Na podlagi 21., 29. in 69. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – Odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US in 21/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12), 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 9/10), 98. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 46/09, 47/10) je Občinski svet Občine Železniki na 25. redni seji dne 5. 6. 2014 sprejel

Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se izvajajo državne ali občinske javne službe.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode (proizvodnja pijač, polnjenje bazenskih kopališč …),
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju vod v vode in javno kanalizacijo.
Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo ter v skladu s tem odlokom in Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda.
Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. uporabniki so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki ali solastniki celote ali dela stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine Železniki, priključenega na javni vodovod in uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije in koristijo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: uporabniki);
2. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda;
3. Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot izrazi, ki se uporabljajo v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) in v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12).

Občina Železniki mora zagotoviti javni vodovod (zagotavljati storitev javne službe) na vseh območjih poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer Občina Železniki ne zagotavlja javne službe.
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki in upravljavci zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti vse pogoje iz predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka, kot priloga št. 1.
Občina Železniki zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo preko režijskega obrata, ki je notranja organizacijska enota Občine železniki (v nadaljevanju: upravljavec).
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, stavb v katerih se izvaja gostinska, trgovska, storitvena dejavnost, upravnih stavb ter stavb splošnega družbenega pomena,
– eno ali več stavb ali gradbeno inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba iz zasebnega vodovoda.
Lastniki zasebnega vodovoda morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda obvestiti Občino Železniki.

V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda na območjih javnih vodovodov zagotavlja:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe in vodenja predpisanih evidenc,
– nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju javnega vodovoda,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– nadzor in redno vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod,
– vodenje evidenc v skladu s 24. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
– pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta v skladu s 26. členom Uredbe o oskrbi s pitno vodo,
– izdelava programa oskrbe s pitno vodo v skladu s 25. členom Uredb o oskrbi s pitno vodo,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode in drugih nalog v skladu z zahtevami iz predpisov, ki urejajo pitno vodo,
– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema ter cene storitev,
– izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– izvajanje drugih nalog v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz dvanajste alineje prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
Vodenje katastra javnega vodovoda in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture zagotavlja Občina Železniki v okviru storitev javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.

Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje opravlja naslednje naloge:
– izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
– izdaja projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev na podlagi predložene dokumentacije, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in prostorsko načrtovanje ter v skladu s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda,
– izdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka,
– izdaja soglasja za začasni priključek na javni vodovod.
V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in občino seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
Upravljavec ne izda soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode.
V primeru novogradenj je upravljavec poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjega odstavka dolžan predpisati še:
– zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem pitne vode,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,
– druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. Če povečanje območja obratujočega javnega vodovoda ni mogoče zaradi nezadostne zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda s katero se poveča njegova zmogljivost, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih zajetij za pitno vodo.

Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima raba vode za oskrbo s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
Če javni vodovod ne more zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev za obratovanje zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov, se viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje zagotovijo na drug način v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom. V tem primeru morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda. S priključkom na javni vodovod se lahko izvede napajanje požarnega bazena.

Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljena rezervna zajetja za pitno vodo, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Izvajalec javne službe lahko izjemoma rezervna zajetja za pitno vodo nadomesti z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti nujni obseg porabe pitne vode, za kar se šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.

Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Uredbe o oskrbi s pitno vodo in tega odloka.
Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

Objekti in naprave uporabnikov so:
a) interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
b) vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
c) vodomerni jašek, ki je namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe;
d) interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so v lasti uporabnika, ki z njimi razpolaga in mora zagotoviti njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje.

Objekti in naprave v upravljanju so:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje),
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje),
– omrežje za vzdrževanje javnih površin,
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– vodohrani, raztežilniki,
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji);
c) magistralno vodovodno omrežje in naprave:
– objekti za hranjenje, transport in čiščenje vode, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije,
– transportni vodovodi od črpališča ali zajetja do primarnega omrežja, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode,
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice in naprave za čiščenje ter pripravo vode, ki služijo več občinam ali regiji.

Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec.
Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačevati mesečno.
Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera so breme uporabnika in se zaračunavajo mesečno.
Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le upravljavec. Če je vodomer nameščen v objektu ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi stroške gradbenih del popravila v objektu.
Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje izven stavbe.

Ceno storitev za vzdrževanje vodovodnega priključka stavbe oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
Vzdrževanje vodovodnega priključka je storitev, ki jo uporabniki plačujejo mesečno. Zbrana sredstva so namenjena pokrivanju stroškov vzdrževanja vodovodnega priključka, ki zajema stroške menjave vodomera, popravilo okvar na priključku in obnovo priključka.

Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod. Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovoda.
Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
Dokler upravljavec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.

Upravljavec je dolžan izvesti priključek in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik:
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij;
– predloži dokazilo o plačanem komunalnem prispevku;
– predloži gradbeno dovoljenje za objekt;
– poda naročilo za izvedbo priključka.
Upravljavec je dolžan izvesti priključek v roku 15 dni po izpolnitvi pogojev za priključitev, če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo.
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

Obstoječe javne vodovode, ki niso v upravljanju izvajalca javne službe in niso last Občine Železniki, se lahko prenesejo v lastništvo Občine Železniki z medsebojno pogodbo med dosedanjim upravljavcem in lastnikom ter Občino Železniki. V pogodbi se določi vse obveznosti dosedanjega upravljavca oziroma lastnika ter obveznosti Občine Železniki. V pogodbi se natančno opredeli tudi pogoje prevzema.

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje.

Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.

Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire na območju, ki ga oskrbuje z vodo javni vodovod, morajo stalno meriti količino izčrpane vode.
Javni uporabniki, ki uporabljajo javni vodovod, priključen na javni vodovod upravljavca – dobavitelja, so dolžni meriti dobavljeno količino vode in porabljeno količino pri svojih uporabnikih.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, pri daljših priključkih čim bližje javnemu vodovodu. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
Na kmetijah se meri celotna količina porabljene vode iz javnega vodovoda v m3. Osnova za obračun vodarine je stanje prvega vodomera. Odčitek na drugem vodomeru (poraba vode v gospodinjstvu), ki je inštaliran za prvim vodomerom, je osnova za obračun storitev vezanih na odpadno vodo.

Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor (jašek, niša ipd.) za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za izvajanje vzdrževanja in rednega pregledovanja.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu. Uporabnik ima poleg rednih pregledov obračunskega vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Javna služba se financira iz:
– cen storitev javne službe,
– komunalnega prispevka,
– proračuna Občine Železniki,
– drugih virov.

Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja javne službe in se uporabnikom obračunava mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo, obnovi in vzdrževanju priključkov ter se uporabnikom obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera.
Cene storitev javne službe predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cen komunalnih storitev javne službe in jih predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnike o spremembi cen storitev javne službe. Pred spremembo cen je potrebno odčitati obračunske vodomere.

V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 (vodomer DN 20).

Če se poraba vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1 (vodomer DN 20).

Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera na vodovodnem priključku posebej.
V tekočem letu uporabniki plačujejo vodarino po akontaciji dejanske porabe vode v preteklem obračunskem oziroma odčitovalnem obdobju in veljavne cene. Upravljavec mora najmanj enkrat letno ugotoviti dejansko porabo in izvesti poračun preteklega obračunskega obdobja. Veliki uporabniki pa plačujejo porabo vode glede na odčitek stanja vodomera v preteklem mesecu.
V primeru, da uporabnik stavbo oziroma inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča odda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je najemodajalec dolžan z upravljavcem skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda.
Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih objektov.
Če večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma lahko izda račune posameznim uporabnikom, na podlagi pisnega dogovora vseh strank glede načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.

Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan račun poslati uporabnikom v 15 dneh po koncu obračunskega obdobja. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo, poleg nalog iz 5. člena tega odloka, naslednje obveznosti:
– pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode – za rabo vode iz vodnih virov za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda za vse vodne vire, iz katerih se uporablja pitna voda za javni vodovod v Občini Železniki,
– zagotavljati normalno obratovanje javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov,
– zagotavljati delovanje javnega vodovoda,
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu in priključkih,
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo, obnovo cevovodov, objektov in naprav javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod,
– nadzorovati izvajalce pri gradnji ostale infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,
– redno vzdrževati in menjavati obračunske vodomere skladno z zakonom o meroslovju,
– odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode,
– ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov v izrednih razmerah,
– ustrezno obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvi dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja,
– organizirati preskrbo s pitno vodo v primeru višje sile in o tem poročati pristojnim občinskim organom,
– sistematično in strokovno pregledovati javni vodovod, letno spremljati vodne izgube v vodovodnem omrežju, ter pripravljati in izvajati programe ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub,
– izvajati črpanje vode tako, da je poraba energije minimalna,
– merjenje količine načrpane vode na lastnih črpališčih,
– preizkušati in vzdrževati hidrante oziroma hidrantno omrežje in voditi register hidrantov,
– sistematično spremljati in pripravljati predloge za spremembe oziroma novelacije operativnega programa oskrbe s pitno vodo in občinskih predpisov s področja oskrbe s pitno vodo,
– zagotavljati in izvajati ukrepe in obveze, ki izhajajo iz varovanja vodnih virov,
– izvajati druge predpisane obveznosti.

Uporabniki imajo na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
– priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo vodovodnega priključka na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku,
– povečati odvzem pitne vode,
– ukinitev vodovodnega priključka.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati interno omrežje in interno požarno omrežje z internimi hidranti,
– redno vzdrževati in zagotavljati odjemna mesta v skladu z zahtevami in priporočili upravljavca javnega vodovoda,
– varovati vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotoviti upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, za ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode ter omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe,
– omogočiti upravljavcu javnega vodovoda preverjanje izvedbe in delovanja priključka in interne napeljave na javni vodovod,
– kontrolirati stvarno porabo vode in jo primerjati z dovoljeno ob priključitvi,
– sporočati upravljavcu vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru in o odvzemu vode iz hidrantov,
– pismeno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki vplivajo na obračun storitev v roku 8 dni od nastanka spremembe, spremembe se upoštevajo šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– redno plačevati prejete račune za oskrbo z vodo,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se obračun izvaja preko enega obračunskega vodomera,
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu ali ostalim uporabnikom,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njihovega ravnanja,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda mora lastnik nepremičnine, na kateri leži vodovod dovoliti upravljavcu vodovoda dostop do objektov vodovodnega sistema. Upravljavec mora po posegu na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.

Izvajalci gradbenih del ali upravljavci drugih infrastrukturnih objektov oziroma vsi, ki na območju javnega vodovoda ali vodovodnega priključka izvajajo dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, morajo pred pričetkom vzdrževalnih, investicijskih del ali drugih del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda od upravljavca javnega vodovoda pridobiti soglasje s pogoji za izvedbo del, ga obvestiti o pričetku del in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave ter zagotoviti vzpostavitev vodovodnega omrežja in opreme v prvotno stanje. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca javnega vodovoda o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Hidranti se smejo uporabljati le za gašenje požarov, vaje za preprečevanje požara in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca tudi za naslednje namene:
– škropljenje in pranje cest, ulic, trgov,
– zalivanje parkov ter javnih nasadov,
– za javne prireditve,
– za polnjenje cistern za prevoz vode,
– za utrjevanje cestišč ali druga podobna gradbena dela.
Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo (lasten in tehnično brezhiben hidrantni nastavek z obračunskim vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu) in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu javiti mesto in količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem ter v soglasju z občino sklene posebna pogodba, v kateri je določen tudi način plačila.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.

Interni hidranti so nameščeni na internem omrežju uporabnika. Poraba vode iz internih hidrantov se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

Upravljavec je dolžan na stroške uporabnika in na podlagi predhodnega obvestila, prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca javnega vodovoda,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca javnega vodovoda dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca javnega vodovoda odčitavanje, pregled in zamenjavo obračunskega vodomera, vzdrževanje vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če uporabnik kljub opozorilu ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali odjemnega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu,
– če uporabnik krši objavljene ukrepe v zvezi z varčevanjem z vodo,
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden,
– če upravljavec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda,
– če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka,
– če z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali dobavo vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz zadnje alineje tega člena.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Uporabnik plača prekinitev in ponovno zagotovitev oskrbe s pitno vodo ter morebitne dodatne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve po veljavnem ceniku upravljavca.

Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po veljavnem ceniku upravljavca.

Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti prekiniti oskrbo s pitno vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih in obnovitvenih del na objektih in napravah javnega vodovoda ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzroku, o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvesti uporabnike neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, objavo na svoji spletni strani najkasneje en dan pred prekinitvijo.
V primeru nujnih ali nepredvidenih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ima upravljavec za krajši čas pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, poplave, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, župan Občine Železniki na predlog upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni občinski inšpektorji, pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

Z globo 1.400 EUR se kaznuje upravljavec vodovoda:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 5., 6., 10., 13., 32. člena tega odloka,
– če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 15. člena, 16., 30., 41., 42. in 43. členom tega odloka,
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 39. in 40. členom tega odloka.
Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba upravljavca vodovoda, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki:
– ne meri načrpane vode v skladu z 20. členom tega odloka,
– ne ravna v skladu s 34. členom tega odloka.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika – posameznika, če:
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (13. člen),
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (15. in 16. člen),
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– nima vgrajenega vodomera oziroma ga ne vgradi v predpisanem roku (21. in 46. člen),
– ne izpolnjuje obveznosti iz 34. člena,
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36. in 38. členom,
– se ne vpiše v evidenco uporabnikov v predpisanem roku (46. člen).
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena;
– ravna v nasprotju s 17. členom;
– ravna v nasprotju z 39. členom.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorno osebo uporabnika, ki je pravna oseba in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda.
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalca del – pravno osebo in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 35. členom.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz osmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju s 30. členom.
Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora Občina Železniki zagotoviti do 31. 12. 2015.
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
Lastniki zasebnih vodovodov na območju Občine Železniki, ki nimajo določenega upravljavca v skladu z Uredbo o oskrbi s pitno vodo, morajo skleniti pogodbo z upravljavcem do 31. 12. 2014 in o tem obvestiti Občino Železniki.
Vsi lastniki zasebnih vodovodov v Občini Železniki so dolžni urediti svoje sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in normativi. Upravljavci zasebnih vodovodov v polnosti odgovarjajo za ustreznost in varnost zasebne oskrbe s pitno vodo in so dolžni zagotavljati oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi.
Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015.
Upravljavec prevzame v upravljanje druga vodovodna omrežja najkasneje do 31. 12. 2015.
Upravljavec je dolžan v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda iz 1. člena tega odloka, sprejme pa ga Občinski svet Občine Železniki.
Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij mora Občina Železniki zagotavljati sredstva za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega omrežja iz proračuna Občine Železniki.
Topografsko karto iz 3. člena tega odloka se sprejme v roku 24 mesecev po izdaji tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Železniki (Uradni list RS, št. 132/04).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.