Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13) in 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12) je Občinski svet Občine Braslovče na 25. redni seji dne 18. 12. 2013 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski za del območja urejanja PA 28 – širitev Trnava (Rakun) v nadaljevanju OPPN, ki ga je izdelal AR projekt d.o.o., Sevnica, pod št. 15/12 in so sestavni del tega odloka. Občinski podrobni prostorski načrt je izdelan v skladu s prostorskimi sestavinami Prostorskega reda Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08, 46/11).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13).

OPPN vsebuje naslednje sestavine:
I. TEKSTUALNI DEL
II. SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
III. PRILOGE
IV. GRAFIČNE PRILOGE

(1) Območje OPPN obsega zemljišče s parcelno številko 10/2 k.o. Trnava. Velikost območja OPPN znaša 888,00 m².
(2) Meja območja urejanja občinskega podrobnega načrta meji na južni in zahodni in severni strani z kmetijskimi površinami. Na vzhodni strani meji z obstoječo cesto.
(3) Izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka izvedba priključitve območja na občinsko cesto, parc. št. 868/5, k.o. Trnava, izvedba priključka iz javnega vodovoda iz parcele 868/5, k.o. Trnava. Izvedba elektro priključka poteka preko parcel št. 2/1, 3/1 in 10/1, k.o. Trnava. Priključek na kabelski razdelilni sistem bo potekal iz parcele št. 868/5, k.o. Trnava.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– stanovanjska dejavnost,
– storitvena dejavnost.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti in sprememba rabe,
– rekonstrukcija objektov,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov na podlagi obstoječih predpisov,
– zelene površine.

(1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je pri oblikovanju novega objekta ter ureditvi zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje naselja v njegovi morfologiji.
(2) Stanovanjski objekt:
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji; dovoljene so tolerance v smeri sever–jug in vzhod–zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni odmiki od sosednjih zemljišč in upravljavcev prometnega omrežja. Odmik od sosednjih zemljiških parcel je lahko tudi manjši kot je prikazano v geodetski zazidalni situaciji s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča;
– horizontalni gabariti: pri projektiranju objektov se mora ohranjat min. razmerje med stranicami 1:1,2 do 1:1,6 pod pogojem, da se ne presega faktor zazidanosti in faktor izrabe parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba K + P + M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3,0 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa ne presega višine 1,20 m;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: ±0,00 = 280,64; toleranca ±0,50;
– kolenčni zid: do 1,20 m;
– streha: v osnovi dvokapnica s čopi ali brez. Naklon strešine 30º-–45º z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeče barve, možno je tudi drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladajočimi elementi naselja;
– fasada: finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– osvetlitev mansarde: strešna okna, frčade ali zidane frčade moderne oblike;
– zunanja ureditev gradbene parcele: dovozni priključek do enodružinske stanovanjske hiše bo izveden iz kategoriziranih občinskih cest. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo.

(1) Znotraj zemljiške parcele je v ureditvenem območju možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z obstoječo zakonodajo. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom. Objekti so lahko lesene, zidane in kovinske konstrukcije.
(2) Medsosedske ograje za ograjevanje parcele do max. višine 1,80 m so lahko postavljene do posestne meje zemljiških parcel, tako, da ne posegajo na sosednja zemljišče razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu.

(1) Infrastrukturni objekti v ureditvenem območju obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo, postavitev cestne in urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte zvez in telekomunikacij.
(2) Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– cesta se asfaltira, manipulativne površine in parkirišča se asfaltirajo ali tlakujejo.

(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel. V grafičnem delu OPPN je v ureditvenem območju objekt lociran na sedanje lastniško stanje parc. št. 10/2, k.o. Trnava.
(2) Dovoljen odmik zidu stanovanjskih in pomožnih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4,00 m. Kolikor investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča je možno graditi objekt z manjšim odmikom pod pogojem, da so izpolnjene požarno varnostne zahteve. Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.

(1) Območje OPPN za območje urejanja PA28 – širitev Trnava (Rakun) se prometno navezuje na občinsko cesto, ki je kategorizirana kot javna pot JP992430 (odsek 992431 Trnava–Šentrupert). Priključevanje mora biti varno in pregledno, zagotovljeno mora biti polje preglednosti. V polju preglednosti ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih kultur, postavljati predmetov ali naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost. Od roba cestnega telesa morajo biti ograje oziroma razraščene grmovnice odmaknjene minimalno 1 meter in ne smejo biti višje 1,80 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, pa ne smejo presegati višine 0,80 m. Na kompleksu zemljiške parcele je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzratno vključevanje na cesto.

(1) Iz smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju možna preko izgrajenega javnega vodovoda v izvedbi NL dn 150 mm in AC Ø 150 mm, ki poteka zahodno od obravnavane parcele na nasprotni strani ceste za območje A in PE Ø 90 mm, ki poteka severovzhodno ob obravnavane parcele.
(2) V primeru, ko se jašek nahaja na območju povoznih površin, mora biti jašek opremljen s povoznim pokrovom. Na trasi vodovoda ni dovoljena gradnja nadzemnega in podzemnega objekta, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarpe, ograje ali drogove. Vodovod je potrebno vgraditi najmanj 1,2 m pod koto terena. Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz modularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda znaša 4,00 m.
(3) Predviden objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju..

(1) Fekalna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da je na obravnavanem območju predvidenega OPPN zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
(2) Meteorna kanalizacija:
Na podlagi smernic JKP Žalec d.o.o. je razvidno, da na širšem območju OPPN še ni zgrajena meteorna kanalizacija. Čiste meteorne vode se preko peskolovov in revizijskih jaškov zbirajo v zadrževalniku meteornih vod, višek teh vod pa lahko ponikajo v podtalje skladno z pridobljenim geološkim mnenjem, onesnažene pa je potrebno pred tem očistiti preko lovilca olj in maščob.

Na podlagi smernic Elektro Celje d.d. je energija za napajanje objekta v obravnavanem območju OPPN je na voljo v prostostoječi razdelilni omarici R locirani ob robu parc. št. 2/1, k.o. Travna. Ob robu parc. št. 10/2, k.o. Trnava potekajo SN in NN obstoječi podzemni elektroenergetski vodi, katere je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. Pri nadaljnjem načrtovanju objekta in zunanje ureditve v območju OPPN je potrebno isto načrtovati tako, da bo objekt oziroma elementi zunanje ureditve odmakjeni od SN in NN elektroenergetskih vodov minimalno 1,00 m od skrajnega vodnika SN in NN voda. Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi je potrebno elektro kable dodatno zaščititi.

(1) Na obravnavanih območjih ni TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje je potrebno zgraditi TK priključek, trasa in mesto priključitve na javno TK omrežje se določi s strani Telekom Slovenija in mora biti usklajena z ostalimi komunalnimi vodi.
(2) Cevna KK KKS je umeščena v prostor izven območja predvidenih gradbenih posegov. Pri načrtovanju gradbenih posegov se upošteva, da je priključitev predvidenega objekta na že zgrajeno omrežje KKS možna z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC Ø 110 mm.

Na obravnavanem območju OPPN ni zgrajenega plinovodnega omrežja. Ogrevanje objekta bo možno vršiti preko vkopane plinske cisterne na parceli stanovanjskega objekta, z lahkim kurilnim oljem ali trdega goriva preko lastne kotlovnice v objektu, ter preko alternativnih virov energije.

Za stanovanjski objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mest, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Braslovče.

Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega. Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.

(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.

(1) Pri načrtovanju območja OPPN so bile upoštevane smernice MKO, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Savinje. V študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08, april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100 Ljubljana, je ugotovljeno, da del predmetnega območja spada v razred preostale poplavne nevarnosti ter del v razred majhne nevarnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2.
(2) Koto terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom.
(3) Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala in bo gradnja skladna z uredbo mogoča.
(4) Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o emisiji in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09) ali Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10).
(5) Na obravnavanem območju predvidenega OPPN je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje z čistilno napravo. Priključevanje na javno kanalizacijo še ni možno. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v MKČ napravo dimenzionirano za predvidene obremenitve skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (Uradni list RS, št. 66/07, 16/08). Po izgradnji kanalizacijskega sistema na obravnavanem območju bo priključitev na javno kanalizacijo možna in obvezna, mala čistilna naprava pa se ukine.
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZDRL-a, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike, ponikovalnico ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Pridobljeno geološko mnenje izkazuje da je višek meteornih vod iz zadrževalnika možno zaradi geološke sestave tal ponikniti.
(7) Po evidencah MKO, ARSO, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov. Na območju ni vodotokov oziroma ni predvidenih posegov na vodna ali priobalna zemljišča vodotokov. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.

(1) Na območju obravnavanega OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju: ZON-UPB), zato celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.

(1) Območje, predvideno za pozidavo individualne stanovanjske hiše s prometno in komunalno infrastrukturo se nahaja izven ediventiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
(2) Arhitektura novih objektov naj sledi kontinuiteti obstoječe pozidave na tem območju, tako, da novo nastala gradnja ne bo vplivala negativno na kvaliteto obravnavanega območja. Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj sloni na tradiciji stavbarstva širšega prostora. Ureditev okolice objektov naj upošteva obstoječe kvalitete kulturne krajine, brez večjih umetnih barier in netipične urbane opreme ter z avtohtono zasaditvijo.
(3) Površine znotraj območja OPPN še niso bile arheološko pregledane. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja, da mora najditelj v primeru odkritja arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki nadalje ukrepa v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Investitor mora o začetku del vsaj 10 dni prej obvestiti pristojno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno zavodu za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(1) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geotehničinega poročilo. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(2) Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti in požarno zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(3) Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
V študiji »Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidravlične analize, Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti – obstoječe stanje (Savinja, Bolska, Trnavica)«, št. projekta 33/08, april 2011, ki ga je izdelal Inženiring za vode, Pot za Brdom 102, 100 Ljubljana, je ugotovljeno, da del predmetnega območja spada v razred preostale poplavne nevarnosti ter del v razred majhne nevarnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) ter njeni prilogi 1 in 2. Koto terena na območju OPPN (parkirišča, ceste, manipulativne površine, zelenice …) ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Koto pritličja stanovanjskega objekta pa je dopustno dvigniti nad poplavno varno koto visoke vode, to je vsaj 50 cm nad okoliškim terenom. Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritev ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Ob upoštevanju teh pogojev, se poplavna varnost širšega območja in okolice predvidene gradnje ne bo poslabšala, območje predvidenega objekta bo izven razredov nevarnosti in bo gradnja skladna z Uredbo mogoča.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanimi geološko – geomehanskimi poročili, ki ga je izdelalo podjetje GEOSVET Samo Marinc s.p. iz Celja.

Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, je deponirati na primernem mestu, in uporabiti za ureditev zelenic.

Ureditveno območje OPPN, je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija posameznih objektov in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo v sklopu gradbene parcele z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem da se upošteva dovoljen odmik ali soglasje soseda od sosednjih gradbenih parcel in javnih cest, ter da je zagotovljena varnost cestnega prometa;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah ±2,00 m, pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele;
– za koto pritličja so tolerance ±50 cm; kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču javne ceste z maksimalnim naklonom do 3%;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitev ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

Za območje urejanja ni posebnih zahtev glede usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta. OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.

OPPN je stalno na vpogled pri pristojni občinski službi v Občini Braslovče in Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.