Uradni list

Številka 44
Uradni list RS, št. 44/2014 z dne 17. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 44/2014 z dne 17. 6. 2014

Kazalo

1817. Odlok o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Trebnje, stran 4915.

Na podlagi 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – Odl. US, 45/94 – Odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – Odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – Odl. US, 9/96 – Odl. US, 39/96 – Odl. US, 44/96 – Odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Odl. US, 74/98, 12/99 – Skl. US, 16/99 – popr., 59/99 – Odl. US, 70/00, 100/00 – Skl. US, 28/01 – Odl. US, 87/01 – ZSam-1, 16/02 – Skl. US, 51/02, 108/03 – Odl. US, 72/05, 21/06 – Odl. US, 60/07, 14/07 – ZSPDPO, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – Skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 72/95, 59/04, 115/04, 38/06, 34/13), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, ZP-1-UPB4, 17/08, 21/08, 21/13), 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 27. seji dne 28. 5. 2014 sprejel
O D L O K
o izvajanju javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Trebnje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(javna služba)
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo v Občini Trebnje (v nadaljevanju: občina).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javnem vodovodu v Občini Trebnje.
2. člen
(vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
– izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo,
– vrsto in obseg storitev javne službe,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
– cene storitev javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe in
– kazenske določbe.
3. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
4. člen
(pomen izrazov)
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
5. člen
(javna služba)
(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.
6. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 5. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 5. člena tega odloka je občina.
(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.
II. IZVAJANJE JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
7. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo in določitev upravljavca vodovoda)
(1) Javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja na celotnem območju Občine Trebnje z izjemo tretjega odstavka tega člena.
(2) Izvajalec obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in upravljavec vseh vodovodnih omrežij in naprav iz prvega odstavka tega člena je javno podjetje Komunala Trebnje d.o.o., Goliev trg 9, 8210 Trebnje (v nadaljevanju: izvajalec javne službe).
(3) Na poselitvenem območju Jezero, Lukovek, Dolenja Dobrava in Dol pri Trebnjem se izvaja lastna oskrba s pitno vodo obstoječih stavb, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.
(4) Upravljanje zasebnih vodovodov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavljajo lastniki zasebnega vodovoda skladno s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Lastniki zasebnega vodovoda morajo občino pisno obvestiti o upravljavcu zasebnega vodovoda.
(5) Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba ter območja, kjer je predvideno izvajanje javne službe, so lokacijsko opredeljena na karti, ki je sestavni del tega odloka in se nahaja v prilogi tega odloka.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
8. člen
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
9. člen
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBA S PITNO VODO V NASELJU, KI JE OPREMLJENO Z JAVNIM VODOVODOM
10. člen
(opremljenost naselij)
(1) Območje naselij poselitve mora biti opremljeno z javnim vodovodom v skladu s predpisom, ki ureja vodooskrbo.
(2) Vodooskrba se na območju naselij, ki so opredeljena kot vinogradniška, ureja skladno z občinskim prostorskim načrtom.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
11. člen
(priključitev na javni vodovod)
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
12. člen
(1) Za priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod mora uporabnik pridobiti soglasje k priključitvi od izvajalca javne službe.
(2) Uporabnik mora za pridobitev soglasja za priključitev stavbe na javni vodovod priložiti situacijo z vrisanim objektom in vodovodnim priključkom oziroma projektno dokumentacijo, skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov oziroma gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt, ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba ali gradbeno inženirski objekt zgrajen pred l. 1967; potrdilo lokalne skupnosti o plačanem komunalnem prispevku in dokazila o pridobljenih pravicah graditve vodovodnega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(3) Priključek se izvede praviloma za vsakega uporabnika posebej, uporabnik pa lahko ima tudi več priključkov glede na potrebe in ob pogojih, ki so predpisani s tehničnim pravilnikom.
(4) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta obvestiti v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javni vodovod, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z ZGO pod nadzorom izvajalca javne službe na stroške lastnika objekta. Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(5) Lastnik je izvajalca javne službe dolžan obvestiti o nameravani izvedbi priključka najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in zapisniški prevzem vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(6) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati vodovodni priključek, lastnik ali najemnik stavbe pa mora dopustiti preverjanje in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na vodovod ter njegovo investicijsko in tekoče vzdrževanje in plačati storjene storitve javne službe v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na vodovod.
(7) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na vodovod in trasah teh priključkov.
13. člen
(začasni vodovodni priključek)
(1) Začasni vodovodni priključek na javni vodovod se lahko izvede za gradbene, kmetijske ali druge namene.
(2) Začasni vodovodni priključek se lahko izvede samo na podlagi soglasja izvajalca javne službe.
(3) Začasni vodovodni priključek se izvede najdlje za obdobje 2 let z možnostjo podaljšanja še za 1 leto.
(4) Vsi stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika oziroma naročnika.
14. člen
(prenos novozgrajenih vodovodov v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem)
(1) Vsa novo zgrajena vodovodna omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna, in ki jih, na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju, gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji, po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti, skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.
(2) Za prevzem objektov in omrežij vodovoda iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena dokumentacija v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno vodovodno infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz druge točke tega člena.
15. člen
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
(3) Uporabnik se tudi ne sme priključiti na javni vodovod brez soglasja izvajalca javne službe. V primeru tovrstne priključitve lahko izvajalec javne službe prekine dobavo pitne vode z odstranitvijo priključka. Odstranitev priključka, ki je izveden v nasprotju z določili tega odloka, lahko odredi tudi inšpekcijski organ.
16. člen
(ukinitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)
(1) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod se lahko ukine v primerih odstranitve stavbe ali inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod.
(2) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod se lahko ukine tudi v primeru, če se v njej ne zadržujejo ljudje in se pitna voda ne uporablja za oskrbo živali.
(3) Uporabnik mora za ukinitev priključka pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(4) Vsi stroški ukinitve vodovodnega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeni inženirskega objekta.
17. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Uporaba kapnice v objektih iz prejšnjega odstavka ni dovoljena za oskrbo s pitno vodo, temveč le v druge namene (sanitarna voda ipd.), ob pogoju, da so interne napeljave izvedene ločeno, brez kakršnekoli medsebojne povezave.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
18. člen
(lastna oskrba s pitno vodo)
(1) Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve in za posamezne dele stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe.
(2) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
V. EVIDENCE
19. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
(1) Za potrebe poslovanja izvajalec javne službe vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika;
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu);
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(3) Izvajalec javne službe lahko za potrebe sodne izvršbe za posameznega uporabnika zbira tudi druge osebne podatke, kot to določa zakon.
(4) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika;
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika;
– naslov;
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti;
– datum vnosa podatkov.
(5) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike lahko vsebuje tudi naslednje podatke:
– davčno številko,
– transakcijski račun,
– matično številko.
(6) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu;
– lastništvo nepremičnine.
VI. PREKINITVE IN OMEJITVE OSKRBE S PITNO VODO IZ JAVNEGA VODOVODA
20. člen
(prekinitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik s svojim ravnanjem ogroža nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugih uporabnikov javne službe.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(5) V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo, ki nastopi zaradi višje sile ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora upravljavec javnega vodovoda uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(7) Upravljavec javnega vodovoda lahko uporabniku javne službe prekine oskrbo s pitno vodo, če uporabnik javne službe niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden, ne poravna stroškov javne službe po izdanem računu.
21. člen
(omejitve odjema pitne vode iz javnega vodovoda)
V primeru pomanjkanja pitne vode ali poškodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
22. člen
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)
(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov (naravne in druge nesreče) izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov. Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
23. člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
– priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– povečati odjem pitne vode,
– ukinitve priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.
24. člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki morajo:
– priključiti se na javni vodovod skladno z določili tega odloka,
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– izvajalcu javne službe zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
– plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
– pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
25. člen
(zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod mora lastnik nepremičnine, preko katere poteka trasa javnega vodovoda, upravljavcu dovoliti izvajanje vseh aktivnosti za nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru posega na nepremičnini, na tej vzpostaviti prvotno stanje.
26. člen
(uporaba javnih hidrantov)
(1) Odvzem vode iz javnega hidranta, ki ni namenjena gašenju požara, izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah, je dovoljena samo s pisnim soglasjem upravljavca, s katerim se določijo pogoji glede odvzema vode iz javnega hidranta.
(2) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.
(3) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik obvestiti v osmih dneh po dogodku upravljavca javnega vodovoda o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
(4) Enote javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora javna gasilska služba v občini obvestiti upravljavca javnega vodovoda.
27. člen
(varovanje obstoječe infrastrukture)
(1) Vsakdo, ki na trasi ali v varovalnem območju javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka namerava izvajati dela, ki lahko škodno vplivajo na javni vodovod ali vodovodni priključek, je dolžan, pred pričetkom del, pri upravljavcu naročiti odkaz obstoječega javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka.
(2) V primeru povzročitve poškodbe javnega vodovodnega omrežja ali vodovodnega priključka je povzročitelj poškodbe dolžan takoj obvestiti upravljavca o vrsti, kraju in času nastale poškodbe.
(3) Vse povzročene poškodbe na javnem vodovodnem omrežju ali vodovodnih priključkih lahko odpravlja izključno upravljavec, na stroške povzročitelja poškodbe.
(4) Kakršnekoli posege na javnem vodovodu in vodovodnih priključkih lahko izvaja izključno le upravljavec.
28. člen
(stroški)
(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
– prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod,
– odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam,
– okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca javnega vodovoda.
(2) Stroške storitev upravljavca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik po tarifi upravljavca javnega vodovoda.
29. člen
(varovalni pas)
Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih in v neposredni bližini (na vsako stran 3 m od osi vodovoda) ni dovoljeno nasipavati zemljo ali drug material, postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
30. člen
(viri financiranja storitev)
(1) Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev oskrbe s pitno vodo,
– subvencije.
(2) V primeru izrednih dogodkov so lahko viri financiranja javne službe:
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva.
31. člen
(vrste uporabnikov)
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, so razdeljeni v naslednje skupine:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
32. člen
(oblikovanje cen)
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in so ekonomsko vzdržne.
(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Cena storitev javne službe mora, pokrivati vse stroške izvajanja javne službe. Subvencije se lahko zagotavljajo samo v primeru, da ima občina predhodno zagotovljena finančna sredstva v proračunu občine.
IX. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN
33. člen
(uporaba vodomerov)
(1) Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Odčitavanje vodomera je v pristojnosti upravljavca.
(2) Vodomer se vgrajuje v predpisan vodomerni jašek, ki ga določi upravljavec.
(3) Lokacijo vodomernega jaška določi upravljavec in se praviloma postavlja na parcelni meji najbližje javnemu vodovodu.
(4) Vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(5) Vodomere namešča, zamenjuje in vzdržuje izključno upravljavec na stroške uporabnika.
(6) Odštevalni vodomeri so del interne instalacije za vodomerno napravo, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.
(7) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo vodomerne naprave. Če vodomer deluje izven meja predpisane točnosti v škodo uporabnika, nosi vse stroške upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
34. člen
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Po izteku roka za plačilo, določenem v računu, izvajalec javne službe uporabniku pošlje opomin. Če uporabnik tudi v roku, ki je določen v opominu, storitve ne plača, mu izvajalec javne službe priporočeno s povratnico pošlje opomin pred odklopom vode z rokom plačila 15 dni. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
X. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
35. člen
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe odloča v upravnih zadevah izdaje pogojev in soglasij v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo, da v okviru izvajanja javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(3) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, izdaja soglasja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec, kot pristojni soglasodajalec, sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
36. člen
(nadzorni organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloga izvajajo inšpektorji medobčinskega inšpekcijskega organa.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan kršitve določil odloka prijaviti medobčinskemu inšpektoratu.
(3) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
– odredi priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod skladno s pogoji tega odloka;
– odredi prepoved lastne oskrbe s pitno vodo v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba;
– odredi v primeru izgrajenega priključka v nasprotju z določili tega odloka pridobitev soglasja izvajalca javne službe oziroma odredi odstranitev priključka izgrajenega v nasprotju z določili tega odloka;
– odredi odstranitev ovir s trase vodovoda ali vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma drugačno sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni mogoče, na stroške povzročitelja;
– odredi ureditev odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda;
– odredi odpravo okvar oziroma vzdrževalna dela na hidrantu, nastalih med uporabo;
– odredi sanacijo poškodb javnega vodovoda, nastalih pri izvajanju del, na stroške izvajalca del preko izvajalca javne službe.
37. člen
(prekrški)
(1) Z globo 1000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 11. člena tega odloka;
– v stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, izvaja lastno oskrbo s pitno vodo;
– odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določilom 16. člena tega odloka;
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (druga alineja 24. člena tega odloka);
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (četrta alineja 24. člena tega odloka);
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (peta alineja 24. člena tega odloka);
– ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (deseta alineja 24. člena tega odloka);
– odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 26. člena tega odloka;
– izvaja dela na javnem vodovodu ali na njegovi trasi brez soglasja izvajalca javne službe (27. člen tega odloka);
– odvzame vodo mimo vodomera.
(2) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo 250 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(4) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika – fizično osebo.
(5) Z globo 1000 eurov se kaznuje izvajalca javne službe, če:
– izvede priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v nasprotju z določili tega odloka oziroma če izda soglasje za priključitev na javni vodovod, če za to niso izpolnjeni pogoji ali ga izda v nasprotju s pogoji, navedenimi v tem odloku.
(6) Z globo 500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
38. člen
(sprejem aktov)
(1) Tehnični pravilnik, katerega pripravi izvajalec javne službe in s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, mora Občinski svet Občine Trebnje, sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
(2) Izvajalec javne službe mora izvesti plombiranje hidrantov, ki se uporabljajo v okviru izvajanja javne službe, v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
39. člen
(objava odloka in začetek veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določbe Odloka o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (SDL, št. 4/1991).
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-9/2014-3
Trebnje, dne 28. maja 2014
Župan
Občine Trebnje
Alojzij Kastelic l.r.

AAA Zlata odličnost