Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2014 z dne 3. 1. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2014 z dne 3. 1. 2014

Kazalo

9. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – za del območja BG 19/1 in območje BG 19/4 v naselju Begunje pri Cerknici, stran 13.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 20. redni seji dne 14. 11. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu – za del območja BG 19/1 in območje BG 19/4 v naselju Begunje pri Cerknici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN) za del območja BG 19/1 in območje BG 19/4 v naselju Begunje pri Cerknici.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih zunanjih površin, pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske ter druge javne gospodarske infrastrukture.
3. člen
(vsebina OPPN)
OPPN obsega:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– vplive in povezave z sosednjimi enotami urejanja prostora,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
4. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1. Izsek iz Odloka o občinskem
prostorskem načrtu – OPN (Uradni list RS,
št. 48/12)                                            M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi
enotami prostora
2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
prostora                                              M 1:1000
3. Načrt območja OPPN z načrtom parcelacije
3.1. Katastrski načrt s prikazom
območja OPPN                                          M 1:1000
3.2. Geodetski načrt s prikazom
območja OPPN                                          M 1:1000
3.3. Načrt obodne parcelacije
in parcelacije zemljišč                                M 1:500
3.4. Načrt zakoličbe                                   M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1. Ureditvena situacija                              M 1:500
4.2. Značilni prerezi                                  M 1:500
4.3. Prometna ureditev in načrt
intervencijskih poti                                   M 1:500
4.3.1. Prometna ureditev – vzdolžni profil
ceste                                         M 1:100,  1:1000
4.4. Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav          M 1:500.
5. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN (občinski prostorski načrt) Občine Cerknica,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
(1) Obseg: Območje OPPN obsega del podenote urejanja prostora BG 19/1 in podenoto BG 19/4 v naselju Begunje pri Cerknici. Območje obsega območje nepozidanih stavbnih površin namenjenih individualni stanovanjski gradnji in območje zelenih površin. Površina območja OPPN je 11549 m2.
(2) Meja: Območje obsega naslednji zemljiški parceli: 1229 in 1227, obe k.o. Begunje. Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov:
1.1 Izsek iz OPN Občine Cerknica
3.1. Katastrski načrt s prikazom območja OPPN
3.2. Geodetski načrt s prikazom območja OPPN.
(3) Načrt parcelacije je razviden iz grafičnih načrtov:
3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN obsega del podenote urejanja prostora BG 19/1 in podenoto urejanja prostora BG 19/4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora obsegajo povezave z obstoječo cesto in zgrajeno javno komunalno infrastrukturo, ki poteka v območju obstoječe ceste in umestitev območja OPPN znotraj širšega območja BG 19/1. Dostopna cesta območja OPPN se zaključi z obračališčem, ki se ob nadaljevanju gradnje na območju BG 19/1 ukine, dostopna cesta pa se nadaljuje. Ureditve na območju OPPN omogočajo nadaljnjo gradnjo in povezave znotraj območja BG 19/1. Prikaz povezav s sosednjimi območji izhaja iz strokovne podlage, lokacijske presoje pozidave enote urejanja prostora BG 19/1, BG 19/4 in BG 19/5.
(2) Vplivi in povezave so razvidni iz grafičnega načrta list št.: 2.1. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
8. člen
(dopustni posegi)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcije objektov,
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti:
S – območje prostorske enote namenjene individualni stanovanjski gradnji,
ZP – območje prostorske enote, ki obsega varovalni pas 10 kV daljnovoda in območje vrtače.
(2) Namembnost
Ureditvena enota S
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča, prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti cest ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.
Ureditvena enota ZP
– 21120 Lokalne ceste in javne poti: ulice in drevoredi v varovalnem pasu cest, cestni priključki in križišča, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, parkirišča prometna signalizacija in prometna oprema, pešpoti in drugi objekti namenjeni varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa,
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za prosti čas in rekreacijo (otroška igrišča parki zelenice in druge urejene zelene površine),
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 Čistilna naprava (mala čistilna naprava),
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja.
(3) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve
Območje obsega zemljiške parcele za gradnjo desetih prostostoječih enodružinskih stanovanjskih hiš. Na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji je potrebno zagotoviti tri parkirišča (garaža in najmanj dve zunanji parkirni mesti za potrebe stanovanja). Stavbe so dostopne iz predvidene dostopne ceste.
Lega stanovanjskih stavb sledi smeri plastnic, locirane so tako, da je daljša stranica in sleme objekta vzporedna z osjo dostopne ceste in plastnicami.
Območje varovalnega pasu daljnovoda in območje vrtače je namenjeno zelenim površinam. Na območju vrtače je dovoljena ureditev otroškega igrišča.
Napajalna cesta na katero se območje OPPN navezuje se razširi na širino 6 m z pločnikom širine 1,6 m. Ob napajalni cesti na območju prostorske enote ZP se uredi ekološki otok – zbirališče ločenih frakcij z širšega območja.
Ob robu prostorske enote ZP se ponika meteorne vode z območja predvidene dostopne ceste.
V primeru gradnje skupne male čistilne naprave za območje OPPN se gradnja le-te dopusti na območju ZP (variantna rešitev).
10. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Na območju OPPN je dovoljena postavitev naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov:
Enostavni objekti:
– Majhne stavbe (za lastne potrebe) s površino do 20 m², višinski gabarit pritličen, višine objekta do kapi maksimalno 2,80 m (Garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt, vetrolov).
– Ograje z višino do 1,60 m.
– Podporni zid ali podporni zid z ograjo, višinska razlika med zemljiščem 0,50 m.
– Rezervoar za vodo do vključno 100 m³, v celoti vkopan.
– Priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja).
– Pomožni komunalni objekti – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti: revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik, lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja, ekološki otok.
– Mala komunalna čistilna naprava.
Nezahtevni objekti:
– Garaža, kot majhna stavba s površino do 50 m², višinski gabarit pritličen, višina objekta do kapi maksimalno 2,80 m.
– Podporni zid (višinska razlika med zemljiščem do 1,50 m).
– Mala komunalna čistilna naprava.
(2) Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih stavb:
– Majhne stavbe se lahko gradijo za stanovanjskimi stavbami v zaledju parcele, razen nadstreškov nad vhodi in terasami ter zimskih vrtov ob jugozahodni fasadi stanovanjskih objektov.
– Nezahtevni objekti (garaža ali nadstrešek) za avtomobile se lahko zgradijo le ob osnovnem objektu skladno z grafičnim načrtom, list št.: 3.4.: Načrt zakoličbe.
11. člen
(vzdrževalna dela)
V okviru investicijskih vzdrževalnih del ali gradnje objekta je dovoljena:
– namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken,
– namestitev hišnih TV anten.
12. člen
(pogoji za oblikovanje objektov in zunanjih površin)
Prostorska enota S:
(1) Gradnja objektov
– Enostanovanjski prostostoječi objekti obsegajo klet, pritličje in mansardo. Gradnja kleti ni obvezna. Streha se oblikuje kot simetrična dvokapnica naklona od 38 stopinj do 42 stopinj, lahko v kombinaciji z ravnimi strehami (terase, garaže, nadstreški), ki so lahko pohodne ali ozelenjene. Ravne strehe lahko obsegajo največ 30 % površine strehe.
– Dvokapne strehe so obvezno opečno rdeče barve krite z opečnimi strešniki. Širina kapi največ 0,50 m.
– Za osvetljevanje mansarde so dovoljena strešna okna ali frčade, ki ne smejo presegati 30 % površine strehe in ne smejo segati do slemena. Frčade so lahko oblikovane kot dvokapnice z slemenom pravokotno na sleme objekta z enakih naklonom strešine in kritino kot osnovna streha. Frčade se lahko oblikujejo tudi kot ravne strehe ali z naklonom do 10 stopinj.
– Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti enovito. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe z naklonom do 10 stopinj, skrite za venec iz pločevine.
– Fasade vseh stanovanjskih objektov so ometane in barvane z svetlimi pastelnimi toni naslednjih barv (lestvica RAL DESIGN, oziroma barva istega odtenka RAL 0407005 do RAL 0407050, 0507040, 0508030, 0607010 do 0607060). Posamezni deli fasade so lahko poudarjeni z izbiro druge barve iz navedenega razpona barv.
– Pozidane površine, ki obsegajo vse objekte zgrajene na posamezni parceli namenjeni gradnji, ne smejo presegati 50 % površine zemljiške parcele namenjene gradnji.
(2) Ureditev zunanjih površin
– Parcele se lahko ogradijo z ograjo do višine 1,6 m nad urejenim terenom. Dovoljene so žive meje, lesene ograje ali ograje iz žične mreže, ki so obvezno ozelenjene.
– Višinske razlike na zemljišču med posameznimi parcelami namenjenimi gradnji morajo biti urejene s travnatimi brežinami.
– Škarpe in podporni zidovi se zgradijo iz naravnega kamna in se lahko gradijo do višine 1,5 m posamezne škarpe ali opornega zidu, in sicer za urejanje zemljišča za objekti št.: 5, 6, 7, 8, 9, 10. V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m se zgradi več podpornih zidov višine do 1 m z medsebojno razdaljo najmanj 1,50 m.
– Med posameznimi parcelami namenjenimi gradnji gradnja opornih zidov ni dovoljena.
– Višine ograj, opornih zidov in škarp ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
– Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % zemljišča namenjenega gradnji od tega se lahko 50 % obveznih zelenih površin tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih voda.
– Ureditev parkirnih površin na obveznih zelenih površinah ni dovoljena.
– Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste.
– Pri novih zasaditvah naj se uporabljajo lokalno značilne avtohtone drevesne in grmovne vrste. Lokalno značilne rastlinske vrste se praviloma uporabljajo tudi za zasaditev živic in živih mej.
Prostorska enota ZP:
(3) Gradnja objektov
– Na območju se uredi ekološki otok, plato dimenzije 6,00 m x 3,00 m ob napajalni cesti.
– Na območju se uredi ponikovalno polje za meteorne vode dostopne ceste.
– Na območju vrtače se lahko zgradi otroško igrišče s tlorisno površino najmanj 50 m².
– Na območju se lahko zgradi mala čistilna naprava za območje OPPN (variantna rešitev).
– Ohranjati je potrebno čim več obstoječe lokalno značilne vegetacije, visoke zasaditve na robovih ograd, ki imajo značaj zaščite proti vetru. Kadar zelenih potez in posameznih dreves ni mogoče ohranjati, jih je potrebno po končani gradnji ponovno zasaditi, pri čemer je potrebno uporabiti avtohtone vrste.
13. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Tlorisni gabariti
– Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljena fasada osnovnega objekta in je prikazana v grafičnem prikazu: 3.4. Načrt zakoličbe.
– Tlorisne dimenzije osnovnega objekta brez kapi, balkonov in nadstreškov so 8,00 x 12,00 m. Širina balkona je lahko največ 1,20 m.
– Osnovne tlorisne dimenzije so podane z zakoličbenimi točkami: list 3.4. Načrt zakoličbe.
– (2) Višinski gabariti stanovanjskih objektov
– Etažnost (K) + P + M
– Višina kapnega zidu največ 1,20 m do kapne lege.
– Absolutne kote terena:
+-------------+---------------+------------------------------+
|Št. stavbe   |Etažnost       |Absolutna kota končnega       |
|             |               |urejenega tlaka pritličja     |
+-------------+---------------+------------------------------+
|1            |K+P+M          |607,30 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|2            |K+P+M          |608,20 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|3            |K+P+M          |610,00 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|4            |K+P+M          |611,80 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|5            |K+P+M          |611,70 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|6            |K+P+M          |613,70 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|7            |K+P+M          |612,50 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|8            |K+P+M          |611,20 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|9            |K+P+M          |609,40 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
|10           |K+P+M          |608,00 m.n.v.                 |
+-------------+---------------+------------------------------+
– (3) Regulacijski elementi
– Gradbena linija je prikazana na listu št.: 3.4. Načrt zakoličbe.
– Najmanjši odmik vseh stanovanjskih objektov od meje zemljišča je 4,00 m,
– Najmanjši odmik osnovnega objekta od dostopne ceste je 6,00 m.
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele in 2,00 m od roba javne površine (ceste).
– Ograje in podporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče. Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj in podpornih zidov 0,50 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,00 m.
– Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
– Gabariti objektov in regulacijski elementi so razvidni iz grafičnih načrtov: list št.: 3.4. Načrt zakoličbe.
14. člen
(načrt parcelacije)
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami posameznih parcel je prikazan na karti Načrt zakoličbe list št.: 3.4.
IV. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
15. člen
(etapnost gradnje)
Gradnjo objektov lahko investitorji izvajajo v različnih časovnih fazah:
– Prva etapa: izgradnja cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Zaključek prve etape se smatra predaja komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
– Druga etapa: izgradnja stanovanjskih objektov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
16. člen
(varstvo okolja in naravni viri)
(1) Splošno
V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja.
(2) Varstvo vode in podzemne vode
Na obravnavanem območju je treba evidentirati morebitne vodne vire, jih ohraniti in ustrezno urediti.
Načrtovanje in izvedba predvidenih posegov v prostor ne sme poslabšati obstoječih odvodnih razmer na območju OPPN in na območju dolvodno od njega. Odvod zalednih voda se mora ustrezno urediti.
Za vsako rabo vode (geosonde), ki bi presegala splošno rabo, je treba pridobiti vodno pravico pred izdajo vodnega soglasja.
(3) Vse parkirne površine morajo imeti ustrezne robnike in morajo biti speljane preko lovilcev olj v meteorno kanalizacijo.
(4) V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
V času gradnje je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– Pri gradnji je treba vse odpadne tehnološke vode zbrati in preprečiti izpust v tla,
– Sanitarije na gradbišču morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje. Dovoljena je uporaba kemičnih stranišč,
– Uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vode ni dovoljena.
Prepovedano je izlivanje kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
(5) Varstvo zraka
Prezračevanje nadzemnih delov objektov in kletnih etaž mora biti izvedeno naravno tako, da ne bodo presežene dovoljene vrednosti. Izpusti naprav za prezračevanje morajo biti usmerjeni v območje, kjer v neposredni bližini ni zunanjih prostorov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje. Odvod zraka iz sanitarnih in pomožnih prostorov in tehnološko onesnaženi zrak je potrebno speljati nad strehe objektov.
Ovoji fasad morajo biti izvedeni tako, da izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje o učinkoviti rabi energije.
V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
(6) Varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem
Nove objekte je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa. (Uradni list RS, št. 70/96).
(7) Odstranjevanje odpadkov
Na območje se umesti ekološki otok za potrebe širšega območja na območju prostorske enote ZP.
Posamezni individualni stanovanjski objekti uredijo vsak svoje zbirno mesto za zbiranje ostanka odpadkov in predvidijo v ta namen plato za posode za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki, embalaža in mešani odpadki) v velikosti najmanj 1,50 m². Plato ne sme biti oddaljen več kot 5 m od javne ceste.
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo.
Ob cestah je prepovedano nameščati ali odlagati gradbeni in odpadni material.
17. člen
(ohranjanje narave)
(1) Morebitno odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja v času od 31. julija do 1. marca.
Ob najdbi geoloških naravnih vrednot ali geomorfoloških naravnih vrednot v času izvajanja zemeljskih del je lastnik zemljišča ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe dolžan omogočiti preiskavo najdišča. Najdbe mora najditelj prijaviti Ministrstvu za okolje, Agenciji za varstvo okolja in najdbo zaščititi pred uničenjem ali poškodbo.
(2) Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
18. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na VII. stopnjo potresne ogroženosti območja po MSK lestvici in glede na projektni pospešek tal 0,200.
Območje se ne nahaja na poplavnem ali plazovitem območju ali območju z možnim dvigom podtalnice.
(2) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– Pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– Odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– Odmike objektov od parcelnih mej,
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– Vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za objekte, ki so določeni v Pravilniku o študiji požarni varnosti, v sklopu projektne dokumentacije PGD izdelati študijo požarne varnosti. Za stavbe, kjer požarne študije ni potrebno izdelati mora predpisani nivo požarne varnosti izhajati iz sestavnega dela dokumentacije PGD: elaborata požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi predpisi.
V vsaki gradbeni etapi oziroma fazi izgradnje je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(4) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje širjenja požara v naravno okolje in sosednja poselitvena območja.
(5) Pri gradnji in obratovanju objektov na območju OPPN je potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov.
(6) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
19. člen
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Motorni promet
Ceste:
– Območje OPPN se prometno navezuje na javno pot (št. odseka 541925) Begunje–novo naselje IV, ki poteka na jugu območja. Predvideni stanovanjski objekti se prometno priključujejo na predvideno novo dostopno cesto.
– Na območju OPPN je predvidena širitev javne poti (št. odseka 541925) na širino 6 m z enostranskim pločnikom širine 1,6 m.
– Znotraj območja OPPN se dostopna cesta zaključi z obračališčem.
– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
– Trasni elementi:
– Računska hitrost v območju križišča v = 50 km/h.
– Širina dostopne ceste 2 x 2,50 m, zaključena z obojestranskimi robniki.
– Obračališče na koncu dostopne ceste bo izvedeno za nemoteno manipulacijo obračanje smetarskim, plužnim in gasilskim vozilom.
– Za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je predvidena računska hitrost vozišča 50 km/h, minimalni radiji so 7,50 m.
(2) Mirujoči promet
– Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer ureditev najmanj treh parkirnih mest v sklopu zemljiških parcel namenjenih gradnji (garaže, nadstreški, zunanja parkirna mesta).
(3) Kolesarski in peš promet
– Kolesarski in peš promet se bo odvijal po površinah za motorni promet.
20. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošno
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Novi objekti morajo biti priključeni na predvideno vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji se odpadne vode odvede malo čistilno napravo.
– Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– Vsi merilni jaški, omarice priključnih komunalnih vodov, ponikovalnice, priključni kanalizacijski jaški in podobno morajo biti projektirani in locirani na posamezni gradbeni parceli oddaljeni min. 1 m od utrjene površine ceste.
(2) Vodovod
– Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka po javni poti (št. odseka 541925) na jugu območja urejanja.
– Pred pričetkom gradnje je potrebno preveriti hidravlično zmogljivost obstoječega vodovoda.
– Izvede se vodovod v predvideni dostopni cesti tako, da se vodovod položi v zaščitno cev.
– Vodovod bo izvedeno z NL cevovodi dimenzije DN100 in javnimi nadzemnimi hidranti razporejenimi glede na predpise. Vodomerni jaški bodo locirani na javno dostopnih površinah izven povoznih območij.
– Križanja vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami morajo potekati v skladu s Tehničnim pravilnikom. Križanja morajo načeloma potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot med 45 in 90 stopinj.
– Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.
– Odmike od vodov vodovoda je potrebno upoštevati in izvesti v skladu s Tehničnim pravilnikom. Vertikalni odmik je najmanj 0,3 m in horizontalni najmanj 0,5 m.
– Za protipožarne namene se upošteva za gašenje posameznega požara minimalno 10 l/s oziroma po veljavnih predpisih iz požarnega varstva.
– Maksimalni tlak v vodovodnem sistemu ne sme biti večji od 6 bar, minimalni pa ne manjši od 2 bar.
– Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo.
– Vodovodni priključki se izvedejo iz vodovodne cevi PE ustrezne dimenzije, ki je vložena v zaščitno cev. Globina vodovodne cevi mora znašati minimalno 1 m.
– Vsi odjemalci vode iz javnega vodovodnega omrežja morajo imeti vgrajene vodomere, montirane v jaške izven objektov. Jaški so minimalnih notranjih dimenzij 1,00*1,00*1,00 m za vodomer od ¾˝ do 6/4˝, ki je tehnično zaščiten in ima urejeno odvodnjavanje ali pa se vgradijo v tipske termo jaške.
– Zunanji vodomerni jaške morajo imeti vgrajen ustrezen vodotesni pokrov 60/60 cm, ki onemogoča vtok meteorne vode v jašek.
– Vodovodni priključek lahko izvede samo monter upravljavca vodovoda na stroške uporabnika. Izvedba priključka se naroči pri JP Komunala Cerknica d.o.o.
– Montirati je potrebno vodomer tipa, ki ga predpiše upravljavec.
– Pred izvedbo vodovodnega priključka mora upravljavec javnega vodovoda preveriti pravilnost izvedbe vodovodnega jaška.
– V primeru, da v javnem vodovodu ne mestu vodovodnega priključka ni zagotovljenega zadostnega tlaka, mora investitor poskrbeti za napravo za dvig tlaka v objektu. Kolikor pa je tlak previsok pa mora poskrbeti za vgradnjo reducirnega ventila za zmanjšanje tlaka v hišni vodovodni instalaciji.
– Morebitne poškodbe obstoječih vodov javnega vodovoda, vključno s priključki, nastale po krivdi investitorja, popravi upravljavec na stroške investitorja.
– Vodovodna instalacija mora biti brezhibna (kot minimalni tlak za tlačni preizkus se upošteva 9 bar), vodovodne naprave pa zavarovane in pristopne za uporabo in kontrolo.
– V primeru, da upravljavec ugotovi, da uporabnik s svojim odjemom povzroča motnje v delovanju javnega vodovoda ali s svojim ravnanjem ogroža kvaliteto pitne vode, se upravljavec pridržuje pravico naknadno predpisati dodatne pogoje, v katerih se od uporabnika zahteva odpravo teh pomanjkljivosti.
– Na vodovodnem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj.
(3) Kanalizacija – dovoljeno je odvajanje komunalnih odpadnih vod na male čistilne naprave na posamezni zemljiški parceli namenjeni gradnji ali izgradnja zunanje fekalne kanalizacije v dostopni cesti z zaključkom v skupni mali čistilni napravi na območju ZP.
– Investitor je dolžan zagotoviti vpis male čistilne naprave v evidenco malih čistilnih naprav pri izvajalcu javne službe.
– V primeru izgradnje zunanje fekalne kanalizacije se fekalne odplake iz pritličja in višjih nadstropij objektov preko sistema kanalov priključuje na javno kanalizacijo. Kanalizacija poteka težnostno. Fekalne odpadne vode iz kletnih etaž bodo na kanalizacijo priključene preko hišnih črpališč.
– Padavinske vode tlakovanih površin
– Padavinske vode utrjenih tlakovanih površin vodimo z vzdolžnimi in prečnimi skloni v kanalete ali cestne požiralnike in v meteorno kanalizacijo ter ponikovalnico (vrtača na jugu območja). Kanalizacija poteka težnostno.
– Padavinske vode se vodi v sistem ponikanja. Odvod padavinskih vod na območju posamezne parcele namenjene gradnji s ponikanjem se rešuje na lokaciji posameznega objekta. Pri projektiranju mora biti računsko dokazana ponikovalna sposobnost ponikovalnic.
– Padavinske vode strešnih površin
– Padavinske odpadne vode s streh objektov bodo preko peskolovov priključene na sistem padavinske kanalizacije in ponikanje na lokaciji posameznega objekta.
– Cevi padavinske in komunalne kanalizacije
– Vgradijo se kanalizacijske cevi, ki ustrezajo pogojem varovanja okolja, vodotesnosti in temenske obremenitve cevi. Kanalizacija se izvede vodotesno.
– Revizijski jašek
– Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih revizijskih jaškov z litoželeznimi pokrovi.
– Vgradijo se vodotesni povozni jaški.
– Cestni požiralniki
– Predvidena je vgradnja prefabriciranih sistemskih cestnih požiralnikov.
– Vgradijo se vodotesni povozni požiralniki.
– Prečkanja in približevanja komunalnim vodom
– Pri vseh križanjih in približevanjih je potrebno upoštevati soglasja prizadetih upravljavcev in veljavne tehnične normative. Pri približevanju in križanju kanalizacije z drugimi komunalnimi instalacijami je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike in kote križanj.
– Predpisani so sledeči neto odmiki:
– pri približevanju fekalne kanalizacije in
– elektro NN kabel                         0.60 m
– elektro VN kabel                         0.60 m
– telefonski kabel                         0.60 m
– vodovod                                  0.60 m
– plinovod                                 0.60 m
– pri križanju (kot križanja 45 do 90)
kanalizacija in
– elektro NN kabel                         0.30 m
– elektro VN kabel                         0.30 m
– telefonski kabel                         0.30 m
– vodovod                                  0.30 m
– plin                                    0.30 m.
– Najmanjši horizontalni odmik od kateregakoli objekta ali naprave od kanalske cevi je 0.30 m, najmanjši vertikalni odmik kateregakoli objekta ali naprave od temena cevi je 0.20 m.
(4) Elektroenergetsko omrežje:
– Preko območja, ki se ureja z OPPN poteka varovalni pas obstoječega srednje napetostnega voda (v nadaljevanju: SN) nadzemnega voda DV 20 kV Begunje. Na območju varovalnega pasu ni predvidena gradnja stanovanjskih objektov.
– Pred pričetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu Cerknica naročiti zakoličbo, umike in ustrezno za mehansko zaščito elektroenergetskih vodov in naprav, kjer je to potrebno in zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav s strani upravljavca distribucijskega omrežja, kar mora biti zajeto v varnostnem načrtu.
– Tehnični pogoji:
– Napajanje načrtovanih stanovanjskih objektov se zagotovi preko novega nizkonapetostnega zemeljskega voda (NN voda) minimalnega tipiziranega prereza A1 4 x 150 + 1,5 mm². Napajalni vod se priključi na obstoječ NN zemeljski izvod »2-proti betonskemu drogu« prereza A 4 x 150 mm², ki poteka južno od nameravane gradnje in se napaja iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kV Begunje novo naselje 2000, locirane na parceli 1241/13, k.o. Begunje pri Cerknici. Priključek novega napajalnega zemeljskega voda se izvede iz obstoječe prostostoječe omarice, ki se nahaja na parceli 1235/1, k.o. Begunje pri Cerknici.
– Za priključitev z OPPN predvidenih stanovanjskih objektov na distribucijsko omrežje so ob načrtovani dostopni cesti na stalno dostopnem mestu predvidene prostostoječe priključno merilne omarice (PMO), ki omogočajo vgradnjo dveh ali več merilnih mest.
– V priključno merilne omarice načrtovanih objektov se vgradi prednapetostne odvodnike razreda 1 in izvede ustrezno ozemljitev, za katero se izvede kontrolne meritve.
– Vsi zemeljski vodi namenjeni napajanju predvidenih objektov, ki bodo potekali pod povoznimi površinami se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški.
– NN razvodi za potrebe napajanja objektov se izvede v kabelskih kanalizacijskih ceveh PVC gladke cevi fi 110 mm in PVC gladke cevi fi 80 mm. Uporabi se prefabricirane jaške dimenzij 1,5 m x 1,5 m x 1,8 m.
– Po trasi priključnega nizkonapetostnega zemeljskega voda se položi ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm.
– Pred priklopom predvidenih objektov na distribucijsko omrežje se izdela meritve obremenjenosti obstoječe transformacije 20/0,4 kV v TP Begunje – novo naselje 2000. V primeru, da le-ta ne bo zadostila potrebam novega odjema, bo pred priklopom slednjega izvesti ustrezno ojačitev transformacije v 20/0,4 kV v TP Begunje – novo naselje 2000.
– Javna razsvetljava
– Javna razsvetljava s kandelaberskimi svetilkami v medsebojni razdalji od 20 do 25 m se izvede ob predvideni dostopni cesti.
– Predvidi se priklop na obstoječi stikalni blok odcep JR.
– Svetilke in omarice morajo imeti zaščito proti brizgajoči vodi.
– Svetilke se napajajo z napetostjo 230V in so opremljene z visokotlačnimi sijalkami HST- 70W. Svetilke so izdelane v zaščitni stopnji IP65. Pri montaži je potrebno paziti, da zaradi malomarne montaže ne poslabšamo razreda mehanske stopnje zaščite
– Merilno-krmilni del javne razsvetljave bo izveden v skladu s dogovorom in pogoji »ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA«,
– Kabelska trasa poteka po trasi ob poti vzporedno z ostalimi vodi.
– Za izvedbo javne razsvetljave se uporabi cev stigmafleks fi 63 mm. Cev se uvede in odvede iz temelja kandelabra, prav tako se cev uvede v jaške. Cevne povezave med priključno merilnimi omaricami (PMO) in bližnjimi jaški bodo izdelane s štirimi cevmi stigmafleks fi 110 mm.
– Do posameznih svetilk se kabelska kanalizacija izvede tako, da se izkoplje jarek v katerega se položijo rebraste fleksibilne zaščitne cevi PC-E Ø 63 mm in v njih položi elektroenergetski kabel.
– Vkopna globina kabla znaša minimalno 0,7 m, oziroma pod cestno površino 1m od zgornje površine tal.
– Za zaščitno ozemljitev se uporabi pocinkani jekleni trak (Fe Zn 25 x 4 mm), ki je pokončno položen v zemljo na globini najmanj 0,5 m vzdolž celotne kabelske trase in je spojen z drogovi svetilk.
– Vzdolž celotne trase se na globini ca. 0,3 m ohlapno položita dva opozorilna plastična trakova rdeče barve.
(5) Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
– Za ureditev telekomunikacijskih priključkov novo načrtovanih objektov se dogradi telefonska kabelska kanalizacija iz smeri obstoječe dostopne ceste na jugu.
– Priključna točka je obstoječ komunikacijski jašek v katerem se nahajajo rezerva v TK kablu.
– V ta namen se za posamezni stanovanjski objekt izvede ustrezne dovodne TK omarice in ustrezni cevni dovod.
– Telefonska kabelska kanalizacija in prekopi cest
– Telefonsko kabelsko kanalizacijo je potrebno zgraditi skladno z “Navodilom za graditev kabelske kanalizacije iz PE cevi s profilirano zunanjo in gladko notranjo površino” (Uradni glasilo telekoma Slovenije št. 4, z dne 27. 10. 2000), cevi za gradnjo kanalizacije pa morajo biti izdelane skladno z navodilom “Tehničnimi pogoji za polietilenske zaščitne cevi in cevi za kabelsko kanalizacijo s profilirano zunanjo in gladko notranjo površino” (Uradni glasilo telekoma Slovenije št. 4, z dne 27. 10. 2000).
– Upoštevati je potrebno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – 58. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
– Izkop jarka
– Trasa jarka med dvema jaškoma je lahko premočrtna ali pa z določenim ovinkom. Velikosti jarka so odvisne od kraja vgraditve, števila cevi in načina polaganja cevi. Praviloma mora biti jarek tako globok, da najmanjša razdalja od površine zemlje do temena cevi v gornji vrsti znaša:
– za cevi položene v pločniku: 50 cm,
– za cevi položene v vozišču: 80 cm,
– za cevi položene v vozišču državne ceste: 120 cm.
– Širina jarka je odvisna od števila cevi v eni vrsti, razdalje med cevmi, širine prostora potrebnega za manipulacijo s cevmi in globine jarka. Širina za manipulacijo znaša po 10 cm z obeh strani cevi. Najmanjša širina jarka, odvisna od globine jarka, znaša:
– 0,35 m za jarek globok do 1 m,
– 0,60 m za jarek globok do 1 m–2 m,
– 0,70 m za jarek globok več kot 2 m.
– Pri kopanju v pločniku ali vozišču se izloči material, iz katerega je izdelan, da se ne bi pomešal z izkopano zemljo. Če je nevarnost, da se jarek podsipa, se ga podpre z obeh strani. Dno jarka mora biti nivelirano.
– Kabelski izvodi
– Za zaključitev kabla v kabelski omarici se predvidijo kabelske omarice ZTO BA ali BB V ZID
– Montaža omarice ZTO BA ali BB v zid
– Predvidena je omarica ZTO BA (250 x 400 x 130).
– Zidne omare so samostojen element kabelskega omrežja. Vgradijo se lahko na zunanji ali notranji strani objekta. Montaža v podporne zidove ni dovoljena. Spodnja stranica ohišja omare mora biti dvignjena od tal vsaj 40 cm, v krajih kjer je običajna snežna odeja sme biti dvignjena od tal najmanj 80 cm, ko je omara vgrajena na zunanji strani zidu.
– Zgornja stranica ohišja omare ne sme biti dvignjena od tal več kot 180 cm. Bočne stranice ohišja omare morajo biti vsaj 50 cm oddaljene od vogalov objekta, zidnih odprtin, strelovodov in žlebov.
– Za povezavo omare tipa ZTO AA, AB s podzemnim omrežjem se vgrajuje cev premera 32 mm (tubofleks), katera poteka do uvodnega jaška pod omaro, za povezavo z nadzemnim omrežjem – dvižni vod, se vgrajuje cev premera 32 mm (tubofleks). Cev, ki poteka od omare v smeri proti objektu uporabnika ni predmet navodila.
– Za povezavo omare tipa ZTO BA, BB s podzemnim omrežjem se vgrajujejo dve dvoslojni PE cevi premera 50 mm, kateri potekata do uvodnega jaška pod omaro, za povezavo z nadzemnim omrežjem – dvižni vod, se vgrajujejo najmanj dve cevi premera 40 mm (tubofleks). Po končanih kabelskih delih je potrebno zatesniti vse vhodne odprtine, cevi ter režo med ohišjem in okrasnim okvirjem.
– Za zaklepanje omar se vgradi izključno ključavnica TT.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE SPREMEMB IN DOPOLNITEV
21. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Za vse tlorisne gabarite predvidenih osnovnih objektov so določena dopustna odstopanja +-10 % ob upoštevanju predpisanih odmikov. Prizidki, garaže nadstreški se ob upoštevanju predpisanih odmikov lahko gradijo do 50 % pozidanosti zemljiške parcele namenjene gradnji.
(2) Za določeno koto pritličja veljajo dopustna odstopanja +- 50 cm.
IX. KONČNE DOLOČBE
22. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
V veljavi ostanejo določila glede dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov, merila glede dopustne pozidanosti zemljišča namenjenega gradnji ter določila glede namembnosti objektov.
23. člen
(vpogled v OPPN)
– Občina Cerknica
– Upravna enota Cerknica.
24. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-3/2013
Cerknica, dne 20. decembra 2013
Župan
Občine Cerknica
Marko Rupar l.r.