Uradni list

Številka 101
Uradni list RS, št. 101/2013 z dne 9. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 101/2013 z dne 9. 12. 2013

Kazalo

3675. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415), stran 11111.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415)
Razglašam Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. novembra 2013.
Št. 003-02-10/2013-2
Ljubljana, dne 9. decembra 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2014 IN 2015 (ZIPRS1415)
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2014 in za proračun Republike Slovenije za leto 2015 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višina povprečnine v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, prevzemanje obveznosti, prispevek po zakonu, ki ureja radiotelevizijo, najnujnejši ukrepi za povečanje prihodkov proračuna države oziroma za zniževanje izdatkov proračuna države in proračunov občin ter ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2014 in 2015, razen če je za posamezni proračun ali posamezni člen tega zakona določeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih tega zakona določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 110/11 – ZDIU in 14/13 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »proračun« pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. »veljavni proračun« je sprejeti proračun tekočega leta z vključenimi spremembami nastalimi z izvrševanjem proračuna;
3. »veljavni načrt razvojnih programov« je sprejeti načrt razvojnih programov, ki izkazuje spremembe nastale z izvrševanjem proračuna v tekočem letu in tiste spremembe v prihodnjih letih, ki so nastale zaradi sprememb z izvrševanjem proračuna tekočega leta;
4. »predlagatelji finančnih načrtov« so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
5. »politike« so področja, na katerih država deluje in predstavljajo zaokrožene celote glavnih programov s skupnimi splošnimi cilji ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni odhodki ter izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov;
6. »glavni programi« so ožja področja znotraj politike, ki sledijo skupnim specifičnim ciljem;
7. »podprogrami« so podrobneje razdelani glavni programi in predstavljajo zaokroženo celoto vsebinsko komplementarnih dejavnosti, ki prispevajo k doseganju skupnih pričakovanih rezultatov;
8. »projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehničnotehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;
9. »ukrep« je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto in ki prispevajo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;
10. »skupina projektov« je sestavljena iz več projektov, ki se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju z namenom doseganja skupnih neposrednih učinkov;
11. »evidenčni projekt« je načrt financiranja še ne določenih projektov, za katere so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni;
12. »proračunska postavka« (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del enega podprograma enega neposrednega proračunskega uporabnika in izkazuje obseg pravic porabe;
13. »proračunska vrstica« je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
14. »pravica porabe« je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici;
15. »obveznosti v breme proračunov prihodnjih let« so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
16. »prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
17. »postavke namenskih sredstev EU« so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
18. »predpristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
19. »postavke predpristopnih pomoči« so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
20. »popristopne pomoči« so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
21. »postavke popristopnih pomoči« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
22. »sredstva za preneseno izvrševanje nalog« so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
23. »postavke za preneseno izvrševanje nalog« so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
24. »namenska sredstva finančnih mehanizmov« so prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
25. »postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov« so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
26. »plačni konti« so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
27. »organ upravljanja« je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
28. »postavke slovenske udeležbe« so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči, sredstev finančnih mehanizmov ter sofinanciranje programov donacij;
29. »TARGET« je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k združevanju in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET;
30. »postavke presežnih pravic porabe« so postavke na katerih se, do izpolnitve odložnega pogoja nadomestitve projekta oziroma najdlje do konca finančne perspektive 2007-2013, zagotavljajo presežne pravice porabe;
31. »obratna sredstva« so zaloge materiala, nedokončane proizvodnje, proizvodov in trgovskega blaga ter stroški dela;
32. »investicija« je vsak izdatek finančnih sredstev za nabavo zemljišča, zgradbe, proizvajalne opreme ter ostalih opredmetenih osnovnih sredstev.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU, in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, glavnih programih in podprogramih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po skupinah projektov, projektih in ukrepih ter virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom ali rebalansom proračuna. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA
3.1. Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Veljavni NRP tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom, razen kadar ta zakon določa drugače.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
6. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU in namenskih sredstev finančnih mehanizmov se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) oziroma kot sredstva financerja finančnih mehanizmov in izkazujejo kot obveznosti do EK oziroma kot obveznosti do financerja finančnih mehanizmov.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Obresti od namenskih sredstev finančnih mehanizmov so prihodek proračuna, razen če financer določi drugače.
7. člen
(status presežnih pravic porabe)
(1) Presežne pravice porabe se zagotavljajo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika z namenom zagotovitve učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev na področju kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2007–2013 na način, da se pripravi dodatne projekte, ki bodo nadomestili tiste projekte, za katere so bile že prevzete obveznosti in se ugotavlja, da projekta ne bo mogoče zaključiti do roka določenega za dokončanje projekta.
(2) V breme presežnih pravic porabe ni dopustno prevzemanje obveznosti brez odložnega pogoja, s katerim se prevzem obveznosti odloži do sprostitve pravic porabe zagotovljenih na področju kohezijske politike v okviru finančne perspektive 2007–2013.
(3) Vlada lahko odločbo o dodelitvi sredstev kohezijske politike razveljavi v skladu s postopkom, ki je določen za izredno razveljavitev odločbe v primerih:
– če upravičenec do sredstev kohezijske politike zamuja z izvedbo aktivnosti po izvršljivi odločbi o dodelitvi sredstev ali z dinamiko črpanja sredstev kohezijske politike in
– pod pogoji, da organ upravljanja razpolaga s projektom, uvrščenim na seznam projektov, ki ga določi vlada, ter izbranim skladno z evropskimi predpisi, za katerega je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje ter je že pravnomočno končan postopek javnega naročanja in je na tej podlagi mogoče takoj z izvajalcem skleniti takšno pogodbo, v kateri je rok za dokončanje projekta kot bistvena sestavina pogodbe določen tako, da še omogoča črpanje sredstev v okviru finančne perspektive 2007–2013.
(4) Šteje se, da upravičenec zamuja z izvedbo aktivnosti po izvršljivi odločbi o dodelitvi sredstev ali z dinamiko črpanja sredstev kohezijske politike, če v enem mesecu po začetku uporabe tega zakona za projekt, ki se sofinancira s sredstvi evropske kohezijske politike še ni pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in še ni pravnomočno končan postopek javnega naročanja.
8. člen
(status poslovnih dogodkov iz naslova zavarovanja kreditnega tveganja)
Prejemki oziroma izdatki nastali z zavarovanjem kreditnega tveganja v povezavi z državnim dolgom se evidentirajo kot terjatve in obveznosti iz naslova prejetih in danih varščin.
9. člen
(povračila stroškov za udeležbo na sestankih Sveta EU in za udeležbo v misijah Združenih narodov)
(1) Sredstva povračil, namenjenih kritju stroškov predsedstva in delegacij za zasedanja Evropskega sveta in Sveta EU, ter sestanke, organizirane v okviru Evropskega sveta in Sveta EU ter stroškov udeležbe v misijah Združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: povračila stroškov), se do prenosa na podračun izvrševanja proračuna izkazujejo kot obveznosti do Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov. Kot stroški se štejejo stroški, ki jih kot take priznava Generalni sekretariat Sveta EU oziroma Združeni narodi.
(2) Povračila stroškov se prenašajo na podračun izvrševanja proračuna v obsegu že plačanih stroškov in upravičeno izkazanih v listini o uporabi sredstev v zvezi s plačilom stroškov oziroma Memorandumu o soglasju.
(3) Uporabniki proračuna so v tekočem letu upravičeni do povračila stroškov največ do obsega sredstev, ki ga je država prejela za ta namen od Generalnega sekretariata Sveta EU oziroma Združenih narodov.
(4) Povračila stroškov uporabnikom proračuna za preteklo leto niso dovoljena.
(5) Obresti od sredstev povračil stroškov so prihodek proračuna.
(6) Podrobnejša navodila o povračilih stroškov izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
10. člen
(odpiranje postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
Za izvajanje projektov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre postavke. Pravice porabe na navedenih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna od načrtovanih.
11. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2014 in 2015)
(1) Če vlada, na podlagi vplačanih prejemkov proračuna med tekočim letom oceni, da bodo prihodki za manj kot 3 % nižji glede na načrtovane ali če bodo izdatki za manj kot 3 % višji od načrtovanih v sprejetih proračunih za leti 2014 in 2015, mora poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, do višine zmanjšanih prihodkov oziroma do višine povečanih izdatkov, uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih prejemkov proračuna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek in ne glede na 44. člen ZJF in 14. člen tega zakona, se za izvedbo ukrepov proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, za pokrivanje vseh izdatkov proračuna, lahko porabijo namenska sredstva iz 3. do 12. točke ter iz 14. točke prvega odstavka 14. člena tega zakona, za katera vlada ocenjuje, da v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene.
(3) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku, vlada pa določi na katere pravice porabe se z ukrepom poseže. Ukrepi se lahko nanašajo na pravice porabe iz katerih se financirajo en ali več od naslednjih namenov: izdatki za blago in storitve, subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino oziroma investicijski odhodki ter investicijski transferi.
(4) Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.
12. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1. politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
2. politiki 22 – Servisiranje javnega dolga;
3. politiki 24 – Plačila v EU;
4. kontih, iz katerih se financirajo enkratni učinki ukrepov za racionalizacijo stroškov dela neposrednih in posrednih uporabnikov državnega proračuna;
5. postavkah namenskih sredstev EU;
6. postavkah namenskih sredstev finančnih mehanizmov;
7. postavkah na glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2., 3. ali 4. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.
(4) Šteje se, da so enkratni učinki ukrepov za racionalizacijo stroškov dela iz 4. točke prvega odstavka tega člena stroški odpravnin, stroški dela v času trajanja odpovednega roka in nadomestilo za brezposelnost v prvih treh mesecih po prekinitvi delovnega razmerja, zaradi odpuščanja zaposlenih iz poslovnih razlogov.
13. člen
(zaključek leta)
Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.
3.2. Namenski prejemki in izdatki proračuna
14. člen
(namenski prihodki proračuna)
(1) Namenski prihodki proračuna za leti 2014 in 2015 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance;
2. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči in popristopnih pomoči se uporabijo za namen in na način, kot ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
4. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 in 83/12), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
5. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
6. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje oziroma za zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma za zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
7. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo in 58/12; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po 3.h členu ZKZ se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
10. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
11. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, ki se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno prometno infrastrukturo;
12. prihodki po 15.d členu Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 56/13), ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
13. prihodki po prvem odstavku 142. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11 – ZUKD-1, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12 in 52/13 – odločba US), ki se uporabijo za namene, določene v zakonu;
14. prihodki obveznega prispevka za promocijo iz 9. člena Zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (Uradni list RS, št. 26/11 in 57/12), ki se v višini 50 % prihodkov uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
15. polovica prihodkov, ustvarjenih s prodajo emisijskih kuponov na javni dražbi skladno z 127. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 108/09, 48/12, 57/12 in 92/13), ki se uporabijo za namene, določene v 129. členu navedenega zakona.
(2) Ne glede na 44. člen ZJF se namenska sredstva iz 3. do 12. točke ter iz 14. točke prejšnjega odstavka, ki niso bila porabljena v letu 2013 in 2014, prenesejo v proračun za leto 2014 in 2015 do višine 2/12 v preteklem letu natečenih prihodkov.
(3) Ne glede na 44. člen ZJF in prejšnji odstavek lahko vlada v primeru, če bi zaradi neprenosa namenskih sredstev v tekoče leto nastala gospodarska škoda, najkasneje do 31. marca tekočega leta, na predlog ministrstva, pristojnega za finance, določi, da se posamezna namenska sredstva prenesejo v tekoče leto nad 2/12 v preteklem letu natečenih in neporabljenih prihodkov, če to omogočajo javnofinančne razmere.
(4) Natečeni prihodki iz drugega odstavka tega člena so prilivi preteklega leta na posamezni namenski postavki.
15. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02; v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2014 in 2015, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, ki je pristojno za sanacijo zadevnih podjetij in gospodarstva, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kot prvotno;
2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2014 in za leto 2015 vplačajo na podlagi ZUKLPP, in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
16. člen
(poraba kupnine kapitalskih naložb Republike Slovenije za spodbujanje gospodarstva)
(1) Vlada lahko na predlog ministra za finance odloči, da se kupnine od prodaj kapitalskih naložb Republike Slovenije namenijo Slovenskemu podjetniškemu skladu, ki jih ta v imenu in za račun Republike Slovenije porabi za spodbujanje gospodarstva in na način, kot ga določa sklep vlade na predlog ministra za gospodarski razvoj. Sredstva se Slovenskemu podjetniškemu skladu zagotovijo en dan pred dnevom izplačila končnemu upravičencu.
(2) Sredstva kupnin od prodaj kapitalskih naložb Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka se ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF lahko za namen iz prejšnjega odstavka prerazporedijo iz računa finančnih terjatev in naložb v bilanco prihodkov in odhodkov.
3.3. Prerazporejanje pravic porabe
17. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.
18. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
19. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah med podprogrami v okviru glavnega programa brez omejitev in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa tega predlagatelja v sprejetem proračunu, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko predlagatelj finančnega načrta, v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti, odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.
20. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ upravljanja)
(1) O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog predlagatelja finančnega načrta brez omejitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, organ upravljanja ne odloča o prerazporeditvah pravic porabe na plačne konte različnih proračunskih uporabnikov – postavkah tehnične pomoči kohezijske politike.
(3) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
21. člen
(prerazporeditve, o katerih odloča ministrstvo, pristojno za finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 18. in 19. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti politike 22 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, za namene iz 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU, 36/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) o prerazporeditvah pravic porabe, o katerih v skladu z veljavnimi predpisi ne sme odločati neposredni uporabnik oziroma predlagatelj finančnega načrta, odloča ministrstvo, pristojno za finance, brez omejitev.
(4) Če nastanejo stroški zadolževanja, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.
22. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 18. in 19. člena tega zakona med:
1. podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 20 % podprograma v sprejetem proračunu;
2. glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10 % glavnega programa v sprejetem proračunu;
3. politikami, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posamezne politike ne sme presegati 5 % politike v sprejetem proračunu.
(2) Vlada lahko odloča ne glede na omejitve iz 18., 19. in 20. člena tega zakona in prejšnjega odstavka o prerazporeditvah pravic porabe:
1. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
2. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
3. na postavke namenskih sredstev finančnih mehanizmov in med temi postavkami;
4. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
5. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
6. na postavke v politiki 21 – Pokojninsko varstvo;
7. na postavke v politiki 22 – Servisiranje javnega dolga;
8. na postavke v politiki 24 – Plačilo v EU;
9. na postavke v glavnem programu 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
10. med, na in s plačnih kontov neposrednih uporabnikov proračuna;
11. s plačnih kontov integralnih postavk na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto, ko se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plače;
12. z integralnih postavk za materialne stroške in z integralnih postavk za investicije in investicijsko vzdrževanje državnih organov na postavko organa, ki je zadolžen za zagotovitev pogojev za začetek dela in poslovanja osebe javnega prava, ki je ustanovljena po uveljavitvi proračuna za tekoče leto;
13. na postavke glavnega programa 0401 E – upravljanje in informacijska infrastruktura.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena vlada odloča o prerazporeditvah pravic porabe iz prejšnjega odstavka samo na način, kot je določen v prejšnjem odstavku.
(4) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(5) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 1. in 2. točki drugega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in v sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(6) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU ali v breme postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU oziroma namenskih sredstev finančnih mehanizmov zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU oziroma v namenskih sredstvih finančnih mehanizmov. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU ali na namenska sredstva finančnih mehanizmov. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.4. Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
23. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov ter drugih predpisov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov, zakonov ter drugih predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom, zakonom ali drugim predpisom.
24. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni NRP, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2014 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2015 in ki zapadejo v plačilo v letu 2015, v višini 80 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2015. V letu 2014 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2016, do višine 60 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2015 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(3) Neposredni uporabnik lahko v letu 2015 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2015 in ki zapadejo v plačilo v letu 2016, v višini 60 % obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2015. V letu 2015 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2017, do višine 40 % obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2015 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
(4) Neposredni uporabnik, v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, prevzema obveznosti v prihodnjih letih samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
(5) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
(6) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2011 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(7) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za finance.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek o prevzemanju obveznosti zaradi sprememb določb pogodbe o zakupu ali najemu, ki nimajo finančnih posledic, ali sprememb, ki so posledice tečajnih razlik, odloča neposredni uporabnik.
25. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov.
(3) Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim NRP za tekoče leto je dopustna le v delih, kjer se projekti oziroma ukrepi financirajo z namenskimi prejemki.
(4) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka, o spremembi vrednosti veljavnih ukrepov in o spremembi vrednosti projektov do 20 % izhodiščne vrednosti, odloča neposredni uporabnik.
(5) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma ukrepov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek vlada ne odloča o:
– spremembi vrednosti projektov nad 20 %, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
– uvrstitvi posameznega projekta oziroma ukrepa, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
(7) Projekti oziroma ukrepi iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na peti odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v veljavni NRP in o spremembah projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti na področju kohezijske politike, ki izhajajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance.
(9) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o spremembah veljavnega NRP za projekte na področju kohezijske politike do 20 % izhodiščne vrednosti organ upravljanja.
(10) Ne glede na peti in osmi odstavek tega člena o uvrstitvi projektov kohezijske politike iz naslova dodatnih pravic porabe v finančni perspektivi 2007–2013 v NRP na predlog neposrednega uporabnika proračuna in na podlagi soglasja organa upravljanja, odloča vlada.
(11) Iz evidenčnih projektov se v veljavni NRP uvrstijo novi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
(12) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(13) Spremembe proračunskih virov v veljavnem NRP za prihodnja leta se lahko usklajujejo znotraj podprograma sprejetega NRP za posamezno leto.
26. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznosti je plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem postopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če EK določi drugače;
5. s postavk namenskih sredstev finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih;
6. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
7. obveznosti iz naslova povračil sredstev med neposrednimi uporabniki;
8. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
9. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
10. povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim zadolževanjem.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim proračunskim uporabnikom se izvrši en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu. Če je nesporen le posamezni del predložene dokumentacije, se izplačilo izvrši v nespornem delu, razlika pa po prejemu popolne dokumentacije.
(6) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(7) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(8) Ne glede na določbe tega člena, je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
27. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe do višine 30 % vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. do višine 30 % predvidenih pogodbenih obveznosti za sofinanciranje dejavnosti, programov in projektov pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega prava ter je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni zavod ali ustanova oziroma za sofinanciranje programov in projektov, če je prejemnik oseba javnega prava ter ustanovljena in deluje kot javni zavod, javni sklad ali zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu;
4. za plačilo:
– pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
– pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
– akontacij stroškov za službena potovanja;
– varščine na javni dražbi;
5. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka se mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če EK zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če EK izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4) Ne glede na 2. in 3. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni dovoljeno dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
28. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister, pristojen za finance, izda soglasje iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, če:
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen;
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu;
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti;
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen.
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance.
29. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja skladno z 11. in 12. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12 in 47/13 – ZDU-1G) in v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2014 in 2015 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5. Druge posebnosti izvrševanja proračuna
30. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali posrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
31. člen
(financiranje ustanov)
(1) Neposredni proračunski uporabnik lahko z ustanovo, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ustanova), na podlagi sprejetega programa dela, sklene neposredno pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja.
(2) Ustanovi se sredstva iz proračuna zagotavljajo trimesečno, z napovedjo denarnega toka in na podlagi trimesečnih načrtov za izvrševanje finančnega načrta ustanove.
(3) Trimesečni načrt za izvrševanje finančnega načrta ustanove je pregled načrtovanih izdatkov za posamezno četrtletje ali drug dokument, ki je enakovredna podlaga za izplačilo načrtovanih izdatkov ob istočasnem poročanju o posameznih plačanih obveznostih v zadnjem četrtletju.
(4) Ustanova mora napoved denarnega toka, najkasneje do 15. dneva v tekočem mesecu za tekoči mesec in prihodnja dva meseca, posredovati pristojnemu neposrednemu uporabniku proračuna skupaj s seznamom plačanih obveznosti po ekonomskih namenih v preteklih treh mesecih iz naslova opravljanja javne službe.
(5) Če plačane obveznosti v preteklih treh mesecih po seznamu iz prejšnjega odstavka niso izkazane v višini sredstev, ki jih je ustanova prejela, se razlika poračuna pri nakazilu sredstev ustanovi za naslednje tri mesece.
(6) Skrbnik pogodbe mora vsaj enkrat letno preveriti namensko porabo sredstev po seznamu iz četrtega odstavka tega člena z izvirnimi listinami.
32. člen
(obveščanje računovodske službe)
Neposredni uporabniki proračuna morajo vsako obvestilo o spremembi upnika ali osebe, kateri je treba izpolniti obveznost, nemudoma posredovati pristojni računovodski službi, skupaj z ustrezno knjigovodsko dokumentacijo.
33. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
34. člen
(vračila namenskih sredstev EU in namenskih sredstev finančnih mehanizmov)
(1) Neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU ali namenska sredstva finančnih mehanizmov, mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov zagotoviti pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta in takoj pristopiti k izterjavi teh sredstev od prejemnika sredstev.
(2) Na zahtevo pristojnega organa, neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države. Na zahtevo pristojnega organa EU izvede vračilo s podračuna enotnega zakladniškega računa države na račun EU, pristojni organ, določen skladno s predpisi EU.
(3) Na zahtevo pristojnega organa za potrjevanje, določenega v sporazumu za izvajanje finančnega mehanizma, neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva finančnega mehanizma, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države. Na zahtevo financerja izvede vračilo s podračuna enotnega zakladniškega računa države organ za potrjevanje.
3.6. Proračunski skladi
35. člen
(proračunski skladi)
Proračunski skladi v letih 2014 in 2015 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2015 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01, 76/08 in 59/11);
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo) in
4. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C in 99/13 – ZSVarPre-C; v nadaljnjem besedilu: ZUJF).
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
36. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
(3) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
37. člen
(izjema od obveznosti izterjave)
Postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 100 eurov, ni potrebno izvesti za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe, kadar predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
38. člen
(posebnosti upravljanja prostih denarnih sredstev na računih pravnih oseb, določenih v 61. členu ZJF, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa)
Ne glede na četrti odstavek 68. člena ZJF lahko državni proračun prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v euroobmočju.
39. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov, v letni program prodaje finančnega premoženja države za proračunski obdobji 2014 in 2015 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov.
(2) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prejšnjega odstavka vlada poroča Državnemu zboru Republike Slovenije v poročilu po zaključku posameznega koledarskega leta.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
40. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2014 in 2015)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2014 lahko zadolži do višine 4.874.430.839 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2015 lahko zadolži do višine 2.696.340.103 eurov.
(3) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti, odloča o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo minister, pristojen za finance, pisno pooblasti, o sklepanju poslov iz 3. točke šestega odstavka tega člena za namen financiranja primanjkljaja oziroma odplačila glavnic dolga proračuna države, odloča na podlagi letnega programa financiranja, ki ga sprejme vlada.
(5) Ne glede na 84. člen ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(6) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov,
2. prevzem dolga in
3. izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ali izdaja lastnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Kot začasni prenos vrednostnih papirjev se šteje, če se prejemnik s pogodbo zaveže, da bo še pred dospelostjo vrednostnih papirjev izdajatelju vrednostnega papirja vrnil enako število vrednostnih papirjev iste serije in da bo izdajatelju vrednostnega papirja najkasneje v treh delovnih dneh od prejema vrnil vsak znesek obresti ali drug donos, ki ga je prejel iz naslova vrednostnega papirja oziroma bi ga prejel, če bi bil njegov imetnik.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek se v obseg zadolževanja iz prvega in drugega odstavka tega člena šteje znesek, ki ga država prejme na podlagi pogodbe iz 3. točke prejšnjega odstavka.
(8) Če se zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti, določenih v pogodbi iz 3. točke šestega odstavka tega člena, spremeni stanje dolga države, se te spremembe izkazujejo samo v bilanci stanja.
(9) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo pravni osebi, ki financira primanjkljaj oziroma odplačilo glavnic dolga proračuna države, ne sme presegati 1.000.000.000 eurov.
(10) Skupni nominalni znesek dolžniških vrednostnih papirjev, izdanih na podlagi 3. točke šestega odstavka tega člena, ki se začasno prenesejo banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi za krepitev stabilnosti bank v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ne sme presegati skupnega nominalnega zneska dolžniških vrednostnih papirjev Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., ki jih banke ali hranilnice prenesejo državi za čas trajanja prenosa.
(11) Ne glede na prvi, drugi in šesti odstavek tega člena se lahko država v letih 2014 in 2015 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
(12) Poleg zadolževanja za namene prvega, drugega in enajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu s tretjim odstavkom 81. člena ZJF dodatno zadolži za namen izvajanja intervencij na trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 1.800.000.000 eurov.
(13) Poleg zadolževanja za namene iz prvega, drugega, enajstega in dvanajstega odstavka tega člena se lahko država v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, dodatno zadolži za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Največji obseg dodatne zadolžitve za ta namen ne sme presegati zneska 2.000.000.000 eurov.
41. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
42. člen
(obseg poroštev države za leti 2014 in 2015)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2014 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.600.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2015 ne sme preseči skupne višine glavnic 1.600.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
43. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Unovčena poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
44. člen
(obseg zadolževanja in poroštev posrednih uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države v letih 2014 in 2015)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne družbe v katerih ima država prevladujoč vpliv se v letu 2014 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.200.000.000 eurov.
(2) Posredni uporabniki proračuna države in nefinančne družbe v katerih ima država prevladujoč vpliv se v letu 2015 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 700.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.
(4) Kot prevladujoč vpliv se šteje, če je država 50 % ali več lastnik premoženja družbe oziroma če država izvaja nadzor nad poslovno politiko družbe.
45. člen
(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04 in 56/08 – ZSIRB; v nadaljnjem besedilu ZZFMGP) se za leto 2014 določi:
1. največji skupni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 350.000.000 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2015 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.100.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 350.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 42. člena tega zakona.
6. VIŠINA POVPREČNINE IN ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV OBČINAM ZA SOFINANCIRANJE INVESTICIJ
46. člen
(povprečnina)
Povprečnina, ki pripada občinam v skladu z ZFO-1, znaša:
– za proračunsko leto 2014: 536,00 eura,
– za proračunsko leto 2015: 525,00 eura.
47. člen
(zagotavljanje sredstev občinam za sofinanciranje investicij)
(1) Ne glede na 142. člen ZUJF se v letu 2014 del sredstev za sofinanciranje investicij občin zagotavlja v višini 2 % skupne primerne porabe občin.
(2) Ne glede na drugi odstavek 21. člena ZFO-1 se v letu 2015 del sredstev za sofinanciranje investicij občinam zagotavlja v višini 2 % skupne primerne porabe občin.
(3) V letu 2014 in 2015, se iz državnega proračuna ne zagotovi sredstev za sofinanciranje investicij tisti občini, ki zamuja z dinamiko črpanja odobrenih sredstev kohezijske politike za več kot šest mesecev in je iz tega razloga utemeljeno pričakovati, da projekta ne bo mogoče zaključiti do roka, določenega za dokončanje projekta.
(4) Tisti občini, ki ne zagotovi vračila namenskih sredstev EU ali namenskih sredstev finančnih mehanizmov v skladu s 34. členom tega zakona, do vračila teh sredstev, pravica do sredstev za sofinanciranje investicij po prvem in drugem odstavku tega člena, ne pripada.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE
48. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni in posredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, sistemiziranja delovnih mest in razporejanja zaposlenih na delovna mesta tako, da s prevzemanjem obveznosti, ki ne pomenijo izvrševanja obveznosti do zaposlenih, kot jih določajo predpisi ali kolektivne pogodbe, ne ustvarjajo primanjkljajev sredstev za stroške dela, to je na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
49. člen
(priprava finančnih načrtov uporabnikov proračuna)
(1) Predlagatelji finančnih načrtov proračuna države morajo izvajati naloge iz svoje pristojnosti na način, da ne prekoračijo obsega sredstev stroškov dela, določenega v sprejetih finančnih načrtih, razen kadar gre za prerazporeditev stroškov dela med finančnimi načrti v okviru istega predlagatelja finančnega načrta ali kadar je sprememba posledica prerazporeditve javnega uslužbenca v drug organ ali kadar ta zakon določa drugače.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov. Izhodišča za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov, ki se pretežno financirajo iz proračuna države, morajo biti usklajena s pretežnim financerjem posrednega uporabnika in z ministrstvom, pristojnim za finance ter posredovana posrednim uporabnikom proračuna v 15 dneh po objavi tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna mora predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države ali občine, v 15 dneh od spremembe obsega sredstev tekočih transferov v finančnem načrtu neposrednega uporabnika proračuna, posrednemu uporabniku proračuna posredovati nova izhodišča.
(4) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora pri določitvi obsega sredstev za stroške dela posrednih uporabnikov proračuna iz njegove pristojnosti zagotoviti, da se stroški dela pri posrednih uporabnikih proračuna države iz njegove pristojnosti znižajo na način, da se ne preseže skupnega obsega sredstev tekočih transferov, določenega v finančnem načrtu posameznega neposrednega uporabnika.
(5) Predstojnik posrednega uporabnika proračuna mora svoj finančni načrt oziroma spremembe finančnega načrta pripraviti skladno z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki državnega proračuna in tisti posredni uporabniki občinskih proračunov, ki se v pretežnem delu financirajo iz proračuna države, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se financirajo iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje pristojnemu ministrstvu, če je ustanovitelj posrednega uporabnika država, oziroma občinski upravi, če je ustanovitelj občina, najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(8) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki, ki se pretežno financirajo iz proračunov občin, posredovati sprejete finančne načrte in programe dela v soglasje občinski upravi najkasneje v 60 dneh po prejemu izhodišč iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena.
(9) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki iz šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena posredovati sprejeta letna poročila o delu v soglasje organu, pristojnemu za izdajo soglasja k njihovemu finančnemu načrtu in programu dela.
(10) Uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, lahko v svojem finančnem načrtu med letom prerazporejajo sredstva na plačne konte iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve do višine 2 % obsega sredstev za stroške dela v sprejetem finančnem načrtu.
(11) Ne glede na določbe zakonov, predpisov in splošnih aktov, sprejme finančni načrt posrednega uporabnika proračuna vlada oziroma župan, če ga organ, pristojen za sprejem finančnega načrta ni sprejel, ker je bil ta pripravljen v skladu z izhodišči vlade oziroma župana.
(12) Posrednim uporabnikom proračuna, ki jim vlada, pristojno ministrstvo ali občinska uprava v 30 dneh po prejemu finančnega načrta v soglasje, soglasje zavrne iz razloga, ker finančni načrt ni bil sprejet v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, se po poteku 30 dnevnega roka za pridobitev soglasja zagotavlja največ 80 % realiziranih izdatkov, ki so bili financirani iz proračuna preteklega leta.
50. člen
(finančni načrt ZPIZ in ZZZS)
(1) Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) in ZZZS morata pri pripravi finančnega načrta upoštevati temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo državnega proračuna.
(2) ZPIZ in ZZZS morata svoje finančne načrte, skladne s prejšnjim odstavkom, posredovati v soglasje Vladi Republike Slovenije najkasneje v 30 dneh po objavi proračuna države v Uradnem listu Republike Slovenije.
51. člen
(politika zaposlovanja)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo posredni uporabniki proračuna ob sprejetju programa dela in finančnega načrta sprejeti tudi kadrovski načrt.
(2) Predstojnik neposrednega uporabnika proračuna države mora posrednim uporabnikom proračuna iz svoje pristojnosti posredovati izhodišča za pripravo kadrovskega načrta. Izhodišča morajo biti pripravljena tako, da se bo skupno število zaposlenih pri posrednih uporabnikih proračuna iz njegove pristojnosti, v obdobju januar 2014–januar 2015 znižalo za 1 %.
(3) Posredni uporabnik proračuna mora sprejeti kadrovski načrt v skladu z izhodišči iz prejšnjega odstavka in spremljati njegovo realizacijo v skladu z metodologijo za spremljanje izvajanja kadrovskega načrta, ki jo določi vlada.
(4) Posredni uporabnik proračuna lahko zaposluje na podlagi soglasja pristojnega organa iz 186. člena ZUJF, če ima posredni uporabnik proračuna sprejet program dela in finančni načrt, vključno s kadrovskim načrtom.
(5) Posredni uporabnik proračuna mora izvajati politiko zaposlovanja tako, da je število zaposlenih skladno s sprejetim kadrovskim načrtom posrednega uporabnika proračuna.
(6) Vlada predpiše način za pripravo kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in način spremljanja njihovega izvajanja.
52. člen
(prekoračitev obsega sredstev za stroške dela in prerazporejanje sredstev)
(1) Ne glede na prvi odstavek 49. člena tega zakona predlagatelji finančnih načrtov proračuna države lahko prekoračijo obseg sredstev stroškov dela, določen v sprejetem finančnem načrtu, tudi za obseg namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna države.
(2) Ne glede na deseti odstavek 49. člena tega zakona uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki niso neposredni uporabniki proračuna države, v svojem finančnem načrtu med letom lahko prerazporedijo sredstva na plačne konte v obsegu namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov ali donacij, prejetih po potrditvi njihovega finančnega načrta.
53. člen
(polletno poročilo)
(1) Posredni uporabniki proračuna države in občin ter ZZZS in ZPIZ morajo, najkasneje do 15. avgusta tekočega leta, pristojnemu ministrstvu oziroma županu posredovati polletno poročilo.
(2) V polletnem poročilu iz prejšnjega odstavka se izkazujejo:
– podatki o sprejetem finančnem načrtu tekočega leta,
– podatki o realizaciji sprejetega finančnega načrta v obdobju januar–junij tekočega leta in
– ocena realizacije sprejetega finančnega načrta do konca tekočega leta.
(3) Če iz ocene realizacije sprejetega finančnega načrta izhaja, da bo posredni proračunski uporabnik ob koncu tekočega leta realiziral presežek odhodkov nad prihodki, mora odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna, ZPIZ oziroma ZZZS polletnemu poročilu predložiti tudi sanacijski načrt, ki vsebuje ukrepe, s katerimi se finančni načrt posrednega uporabnika izravna do konca tekočega leta.
(4) Šteje se, da je odgovorna oseba posrednega uporabnika predstojnik oziroma poslovodni organ, ki pri proračunskem uporabniku izvaja pravice in obveznosti delodajalca oziroma je odgovoren za njegovo finančno poslovanje.
54. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 51. in 70. člena tega zakona opravljajo inšpektorji v okviru inšpekcije za sistem javnih uslužbencev.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 48. in 49. člena tega zakona opravljajo inšpektorji Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna.
8. USKLAJEVANJE DENARNIH OBVEZNOSTI DRŽAVE
55. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine kot sta določena s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
56. člen
(usklajevanje pokojnin)
Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz prvega odstavka 3. člena, prejemki iz 389., četrtega odstavka 392., 404. in 405. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) se, ne glede na določbe 105., 106. in 107. člena ZPIZ-2, do 31. decembra 2015, ne uskladijo.
57. člen
(usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom)
Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) se do 31. decembra 2015 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena ZUTPG.
9. POSEBNE DOLOČBE
58. člen
(višina prispevka za programe RTV Slovenija)
(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Sloveniji v naslednji višini:
1. za zasebno rabo:
a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12,75 eura;
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,77 eura;
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2. za javno rabo:
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni rabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 36,13 eura, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30 %;
b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 13,54 eura;
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 54,19 eura, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,69 eura. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60 % zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50 % mesečnega zneska prispevka za te mesece.
(2) Ne glede na določbe zakona, ki ureja davčni postopek, se mesečni prispevek obračunava v višini, določeni s tem zakonom.
59. člen
(zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad)
(1) Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka 130. člena ZUJF je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Organizacije oziroma delodajalci iz prvega odstavka 130. člena ZUJF izračunajo del koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij na obračunu, ki ga davčnemu organu predložijo najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračunana sredstva iz dela koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij morajo omenjene organizacije plačati v proračun Republike Slovenije, za proračunski sklad po 129. členu ZUJF na dan predložitve obračuna davčnemu organu.
(2) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dela koncesijske dajatve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance.
60. člen
(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske dajatve)
(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dela koncesijske dajatve iz prvega odstavka 59. člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.
(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.
61. člen
(predložitev premoženjskih bilanc)
Ne glede na drugi, tretji, četrti in peti odstavek 93. člena ZJF, neposredni in posredni uporabniki proračunov, premoženjsko bilanco predložijo Agenciji za javnopravne evidence in storitve.
62. člen
(stopnji davka na dodano vrednost)
(1) Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 46/13 – ZIPRS1314-A; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) se davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove po ZDDV-1.
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena ZDDV-1 se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove po ZDDV-1.
63. člen
(davek na nepremično premoženje večje vrednosti)
(1) Z davkom na nepremično premoženje večje vrednosti se do začetka uporabe zakona, ki ureja davek na nepremičnine, obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin, ki pripadajo istemu lastniku, kadar njihova skupna vrednost znaša najmanj 500.000 eurov.
(2) Za nepremičnine po prejšnjem odstavku se štejejo vse nepremičnine, razen poslovne in industrijske nepremičnine ter nepremičnine za javni namen.
(3) Kot poslovne in industrijske nepremične ter nepremičnine za javni namen se štejejo nepremičnine, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot:
– stavbe in deli stavb z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1130001, 1211101, 1211102, 1211103, 1274001, 1212001, 1242001, 1242002, 1242003, 1242006, 1211201, 1211202, 1230104, 1230105, 1230401, 1230101, 1230102, 1230103, 1230106, 1230402, 1261002, 1220101, 1220301, 1220201, 1220302, 1230404, 1262001, 1262002, 1262003, 1263001, 1263002, 1263003, 1263004, 1264001, 1264002, 1264003, 1264004, 1264005, 1272103, 1251001, 1252002, 1252003, 1241006, 1251000, 1251003, 1251004, 1251005, 1251006, 1251007, 1251008, 1251009, 1252001, 1252004, 1252005, 1252006, 1252007, 1252008, 1252009, 1252010, 1271302, 1271101, 1271201, 1274023, 1230201, 1241003, 1241004, 1241007, 1241008, 1241009, 1242005, 1261001, 1265001, 1265002, 1265003, 1272101, 1273001, 1220102, 1230302, 1230303, 1241002, 1241005, 1242004, 1261003, 1272102, 1272201, 1274002, 1274003, 1274004, 1274005, 1274006, 1274007, 1274008, 1274009, 1274010, 1274012, 1274013, 1274014, 1274015, 1274018, 1274019, 1274021, 1274024, 1230301, 1241001, 1251002, 1274011, 1274016, 1274017, 1274020, 1274022, 1271202, 1271203, 1271301, 1271401 in 1200000 in parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe;
– parcele ter stavbe in deli stavb, katerim je vrednost v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin v registru nepremičnin pripisana z modelom vrednotenja za elektrarne (model PNE), črpalke (model PNB), pristanišča (model PNP) in rudnike (model PNM), ne glede na to, kakšna dejanska ali namenska raba jim je pripisana;
– parcele, ki so po namenski rabi v registru nepremičnin evidentirane kot kmetijska, gozdna in vodna zemljišča in parcele, za katere v registru nepremičnin namenska raba ni evidentirana ali je evidentirana namenska raba »druga zemljišča«, po dejanski rabi pa so kmetijska in gozdna zemljišča in jim je vsaj deloma, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, v registru nepremičnin pripisana vrednost z modelom vrednotenja za kmetijska zemljišča (model KME) ali gozdna zemljišča (model GOZ);
– parcele, ki so v registru nepremičnin evidentirane kot javno dobro oziroma so v javni rabi;
– parcele ter stavbe in deli stavb, ki niso navedene v prvi do četrti alineji tega člena in so v lasti Republike Slovenije, občin ali v lasti drugih pravnih oseb javnega prava, in
– parcele, ki so v registru nepremičnin po namenski rabi evidentirane kot stavbna zemljišča, po dejanski rabi pa so vsaj deloma kmetijska ali gozdna zemljišča, in so v lasti oseb, ki opravljajo kmetijsko ali gozdarsko dejavnost. Kot take se štejejo pravne osebe in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, in imajo v davčnem registru kot glavno dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) evidentirano dejavnost kmetijske proizvodnje (šifra SKD A 01.11 do A 01.50) ali gozdarstva (šifra SKD A 02.1) ter fizične osebe, ki so nosilci ali člani kmečkega gospodinjstva, kot je določeno s predpisi o dohodnini, in so priglasili ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijski in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ali se jim davčna osnova od takega dohodka ugotavlja na podlagi pavšalne ocene.
(4) Davčni zavezanec za davek na nepremično premoženje večje vrednosti je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnin, razen za stanovanjske nepremičnine v finančnem najemu, za katere se v primeru, da je finančni najem evidentiran v evidenci trga nepremičnin, kot davčni zavezanec šteje fizična ali pravna oseba, ki je po stanju pogodbe o finančnem najemu na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, evidentirana v evidenci trga nepremičnin kot lizingojemalec najkasneje do 15. februarja leta, za katerega se davek odmerja.
(5) Če podatki o nepremičninah, ki so evidentirane v registru nepremičnin, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ne izkazujejo dejanskega stanja na ta dan, lahko lastnik nepremičnine za potrebe odmere davka spremeni te podatke do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja.
(6) Davčna stopnja se odmerja od davčne osnove:
– v višini 0,5 %, razen za stanovanjske nepremičnine v višini 0,25 %, kadar znaša davčna osnova od 500.000 eurov do vključno 2.000.000 eurov,
– v višini 1,0 %, razen za stanovanjske nepremičnine v višini 0,5 %, kadar znaša davčna osnova več kot 2.000.000 eurov.
(7) Kot stanovanjske nepremičnine se štejejo stavbe in deli stavb z naslednjimi šiframi dejanske rabe: 1122101, 1122102, 1122103, 1122104, 1122201, 1110000, 1110001, 1110002, 1110003, 1120000, 1121001, 1121002, 1121003 in parcele, na katerih so stavbe in deli stavb s temi šiframi dejanske rabe.
(8) Za določitev pripadnosti davka, podrobnejšo določitev davčnega zavezanca, davčne osnove, postopka odmere in posebnosti plačila davka ter za uporabo drugih predpisov se uporabljajo določbe 9. poglavja ZUJF.
64. člen
(kupnina od prodaje kapitalskih naložb države)
(1) Ne glede na 28. člen Zakona o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 105/12 in 39/13), mora Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi sklepa vlade ZPIZ zagotoviti razliko, če izdatki ZPIZ presegajo prihodke iz prispevkov za obvezno zavarovanje in za ta namen načrtovani obseg sredstev v proračunu države, vendar največ do višine sredstev, ki jih Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja dobi od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti.
(2) Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripada 10 % kupnine od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti.
(3) Vlada Republike Slovenije lahko s sklepom določi, da Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja pripada večji delež kupnine od prodaj kapitalskih naložb v državni lasti, kot je določen v prejšnjem odstavku, če je to nujno za ohranitev kapitalske ustreznosti te družbe.
(4) Ne glede na tretji odstavek 38. člena ZJF, se za namen iz drugega odstavka tega člena, sredstva lahko prerazporedijo iz računa finančnih terjatev in naložb v bilanco prihodkov in odhodkov.
(5) Ne glede na 74. člen ZJF se kupnina od prodaje kapitalskih naložb države lahko uporabi za plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.
65. člen
(nadomestilo plače funkcionarjem in javnim uslužbencem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom)
(1) Funkcionarjem za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove. Osnova za izračun nadomestila je plača v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Nadomestilo plače v višini iz prejšnjega odstavka pripada tudi javnim uslužbencem, za katere je višina nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom, veljavnim na dan začetka uporabe tega zakona, določena drugače ali višina nadomestila ni določena.
66. člen
(regres za letni dopust za leto 2014)
(1) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni v 50. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/13 in 46/13; v nadaljnjem besedilu: Kolektivna pogodba za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014, izplača regres za letni dopust, upoštevaje uvrstitev v plačni razred.
(2) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni:
– do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 eurov;
– od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 eurov;
– od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 eurov;
– od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 eurov.
(3) Javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki so na zadnji dan meseca aprila 2014 uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev za leto 2014, ne izplača regres za letni dopust.
(4) Regres za letni dopust se javnim uslužbencem in funkcionarjem izplača pri plači za mesec maj 2014.
67. člen
(letni dodatek)
(1) Ne glede na prvi do tretji odstavek 95. člena ZPIZ-2 se letni dodatek izplačuje v naslednjih zneskih:
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 367,95 eurov;
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov do 518,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 223,56 eurov;
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov do 622,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166,00 eurov;
– uživalcem nadomestil iz drugega in tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166,00 eurov;
– uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge alineje prvega odstavka in drugega ter tretjega odstavka 95. člena ZPIZ-2, katerih pokojnina oziroma nadomestilo presega 622,00 eurov, se letni dodatek ne izplača.
(2) V znesek pokojnine iz prve, druge, tretje in pete alineje prejšnjega odstavka se upošteva tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju.
(3) Pri določitvi višine letnega dodatka iz prvega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.
68. člen
(napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev)
(1) Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF in 46/13, v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2014, v letu 2014 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.
(2) Leto 2014 se ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2014 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
69. člen
(napredovanje v višji plačni razred in višji naziv)
(1) Ne glede na prvi odstavek 163. člena ZUJF, 16. in 17. člen ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2012 napredovali v višji plačni razred in niso pridobili pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s 1. aprilom 2014.
(2) Ne glede na drugi odstavek 163. člena ZUJF javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. aprilom 2014.
70. člen
(izplačevanje jubilejnih nagrad)
Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada le v primeru, če je za posamezni jubilej še ni prejel v javnem sektorju.
71. člen
(posebna ureditev glede na 245. člen ZPIZ-2)
Ne glede na 245. člen ZPIZ-2 je lahko v letu 2014 znesek vplačil kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03), ki ga za posameznega javnega uslužbenca vplača delodajalec v posameznem koledarskem letu, nižji od 240 eurov.
72. člen
(finančni inženiring)
Z ukrepom finančnega inženiringa iz petega odstavka 106.f člena ZJF država zagotavlja del sredstev tudi za investicije in obratna sredstva.
73. člen
(soglasja za zaposlovanje poslovodnih organov in strokovnih vodij)
Ne glede na določbe 183. in 186. člena ZUJF ni potrebno soglasje za zaposlitev poslovodnih organov in strokovnih vodij v osebah javnega prava na področju javnega sektorja, katerih imenovanje je določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi.
10. KAZENSKE DOLOČBE
74. člen
(sankcije za prekršek)
Z globo 2.500 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna države ali občine, če:
– ravna v nasprotju z 48. členom tega zakona in ustvari primanjkljaj na plačnih kontih;
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz drugega oziroma tretjega odstavka 49. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega oziroma osmega odstavka 49. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– če ne sprejme kadrovskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 51. člena tega zakona;
– če zaposli javnega uslužbenca v nasprotju s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona;
– če število zaposlenih preseže število, določeno s kadrovskim načrtom iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona;
– ne pripravi sanacijskega načrta v skladu s tretjim odstavkom 53. člena tega zakona.
75. člen
(razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna)
(1) Vlada oziroma župan, po postopku za razrešitev iz krivdnega razloga, razreši odgovorno osebo posrednega uporabnika proračuna, če:
– pripravi finančni načrt v nasprotju z izhodišči iz 49. člena tega zakona;
– ne posreduje finančnega načrta v soglasje pristojnemu ministrstvu oziroma občinski upravi v 30 dneh po poteku roka iz šestega in osmega odstavka 49. člena tega zakona;
– če ne pripravi kadrovskega načrta ali če ga pripravi v nasprotju z izhodišči iz drugega in tretjega odstavka 51. člena tega zakona;
– prerazporedi sredstva na plačne konte v nasprotju s tem zakonom;
– je v letnem poročilu izkazan presežek odhodkov nad prihodki, razen če je presežek odhodkov nad prihodki nastal zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati.
(2) Predlog za razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika proračuna vladi posreduje pristojno ministrstvo, županu pa občinska uprava.
(3) Če je odgovorna oseba posrednega uporabnika proračuna države ali občine oseba, za katero razrešitev ni pristojna vlada oziroma župan, vlada oziroma župan predlaga razrešitev odgovorne osebe posrednega uporabnika organu, pristojnemu za njegovo imenovanje.
11. PREHODNI DOLOČBI
76. člen
(sredstva za sofinanciranje investicij občin v letu 2014 in 2015)
Ne glede na prvi in drugi odstavek 47. člena tega zakona, se v letih 2014 in 2015, občinam zagotovi del sredstev v višini 4 % skupne primerne porabe občin za sofinanciranje tistih projektov, ki so že v teku in za katere imajo občine na dan uveljavitve tega zakona že sklenjene pogodbe z izvajalcem.
77. člen
(rok za sprejem predpisa)
Vlada sprejme predpis iz šestega odstavka 51. člena tega zakona najkasneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona.
12. KONČNE DOLOČBE
78. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/13, 56/13 – ZŠtip-1, 61/13 in 82/13), v delu, ki se nanaša na leto 2014,
– peti odstavek 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV),
– šesti odstavek 143. člena in 153. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odločba US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 47/13 – ZOPRZUJF, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C in 99/13 – ZSVarPre-C).
(2) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
79. člen
(uveljavitev in uporaba zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2014.
Št. 411-02/13-10/37
Ljubljana, dne 29. novembra 2013
EPA 1465-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik