Uradni list

Številka 17
Uradni list RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 17/2014 z dne 7. 3. 2014

Kazalo

540. Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ), stran 1944.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ)
Razglašam Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (ZUOPŽ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. februarja 2014.
Št. 003-02-2/2014-7
Ljubljana, dne 6. marca 2014
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA MED 30. JANUARJEM IN 10. FEBRUARJEM 2014 (ZUOPŽ)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon določa nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic žleda, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (v nadaljnjem besedilu: odprava posledic žleda), postopke za izvedbo in spremljanje teh ukrepov.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za nujne interventne, sanacijske in preventivne ukrepe za odpravo posledic poplav, ki so nastale neposredno po žledu, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014.
2. člen
(subsidiarna uporaba drugih predpisov)
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: ZOPNN), in drugi predpisi.
3. člen
(ukrepi za odpravo posledic žleda)
(1) Ukrepi za odpravo posledic žleda se nanašajo na primere, določene z ZOPNN, in tem zakonom.
(2) Ukrepi za odpravo posledic po tem zakonu se nanašajo na:
– obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov;
– obnovo kmetijskih zemljišč, sanacijo in obnovo gozdov, vključno z začasnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja ter sanacijo in zasaditev parkov, vrtov in drevoredov, ki so kulturna dediščina;
– odpravo posledic škode v gospodarstvu.
(3) Gospodarska infrastruktura po tem zakonu so v skladu z določbami posebnih predpisov zemljišča, objekti, ureditve in naprave prometne infrastrukture (javne ceste, gozdne ceste in gozdne vlake, železniška, žičniška in letališka infrastruktura, infrastruktura vodnega prometa), energetske in komunikacijske infrastrukture ter vodne infrastrukture.
(4) Obnova gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu obsega vsa dela, ki omogočajo vzpostavitev gospodarske infrastrukture in drugih objektov v stanje, v katerem se lahko varno uporabljajo in obratujejo, bodisi z gradnjo, bodisi z izvedbo vzdrževalnih del po predpisih o graditvi objektov.
II. POVRAČILO ŠKODE IN PRISTOJNOST ZA NALOGE V ZVEZI Z DODELJEVANJEM SREDSTEV
4. člen
(upravičenost za povračilo škode)
(1) Škoda, nastala zaradi žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: škoda), vključuje:
– neposredno škodo na gospodarski infrastrukturi, objektih, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, parkih, vrtovih in drevoredih, ki so kulturna dediščina, ter škodo v gospodarstvu;
– stroške ukrepov, s katerimi se prepreči povečanje škodljivih posledic.
(2) Podlaga za povračilo neposredne škode in dodelitev državnih sredstev pri posameznem oškodovancu je končno poročilo o ocenjeni škodi, ki ga Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v potrditev predloži državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) S poročilom iz prejšnjega odstavka vlada seznani Državni zbor Republike Slovenije v 15 dneh od predložitve poročila državne komisije za ocenjevanje škode.
5. člen
(komisija za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi)
(1) Za opravljanje nalog v zvezi z dodeljevanjem sredstev za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi se poleg komisij, ustanovljenih na podlagi 7. člena ZOPNN, ustanovi komisija za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi.
(2) Komisijo za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za infrastrukturo. Komisijo sestavlja sedem članov, od katerih je šest članov predstavnikov ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, en član pa je predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Predsednika komisije imenuje vlada izmed predstavnikov ministrstva, pristojnega za infrastrukturo. Vlada imenuje za vsakega člana komisije tudi njegovega namestnika, ki je predstavnik istega ministrstva, kakor je član komisije.
(3) Naloge komisije za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi so predvsem:
– pregledovanje in potrjevanje programov odprave posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi,
– potrjevanje višine sredstev, potrebnih za obnovo državne prometne in energetske infrastrukture,
– uresničevanje odločitev ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, glede dodelitve sredstev posameznemu upravičencu,
– priprava poročila o porabi sredstev za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi,
– dajanje mnenja k poročilu ministrstva, pristojnega za infrastrukturo, o izvedbi programa za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi,
– dajanje mnenj in predlogov o drugih zadevah v zvezi z dodeljevanjem sredstev, za katere komisijo zaprosijo organi, pristojni za upravno in inšpekcijsko odločanje po ZOPPN.
(4) Komisija za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi pripravi letno poročilo in ga predloži do 30. junija tekočega leta za preteklo koledarsko leto ministrstvu, pristojnemu za infrastrukturo, to pa s poročilom seznani vlado. Kritje materialnih stroškov in strokovno-administrativna dela za komisijo zagotavlja ministrstvo, pristojno za infrastrukturo.
(5) O dodelitvi sredstev za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi v upravnem postopku odloča ministrstvo, pristojno za infrastrukturo.
III. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV
6. člen
(zagotavljanje sredstev)
(1) Sredstva za odpravo posledic žleda se zagotovijo:
– v proračunu Republike Slovenije in
– iz sredstev Solidarnostnega sklada EU.
(2) V proračunu Republike Slovenije za leto 2014 se za prvo nujno odpravo posledic žleda iz sredstev proračunske rezerve zagotovi 15 milijonov eurov.
(3) Vlada na podlagi poročila iz drugega odstavka 4. člena tega zakona določi obseg, način in dinamiko zagotavljanja dodatnih sredstev za odpravo posledic žleda v letu 2014.
(4) Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta morajo pristojna ministrstva, v okviru svojih finančnih načrtov, zagotavljati zadosten obseg pravic porabe za sanacijo škode, ki jo ureja ta zakon.
IV. UKREPI V ZVEZI Z ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA
7. člen
(uporaba postopkov za odpravo posledic)
Za odpravo posledic žleda se postopki, določeni v tem poglavju, vodijo na podlagi določb predpisov, ki urejajo posamezen postopek, razen če ta zakon določa drugače.
8. člen
(prednostna obravnava)
Izdajanje soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo posledic žleda, se izvaja prednostno.
9. člen
(oprostitev dela omrežnine)
Za čas, ko je bila zaradi posledic žleda oskrba javnega omrežja z električno energijo prekinjena ali zagotovljena z uporabo agregatov, ki jih je sistemski operater distribucijskega omrežja priključil na javno distribucijsko omrežje, sistemski operater distribucijskega omrežja končnemu odjemalcu ne obračuna obračunske moči.
10. člen
(uporaba agregatov med trajanjem posledic žleda)
(1) Če je bila v času trajanja posledic žleda in odprave napak na omrežju električna energija proizvedena v agregatih, priključenih na distribucijsko omrežje tako, da so števci beležili porabo pri uporabnikih omrežja, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) določi ali oceni količine te električne energije na podlagi meritev, ali z upoštevanjem ocene predane količine električne energije v omrežje, na podlagi trajanja priključitve, nazivne moči ali obremenitve ali količine goriva. Oceno, pripravljeno v skladu s tem členom, sistemski operater zameji do količine priznanih izgub električne energije v omrežju, skladno s predpisi, ki določajo omrežnino.
(2) Sistemski operater in dobavitelj obračunata končnemu odjemalcu količine električne energije iz prejšnjega odstavka kot so jih zabeležili števci. Količine električne energije iz prejšnjega odstavka se v energetskih bilancah in pri pripravi podatkov za obračun odstopanj v prevzemu v elektrodistribucijsko omrežje, obravnavajo kot razpršeni vir.
(3) Pri izračunu količin za pokrivanje izgub v elektrodistribucijskih omrežjih se v skladu z 90. členom Pravil za delovanje organiziranega trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 98/09 in 97/11) nakup električne energije za pokrivanje izgub v elektrodistribucijskem omrežju z dobaviteljem električne energije za pokrivanje izgub v elektrodistribucijskem omrežju zmanjša za ocenjene količine električne energije, predane v elektrodistribucijsko omrežje iz agregatov.
(4) Stroške delovanja agregatov (prevoz, najem, namestitev, servisiranje in gorivo), priključenih na elektrodistribucijsko omrežje tako, da so števci beležili porabo pri uporabnikih omrežja, se pokrije do višine priznanega upravičenega stroška za pokrivanje izgub električne energije v elektrodistribucijskem omrežju, na podlagi ocenjene količine električne energije iz agregatov, v skladu z Aktom o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12, 47/13, 112/13 in 7/14) in povrnjene trošarine iz naslova porabe energentov na agregatih. Preostalo se pokrije iz naslova sredstev pokrivanja škode po tem zakonu.
(5) Če je bila v času trajanja posledic žleda in odprave napak na omrežju električna energija proizvedena v agregatih, priključenih na omrežje tako, da števci niso beležili porabe pri uporabnikih omrežja, se stroške delovanja agregatov iz prejšnjega odstavka pokrije iz naslova sredstev pokrivanja škode po tem zakonu.
11. člen
(čas vožnje vlečnega vozila in motornih vozil za posebne namene v eni izmeni)
Ne glede na drugi odstavek 84. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 56/13 – uradno prečiščeno besedilo in 91/13), neprekinjena vožnja vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene v času odprave posledic žleda v notranjem železniškem prometu ne sme trajati več kot pet ur.
12. člen
(odločanje Državne revizijske komisije)
O zahtevkih za revizijo, s katerimi se očitajo kršitve v postopku s pogajanji brez predhodne objave, ki se vodi za nujno oddajo naročila za odpravo posledic žleda, Državna revizijska komisija odloča prednostno.
13. člen
(obrazec za prijavo škode)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč, oškodovanci prijavijo oceno škode v gospodarstvu na obrazcu, ki ga ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, objavi na svoji spletni strani.
(2) Za prijavo ocene škode na energetski infrastrukturi oziroma stroškov za delovanje agregatov iz četrtega in petega odstavka 10. člena tega zakona objavi na svoji spletni strani obrazec za oceno škode ministrstvo, pristojno za energijo.
14. člen
(gradbeni in prostorski postopki)
(1) Obnova gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu se šteje za dela, za katera se gradbeno dovoljenje ne pridobiva.
(2) Pri obnovi objektov gospodarske infrastrukture, za katero je s posebnimi predpisi določeno, da je njena gradnja v javno korist, se šteje, da so za to obnovo potrebna dela izvedena v skladu s prostorskimi akti tudi, če so izvedena v varovalnem pasu prvotnega objekta gospodarske infrastrukture, kot je določen s predpisi, ki urejajo posamezno vrsto te infrastrukture, oziroma če se pri obnovi uporabi drugačna tehnična rešitev, kot je bila uporabljena pri gradnji prvotnega objekta.
(3) Obnova drugih objektov se izvede tako, da se glede na prvotno zgrajeni objekt ne spremeni njihova namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje.
(4) Če se dela v zvezi z obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu opravljajo na območju ali objektu, ki je varovan s posebnim predpisom, in je za njihovo opravljanje predpisana pridobitev soglasja pristojnega soglasodajalca, se pred izvedbo potrebnih del za obnovo predpisano soglasje ne pridobiva. Investitor najmanj 14 dni pred začetkom o tem obvesti pristojne soglasodajalce, ki mu nemudoma, najpozneje pa pet dni od prejema obvestila o začetku del, dajo usmeritve za obnovo objekta ter spremljajo in nadzorujejo izvajanje del. Investitor mora najmanj tri dni pred začetkom izvajanja del o tem obvestiti tiste soglasodajalce, ki so podali usmeritve za obnovo objekta.
(5) Ko so dela, potrebna za obnovo gospodarske infrastrukture in drugih objektov po tem zakonu, končana, mora investitor pridobiti uporabno dovoljenje v skladu z določbami 101. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odločba US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odločba US, 57/12 in 110/13; v nadaljnjem besedilu: ZGO-1), razen če za izvedena dela ni predpisano. Uporabno dovoljenje se izda brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, razen če ga zahteva investitor ali izvajalec del.
(6) Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka so tudi pridobljena pozitivna mnenja pristojnih soglasodajalcev, ki so v skladu z določbami četrtega odstavka tega člena dali usmeritve za izvedbo del in jo spremljali.
(7) V primerih iz drugega odstavka tega člena lahko prevzame investitor posest na zemljiščih, na katerih se dela opravljajo, z dnem, ko pri notarju ali sodišču položi znesek v višini ocenjene odškodnine za to zemljišče in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo. Položeni znesek je neprerekani del odškodnine. Oceno odškodnine izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, imenovan po predpisih, ki urejajo revidiranje in ocenjevanje vrednosti, sodni cenilec nepremičnin, sodni cenilec kmetijske stroke ali sodni cenilec gozdarske stroke, imenovan po predpisih, ki urejajo delovanje sodišč.
(8) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj deset let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice.
(9) Investitor obnove gospodarske infrastrukture, ki se izvede na zemljiščih iz sedmega odstavka tega člena, mora v šestih mesecih po začetku gradnje sprožiti postopek za pridobitev ustreznih stvarnih pravic v skladu s predpisi, ki urejajo razlastitev in omejitev lastninske pravice. Če je za pridobitev ustreznih stvarnih pravic na teh zemljiščih treba izvesti postopek razlastitve ali pridobitve služnosti v javno korist, se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP) izkazana, če vlada s sklepom ugotovi, da so ta zemljišča potrebna za izvedbo obnove gospodarske infrastrukture po tem zakonu. Predlagatelj sklepa za ugotovitev javne koristi je ministrstvo, v katerega delovno področje spada ta gospodarska infrastruktura.
15. člen
(podaljšanje veljavnosti obstoječih gradbenih dovoljenj)
(1) Investitor načrtovane gospodarske infrastrukture, ki je za gradnjo pridobil gradbeno dovoljenje pred 30. januarjem 2014, a gradnja zaradi posledic žledu po tem zakonu ni mogoča ali jo je treba odložiti za nedoločen čas, lahko ne glede na določbe 72. člena ZGO-1 pri pristojnem organu, ki je gradbeno dovoljenje izdal, zahteva podaljšanje njegove veljavnosti za tri leta.
(2) Investitor načrtovane gospodarske infrastrukture lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podaljšanje veljavnosti gradbenega dovoljenja tudi, če je bilo že podaljšano in po določbah ZGO-1 podaljšanje ni več mogoče.
16. člen
(izdelava investicijske dokumentacije)
Če je za izvedbo del na gospodarski infrastrukturi s posebnimi predpisi obvezna izdelava investicijske dokumentacije, se za izvedbo ukrepov za odpravo posledic žleda izdelata samo dokument identifikacije investicijskega projekta in poročilo o izvedbi investicije.
17. člen
(dostop do gospodarske infrastrukture in zagotovitev prevoznosti gozdnih prometnic)
(1) Lastniki zemljišč morajo upravljavcem gospodarske infrastrukture dopustiti dostop do te infrastrukture ter izvedbo varstvenih del na zemljiščih, ki so nujno potrebna za odpravo posledic žleda na gospodarski infrastrukturi.
(2) Za odpravo posledic žleda na gozdnih prometnicah je dovoljeno, da se odstranijo ovire in popravijo poškodbe, posekano drevje pa se oblikuje v gozdne lesne sortimente, ki se zložijo ob prometnico. O opravilih iz prejšnjega stavka se nemudoma obvesti Zavod za gozdove Slovenije.
(3) Posegi iz prvega in drugega odstavka tega člena se morajo izvesti tako, da v najmanjši možni meri ovirajo lastnika pri izvrševanju lastninske pravice.
18. člen
(gradnja gozdnih prometnic)
(1) Ne glede na določbe ZGO-1, ki določajo način pridobitve projektne dokumentacije, in določbe 14. člena tega zakona, se lahko gradnja gozdnih vlak, namenjena odpravi posledic žleda in preprečevanju širitve škode, izvede s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije, brez pridobivanja projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev. O posegih v gozd iz prejšnjega stavka v varovanih območjih ali varovanih pasovih mora investitor obvestiti pristojne soglasodajalce najkasneje v desetih dneh od pričetka del.
(2) Ne glede na določbe petega odstavka 67. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) se za gradnjo gozdne prometnice, ki je nujno potrebna za odpravo posledic žleda in preprečevanje širitve škode, šteje, da se za posamezno zemljiško parcelo v solastnini lastniki strinjajo z gradnjo te prometnice, če je investitor pridobil overjena soglasja več kot polovice solastnikov glede na njihove solastniške deleže.
19. člen
(odločbe o določitvi varstvenih del)
(1) Zavod za gozdove Slovenije lahko za določitev varstvenih del za odpravo posledic žleda izda več lastnikom gozdov skupaj eno odločbo. V odločbi ni treba poimensko določiti lastnikov gozdov ter količine in strukture dreves za posek po drevesnih vrstah in debelinskih razredih. Odločba se vroči z javnim naznanilom v skladu s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) ter se objavi na krajevno običajen način. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Odločba je podlaga za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
(2) Če ukrepov iz odločbe o določitvi varstvenih del lastnik iz objektivnih razlogov ne bi mogel izvesti do roka, navedenega v odločbi, se ta rok ne glede na Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13 in 101/13 – ZDavNepr; v nadaljnjem besedilu: ZG), na lastnikovo zahtevo podaljša.
(3) Sečnja na podlagi odločb o odobritvi poseka izbranih dreves, izdanih na podlagi 17. člena ZG, za gozdnogospodarska območja Postojna, Kranj, Tolmin in Ljubljana, se ne izvaja do izdaje novih odločb, izdanih na zahtevo lastnikov gozdov, ki jo lahko vložijo po opravljenih ukrepih iz odločbe o določitvi varstvenih del zaradi odprave posledic žleda.
20. člen
(zapora državnih cest zaradi sanacije gozdov, poškodovanih zaradi žleda)
Ne glede na določbo tretjega odstavka 74. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12) za delno ali popolno zaporo državne ceste zaradi izvedbe sanacije gozdov, poškodovanih zaradi žleda, ni treba izdelati elaborata zapore ceste v skladu s predpisom, ki ureja označevanje in zavarovanje del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu. Vloga za dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga zapora ceste ter čas trajanja zapore. O vlogi za dovoljenje za delno ali popolno zaporo državne ceste odloči Direkcija Republike Slovenije za ceste najpozneje v 14 dneh.
21. člen
(izključitev odgovornosti za škodo obiskovalcem gozdov)
Do 31. decembra 2016 osebe na lastno odgovornost dostopajo v gozd.
22. člen
(način prodaje gozdnih lesnih sortimentov iz državnih gozdov)
Če koncesionar, ki ima koncesijo za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije, ne soglaša s tržno vrednostjo gozdnih lesnih sortimentov, ki jo je določil koncedent v letnem programu izkoriščanja gozdov, prodajo gozdnih lesnih sortimentov izvede koncedent z neposredno prodajo za račun koncesionarja.
23. člen
(prihodki občin iz državnih gozdov, ki so predmet koncesije)
(1) Ne glede na peti odstavek 10.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10; v nadaljnjem besedilu: ZSKZ) se sredstva upravičenim občinam za leto 2013 nakažejo najkasneje do 15. aprila 2014.
(2) Ne glede na šesti odstavek 10.a člena ZSKZ morajo občine nakazana sredstva v letih 2014, 2015 in 2016 nameniti izključno za vzdrževanje gozdnih cest in za varstvo gozdov.
V. ZAČASNI PROGRAMI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA
24. člen
(program javnih del Pomoč v primeru elementarnih nesreč)
(1) Ne glede na določbe 33. člena in prvega odstavka 50. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13 in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) se lahko v programe javnih del Pomoč v primeru elementarnih nesreč (v nadaljnjem besedilu: programi javnih del) vključujejo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.
(2) Ne glede na določbo prvega stavka drugega odstavka 50. člena ZUTD je lahko brezposelna oseba vključena v program javnih del do njegovega izteka.
(3) Ne glede na določbe prvega in četrtega odstavka 53. člena ZUTD Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) udeležencem programov javnih del zagotavlja sredstva za plače, sredstva za regres za letni dopust ter za materialne in druge stroške, ki jim zagotavljajo varno in zdravo delo in ki se določijo v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD. Udeležencem, katerih plača ne dosega minimalne plače, zavod v skladu z zakoni, ki urejajo socialno zavarovanje, zagotavlja tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače.
(4) Udeleženci javnih del po tem zakonu ne smejo biti napoteni na opravljanje del, kjer obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje v skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C in 101/13 – ZIPRS1415).
25. člen
(program Kadrovska okrepitev izvajalcev odprave posledic žleda)
(1) Ne glede na določbe 33. člena ZUTD se program »Kadrovska okrepitev izvajalcev odprave posledic žleda – Zavoda za gozdove Slovenije, Agencije Republike Slovenije za okolje in Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, za aktivacijo brezposelnih oseb« izvaja za vse brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb.
(2) Ne glede na določbe 47. člena ZUTD se postopek izbire delodajalcev ne izvede in zavod izvaja program iz prejšnjega odstavka z delodajalci – Zavodom za gozdove Slovenije, Agencijo Republike Slovenije za okolje in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.
(3) Med upravičene stroške zaposlitve za vključene brezposelne osebe v program iz prvega odstavka tega člena se štejejo sredstva za plače, sredstva za prehrano med delom ter za prevoz na delo in z dela, sredstva za regres za letni dopust ter za materialne in druge stroške, ki zagotavljajo varno in zdravo delo udeležencem programov in se določijo v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD.
26. člen
(program Aktivacija brezposelnih oseb za odpravo posledic žleda)
Način izvedbe in vključevanja brezposelnih oseb v program subvencioniranja zaposlitve »Aktivacija brezposelnih oseb za odpravo posledic žleda« za opravljanje del v gozdovih in urejanje vodotokov se podrobneje določi v Katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja iz četrtega odstavka 36. člena ZUTD.
VI. POSEBNOSTI PRI UGOTAVLJANJU KATASTRSKEGA DOHODKA IN ODPISU PRISPEVKOV
27. člen
(posebnosti pri ugotavljanju katastrskega dohodka ali določanju davčne osnove za davek od osnovne kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti)
(1) Oprostitev iz 18. točke prvega odstavka 73. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13) se uporabi tudi za parcele gozdnih zemljišč, ki jih je prizadel žled v takem obsegu, da je gozd uničen v celoti in je Zavod za gozdove Slovenije naložil obvezno obnovo gozda s sadnjo.
(2) Za parcele gozdnih zemljišč, na katerih je zaradi žledu nujna sanitarna sečnja v obsegu, ki znaša več kot 50 odstotkov desetletnega mogočega poseka, se katastrski dohodek, ugotovljen v skladu z zakonom, ki ureja ugotavljanje katastrskega dohodka, v desetih letih od leta naravne nesreče zniža za odstotek poškodovanosti, ki ga ugotovi Zavod za gozdove Slovenije.
28. člen
(zmanjšanje in odpis prispevkov)
(1) Ne glede na prvi odstavek 3. člena Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95; v nadaljnjem besedilu: ZPKZ), se prispevki zavarovancem lahko zmanjšajo ali odpišejo zaradi odprave posledic žleda po tem zakonu, če je škodo ocenil Zavod za gozdove Slovenije.
(2) Ne glede na 9. člen ZPKZ lahko zavarovanec na pristojni davčni organ v primeru iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov v 60 dneh od nastanka škode.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
29. člen
(imenovanje komisije za odpravo posledic žleda na državni prometni in energetski infrastrukturi)
Vlada imenuje komisijo iz 5. člena tega zakona najpozneje v petih dneh po uveljavitvi tega zakona. Komisija začne opravljati svoje naloge z dnem imenovanja.
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-07/14-8/19
Ljubljana, dne 26. februarja 2014
EPA 1800-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik