) V območjih naselbinske dediščine velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(3) Varstvo arheoloških ostalin velja na celotnem območju urejanja.
Kolikor na območju OPPN ne bodo opravljene predhodne arheološke raziskave pred začetkom zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča (investitor) oziroma odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 10 dni pred pričetkom del.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča/ in investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
22. člen
(ohranjanje narave)
Obravnavano območje OPPN leži izven območij varstva narave po podatkih naravovarstvenega atlasa na naslovu http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, ki velja za stanovanjsko območje (II. stopnja varstva pred hrupom), oziroma kot so določeni v predpisih o varstvu pred hrupom.
(2) V času gradnje je zaradi obratovanja strojev in dovoza tovornih vozil pričakovati občasne povečane emisije hrupa. Za zmanjševanje hrupa v času gradnje je predvideno, da bodo vsa gradbena dela potekala v dnevnem času, med delovnim tednom.
24. člen
(varovanje tal, prsti in vegetacije)
(1) Ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba.
(2) Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
(3) Predvideni posegi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da ne povzročajo erozijskih procesov.
(4) Potrebno je preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
(5) Obstoječe travniške habitate in sadovnjak naj se v največji možni meri ohranja; kjer to ni mogoče, naj se posegi izvajajo zgolj na območju gradnje. Poškodovane površine pa naj se po zaključku gradnje sanira in zasadi z avtohtonimi travniškimi mešanicami.
25. člen
(varstvo zraka)
Stanovanjske objekte se priključi na ekološko čiste vire energije z racionalno rabo energije in toplotno izolacijo objektov ter uporabo ekološko sprejemljivih goriv.
26. člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju javnih prometnih in neprometnih površin je potrebno obvezno upoštevati uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za osvetljevanje javnih in zasebnih zunanjih površin naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno ali oranžno svetlobo in ne oddajajo UV spektra. Svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
(3) Osvetljevanje območja, dovozne poti, parkirišč in objektov naj bo zmanjšano na najnižjo raven. Območja, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, naj se ne osvetljujejo.
27. člen
(varstvo voda)
(1) Obravnavano območje OPPN leži izven vodnih, priobalnih in poplavnih območij.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z zakonom o vodah in predpisih o varstvu okolja.
28. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Rešitve povezane z ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so prikazane v grafičnem delu: Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Obravnavano območje OPPN leži na območju običajnih erozijskih ukrepov.
(3) Skladno s karto potresne nevarnosti leži na meji med projektnim pospeškom tal (g) 0,200 in 0,225. Pri načrtovanju gradenj je potrebno na območju OPPN upoštevati predpise glede protipotresne varnosti in splošno uveljavljenih strokovnih standardov za varno gradnjo.
(4) Pri načrtovanju gradbene konstrukcije objekta je potrebno upoštevati drugi odstavek 4. člena in 5. člen Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05).
(5) Pri gradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebni preprečiti odtekanje nevarnih snovi v tla, sisteme pa organizirati tako, da direkten iztok škodljivih snovi neposredno v ponikanje, vodotoke ali kanalizacijo ni mogoč.
29. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Rešitve povezane z varstvom pred požarom so prikazane v grafičnem delu: Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(2) V OPPN so upoštevani pogoji varstva pred požarom, zagotovljeni so zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara. Požarna varnost se zagotovi z izgradnjo vodovoda in hidranta na podlagi 14. člena tega odloka. Manipulacijske površine ob objektih omogočajo dovoz gasilnim avtomobilom in zagotavljajo delovne površine za intervencijska vozila.
(3) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi, živali in materialne dobrine, intervencijske poti in površine.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnove požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študije požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
VII. DOPUSTNA ODSTOPANJA
30. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Tlorisni in višinski gabariti objektov, ki so podani v grafičnem delu: Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje oziroma 9. členu tega odloka, ne smejo biti preseženi, lahko pa se zmanjšajo do 20 %.
(2) Medsebojni odmiki objektov in odmiki objektov od meja sosednjih parcel ne smejo biti manjši, kot je to določeno v grafičnem delu: Lega objektov na zemljišču in usmeritve za projektiranje.
(3) Dopustna so odstopanja od poteka načrtovanih tras infrastrukture in objektov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
VIII. NAČRT PARCEL
31. člen
(načrt parcel)
Parcele posameznih stanovanjskih objektov so razvidne iz grafičnega dela: Načrt lege objektov na zemljišču s tehničnimi elementi za zakoličbo. Spreminjanje parcelnih mej v območju in na robu OPPN je dovoljeno, če se s tem ne spreminjajo umestitve objektov v prostor.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
32. člen
(etapnost izvedbe)
Ureditve in gradnje v območju OPPN se lahko izvajajo etapno. Sočasno se gradi podzemna komunalna infrastruktura.
33. člen
(obveznosti v času gradnje)
(1) V času gradnje ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi in vkopi);
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala;
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi;
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali poškodovane;
– po končani gradnji je potrebno odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
X. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled na Občini Železniki in na Upravni enoti Škofja Loka.
35. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem predmetnega odloka opravljajo inšpekcijski organi Republike Slovenije in pooblaščene organizacije ter v okviru svoje pristojnosti Občina Železniki.
36. člen
(veljavnost odloka)
(1) Po vsakokratni spremembi predpisov navedenih v tem odloku se pri načrtovanju na podlagi tega odloka upošteva uveljavljena sprememba in dopolnitev oziroma nov predpis, ki predmetni predpis spreminja, dopolnjuje ali nadomesti.
(2) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-3/2014-024
Železniki, dne 5. junija 2014
Župan
Občine Železniki
mag. Anton Luznar l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti