Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2013 z dne 6. 12. 2013

Kazalo

3599. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), stran 10940.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. novembra 2013.
Št. 003-02-10/2013-13
Ljubljana, dne 5. decembra 2013
Borut Pahor l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU (ZFPPIPP-F)
1. člen
V Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 63/13 – uradno prečiščeno besedilo) se črta 1.a člen.
2. člen
V drugi alineji 1. točke drugega odstavka in v četrtem odstavku 14. člena se besedilo »na dan pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka« nadomesti z besedilom »na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti«.
V napovednem stavku četrtega odstavka se besedilo »tri mesece« nadomesti z besedilom »dva meseca«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, prenehal položaj insolventnosti dolžnika.«.
3. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
(finančna in poslovna terjatev)
(1) Finančna terjatev je terjatev do dolžnika, ki je nastala na podlagi:
1. kreditne pogodbe, pogodbe o izdaji bančne garancije ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
2. pogodbe o finančnem leasingu ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z banko, finančno institucijo ali drugo finančno družbo,
3. posojilne pogodbe ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je dolžnik sklenil z osebo nefinančnega sektorja,
4. poroštva ali drugega posla enakih značilnosti, ki ga je prevzel dolžnik za finančno terjatev do druge osebe,
5. izvedenega finančnega instrumenta, katerega izdajatelj je dolžnik.
(2) Poslovna terjatev do dolžnika je vsaka terjatev do dolžnika, razen finančne terjatve.
(3) Izrazi banka, hranilnica, finančna družba, finančna institucija in oseba nefinančnega sektorja, uporabljeni v prvem odstavku tega člena, imajo enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo.«.
4. člen
Za 44.a členom se doda nov oddelek 2.3 z naslovom »Postopek preventivnega prestrukturiranja« in 44.b do 44.z členi, ki se glasijo:
»Oddelek 2.3: Postopek preventivnega prestrukturiranja
Pododdelek 2.3.1: Temeljna pravila postopka preventivnega prestrukturiranja
44.b člen
(dolžnik v postopku preventivnega prestrukturiranja; uporaba pravil o postopkih zaradi insolventnosti)
(1) Postopek preventivnega prestrukturiranja je dovoljeno voditi nad pravno osebo:
1. ki ima položaj kapitalske družbe,
2. ki se po četrtem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med srednje družbe ali ki se po petem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med velike družbe in
3. nad katero je dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave.
(2) V postopku preventivnega prestrukturiranja se smiselno uporabljajo:
– 19. člen,
– 46., 48. in 49. člen,
– oddelek 3.2,
– oddelek 3.3,
– oddelek 3.7 tega zakona, razen drugega do osmega odstavka 122.a člena in 129. člen tega zakona.
(3) V postopku preventivnega prestrukturiranja se prvi odstavek 122. člena tega zakona smiselno uporablja tako, da se objavijo samo pisanja, za katere je v oddelku 2.3 določeno, da se objavijo.
(4) Dolžnik mora upnikom, ki so stranke postopka preventivnega prestrukturiranja, povrniti sorazmeren del stroškov, ki jim nastanejo z udeležbo v postopku in za katere je po splošno uveljavljeni poslovni praksi običajno, da jih nosi dolžnik. O povrnitvi teh stroškov se dolžnik in upniki dogovorijo v sporazumu o finančnem prestrukturiranju.
44.c člen
(namen postopka preventivnega prestrukturiranja; sporazum o finančnem prestrukturiranju)
(1) Postopek preventivnega prestrukturiranja se vodi z namenom, da se dolžniku, za katerega je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen, omogoči, da na podlagi sporazuma o finančnem prestrukturiranju izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postal insolventen.
(2) Sporazum o finančnem prestrukturiranju je sporazum, ki ga sklene dolžnik z upniki, in:
1. s katerim se udeleženci sporazuma dogovorijo o načrtu finančnega prestrukturiranja dolžnika tako, da opredelijo:
– potrebne ukrepe finančnega prestrukturiranja,
– časovni načrt izvedbe teh ukrepov in
– morebitne pogoje za izvedbo teh ukrepov,
2. določijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja in
3. ki mu je priložen osnovni seznam finančnih terjatev iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
(3) Dolžnik in upniki morajo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju spoštovati usmeritve za taka pogajanja, ki so splošno uveljavljene v poslovni praksi.
(4) Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev, mora za vse navadne finančne terjatve določati enak delež zmanjšanja oziroma enake odložene roke dospelosti, razen če posamezen upnik izrecno pristane na večji delež zmanjšanja oziroma daljše odložene roke dospelosti njegovih navadnih finančnih terjatev.
(5) Če sporazum kot ukrep finančnega prestrukturiranja določa odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev ali spremembo obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovane finančne terjatve, mora za vse zavarovane finančne terjatve določati enake odložene roke dospelosti vendar ne daljše od petih let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, oziroma spremenjeno obrestno mero, razen če posamezen upnik izrecno pristane na daljše odložene roke dospelosti njegovih zavarovanih finančnih terjatev ali večje znižanje obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnice teh terjatev.
(6) Četrti in peti odstavek tega člena se ne uporabljata:
1. za finančne terjatve Republike Slovenije, lokalnih skupnosti in drugih enot sektorja države, za katere drug zakon določa, da se v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave obravnavajo kot prednostne terjatve,
2. za finančne terjatve bank, za katere je dala poroštvo Republika Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja jamstveno shemo Republike Slovenije.
(7) Finančne terjatve iz šestega odstavka tega člena je dovoljeno prestrukturirati:
1. samo z odložitvijo njihove dospelosti za največ pet let od pravnomočne potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju, vendar ne za daljše obdobje, kot se s sporazumom o finančnem prestrukturiranju odloži dospelost drugih finančnih terjatev, in
2. če Republika Slovenije, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(8) Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko v postopku spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki se izvede v postopku preventivnega finančnega prestrukturiranja, kot stvarni vložek za vplačilo novih delnic oziroma poslovnih deležev (v nadaljnjem besedilu: nove delnice) na dolžnika prenese svojo terjatev iz 1. točke šestega odstavka tega člena, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. prenese jo lahko samo za vplačilo novih delnic v deležu, sorazmernemu z deležem, v katerem preostali upniki vplačajo nove delnice s prenosom njihovih terjatev na dolžnika, in
2. prenese jo lahko samo:
– če dolžnik tekoče posluje pozitivno (pozitiven kazalec EBITDA),
– če dolžnik ne izkazuje izgub iz poslovanja v preteklih letih ali v tekočem letu ali če je take izgube mogoče pokriti v breme preostalih sestavin kapitala ali z odpisom oziroma konverzijo terjatev upnikov zasebnega sektorja in
– če iz primerjave ocen prejemkov enot sektorja države ob predpostavki delujočega podjema dolžnika in ob predpostavki njegove likvidacije izhaja, da bodo novi delničarji uresničili zadostno stopnjo donosa iz novih delnic, vplačanih s stvarnim vložkom, in
3. če se po načrtu finančnega prestrukturiranja, ki ga vključuje sporazum o finančnem prestrukturiranju, izvede tudi poslovno prestrukturiranje tudi: če se to prestrukturiranje izvede po postopku in v skladu s pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.
(9) Republika Slovenija, lokalna skupnost ali druga enota sektorja države lahko privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, po katerem se njene terjatve iz 1. točke šestega odstavka tega člena prestrukturirajo v skladu s 1. točko sedmega odstavka tega člena:
1. če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke osmega odstavka tega člena,
2. če so v načrtu finančnega prestrukturiranja izkazani finančni viri, potrebni za poslovanje dolžnika najmanj v obdobju naslednjih treh let, in
3. v skladu s predpisi, ki urejajo njeno poslovanje.
44.d člen
(razlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Postopek preventivnega prestrukturiranja se začne, če dolžnik še ni postal insolventen in je verjetno, da bo v obdobju enega leta postal insolventen.
(2) Domneva se, da obstaja razlog iz prvega odstavka tega člena, če z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja soglašajo upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.
(3) Domneva iz drugega odstavka tega člena velja za izpodbito, če upniki, ki so imetniki finančnih terjatev do dolžnika, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, zahtevajo, da se postopek preventivnega prestrukturiranja ustavi.
44.e člen
(upniki kot stranke glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja)
Stranka glavnega postopka preventivnega prestrukturiranja je vsak upnik, ki je imetnik finančne terjatve do dolžnika, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev do dolžnika iz 1. točke drugega odstavka 44.h člena tega zakona.
Pododdelek 2.3.2: Predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja
44.f člen
(upravičeni predlagatelj)
(1) O začetku postopka preventivnega prestrukturiranja odloča sodišče na predlog upravičenega predlagatelja.
(2) Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je upravičen vložiti dolžnik.
44.g člen
(procesne ovire za vodenje postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni dovoljen:
1. če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je bil nad dolžnikom pravnomočno končan prejšnji postopek preventivnega prestrukturiranja,
2. če je bil nad dolžnikom uveden postopek prisilne poravnave, ki še ni pravnomočno končan,
3. če je vložen pred potekom dveh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, ali
4. če je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
(2) Ne glede na 1. ali 3. točko prvega odstavka tega člena je predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja dovoljen, če z začetkom soglašajo upniki, ki so skupno imetniki najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.
44.h člen
(predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. opis okoliščin, iz katerih izhaja, da je verjetno, da bo dolžnik v obdobju enega leta postal insolventen, in
3. zahtevek, da sodišče začne postopek preventivnega prestrukturiranja.
(2) Predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja je treba priložiti:
1. seznam vseh finančnih terjatev do dolžnika po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: osnovni seznam finančnih terjatev),
2. revizorjevo poročilo o pregledu osnovnega seznama finančnih terjatev, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov,
3. notarsko overjene izjave o soglasju z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja upnikov, ki so imetniki najmanj naslednjega deleža vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev:
– v primeru iz drugega odstavka 44.g člena tega zakona: 75 odstotkov,
– v drugih primerih: 30 odstotkov.
(3) Osnovni seznam finančnih terjatev mora za vsako terjatev vsebovati:
1. identifikacijske podatke o upniku,
2. pravni temelj nastanka terjatve,
3. skupni znesek terjatve (glavnico s kapitaliziranimi obrestmi) po stanju ob koncu zadnjega koledarskega trimesečja pred vložitvijo predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja,
4. podatek, ali je terjatev zavarovana ali nezavarovana,
5. če je terjatev zavarovana, podatke o premoženju, ki je predmet ločitvene pravice.
(4) Osnovni seznam finančnih terjatev mora vsebovati tudi:
1. naslednje vsote:
– vsoto vseh navadnih finančnih terjatev,
– vsoto vseh zavarovanih finančnih terjatev in
– vsoto vseh finančnih terjatev kot seštevek vsot iz prejšnjih alinej,
2. za vsakega upnika:
– skupni znesek navadnih finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh navadnih finančnih terjatev,
– skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh zavarovanih finančnih terjatev in
– skupni znesek vseh finančnih terjatev, katerih imetnik je, in delež teh terjatev v vsoti vseh finančnih terjatev.
(5) Predlagatelj mora ob vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja založiti predujem za stroške postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je enak znesku pavšalnega nadomestila za objave iz petega odstavka 122. člena tega zakona.
44.i člen
(sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Če vsebina predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja ni v skladu s prvim odstavkom 44.h člena tega zakona, če mu niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.h člena tega zakona, če vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev ni v skladu s tretjim ali četrtim odstavkom 44.h člena tega zakona ali če predlagatelj ne založi predujma iz petega odstavka 44.h člena tega zakona, sodišče predlagatelju s sklepom o dopolnitvi naloži, da v 15 dneh po prejemu sklepa o dopolnitvi ustrezno dopolni nepopoln predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3) Roka za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena ni dovoljeno podaljšati.
(4) Če predlagatelj v roku iz prvega odstavka tega člena ne dopolni nepopolnega predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi, mora sodišče v osmih dneh po poteku tega roka zavreči predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
44.j člen
(odločanje o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Sodišče odloči o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja zunaj naroka.
(2) Sodišče izda sklep, s katerim odloči, da se začne postopek preventivnega prestrukturiranja (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja):
1. če je predlog vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 44.f člena tega zakona,
2. če ne obstajajo procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena tega zakona,
3. če je vsebina predloga v skladu s prvim odstavkom 44.h člena tega zakona,
4. če so predlogu priložene priloge iz drugega odstavka 44.h člena tega zakona in
5. če je vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 44.h člena tega zakona.
(3) Izrek sklepa o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja mora vsebovati:
1. identifikacijske podatke o dolžniku,
2. odločitev sodišča o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
3. ugotovitev sodišča, da začetek postopka preventivnega prestrukturiranja učinkuje samo za finančne terjatve, vsebovane v osnovnem seznamu finančnih terjatev.
(4) Sodišče zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja:
1. če predloga ni vložil upravičeni predlagatelj iz drugega odstavka 44.f člena tega zakona ali
2. če obstajajo procesne ovire iz prvega odstavka 44.g člena tega zakona.
(5) Sodišče mora sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja objaviti isti dan, kot ga je izdalo.
(6) Sodišče mora odločiti o predlogu za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja v osmih dneh.
(7) Rok iz šestega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 44.i člena tega zakona,
2. v drugih primerih: od prejema predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
44.k člen
(vpliv uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja na postopek prisilne poravnave in stečajni postopek)
(1) Pravne posledice uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja, določene v tem členu, nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja in trajajo do pravnomočnega končanja tega postopka.
(2) Po uvedbi postopka preventivnega prestrukturiranja nad dolžnikom ni dovoljeno predlagati začetka postopka prisilne poravnave, če ni v sedmem odstavku 44.u člena tega zakona določeno drugače.
(3) Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka preventivnega prestrukturiranja še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka preventivnega prestrukturiranja, sodišče prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka preventivnega prestrukturiranja.
(4) Če je sodišče v predhodnem stečajnem postopku nad dolžnikom odložilo odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v skladu z 237. členom tega zakona, lahko dolžnik opraviči zahtevo za odložitev odločanja v skladu s prvim odstavkom 238. člena tega zakona tudi tako, da vloži predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja. V tem primeru ravna sodišče po tretjem odstavku tega člena.
(5) Sodišče zavrže upnikov predlog za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena:
1. če je pravnomočno potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali
2. če je pravnomočno potrjena prisilna poravnava v postopku, začetem po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona.
(6) Če je postopek preventivnega prestrukturiranja ustavljen po šestem odstavku 44.u člena tega zakona, ne da bi bil hkrati začet postopek prisilne poravnave po sedmem odstavku ali stečajni postopek po desetem odstavku 44.u člena tega zakona, sodišče nadaljuje postopek o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
(7) Če sodišče nadaljuje postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po šestem odstavku tega člena, do pravnomočne odločitve o tem predlogu ni dovoljeno ponovno predlagati začetka postopka preventivnega prestrukturiranja ali postopka prisilne poravnave.
(8) Če je upnik pred uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja vložil predlog za začetek stečajnega postopka na podlagi domneve o insolventnosti iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona, sodišče ne glede na tretji odstavek tega člena, prekine postopek odločanja o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja do pravnomočne odločitve o začetku stečajnega postopka. Če v tem primeru pravnomočno odloči o začetku stečajnega postopka, zavrže predlog za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja.
Pododdelek 2.3.3: Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja
44.l člen
(nastanek in trajanje pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja.
(2) Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja trajajo do pravnomočnosti sklepa o končanju postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3) Pravne posledice začetka postopka preventivnega prestrukturiranja nastanejo samo za finančne terjatve, vključene v osnovni seznam finančnih terjatev.
(4) Za pravne posledice postopka preventivnega finančnega prestrukturiranja se smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 164.a člena tega zakona.
(5) Niti začetek postopka preventivnega prestrukturiranja niti potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne učinkujeta za finančno zavarovanje po zakonu, ki ureja finančna zavarovanja, in terjatev, zavarovano s takim zavarovanjem, razen, če imetnik tega zavarovanja privoli v sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
44.m člen
(vpliv začetka postopka preventivnega prestrukturiranja na izvršilne postopke in postopke zavarovanja)
(1) Po začetku postopka preventivnega prestrukturiranja proti dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona.
(2) Postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za izterjavo ali zavarovanje terjatve iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona pred začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja, se prekine z začetkom postopka preventivnega prestrukturiranja.
(3) O prekinitvi postopka izvršbe ali zavarovanja iz drugega odstavka tega člena odloči izvršilno sodišče na predlog dolžnika. Predlogu mora dolžnik priložiti:
1. sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja in
2. potrdilo sodišča, ki vodi postopek preventivnega prestrukturiranja, da je terjatev, ki je predmet postopka izvršbe ali zavarovanja, vsebovana v osnovnem seznamu finančnih terjatev.
44.n člen
(zadržanje zastaranja in dospelosti terjatev)
(1) V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja zastaranje terjatev iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona ne teče.
(2) V obdobju trajanja pravnih posledic postopka preventivnega prestrukturiranja velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice terjatev iz tretjega odstavka 44.l člena tega zakona.
Pododdelek 2.3.4: Glavni postopek preventivnega prestrukturiranja
44.o člen
(pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1) Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne veljati, ko izrečejo privolitev v njegovo sklenitev:
1. dolžnik,
2. upniki, katerih skupni znesek navadnih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh navadnih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam, in
3. če sporazum učinkuje tudi za zavarovane finančne terjatve: upniki, katerih skupni znesek zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 75 odstotkov vsote vseh zavarovanih finančnih terjatev, vključenih v ta seznam.
(2) Če sporazum o finančnem prestrukturiranju kot dodaten pogoj za njegovo uveljavitev določa enega ali več od teh pogojev:
1. soglasje vseh upnikov, ki so imetniki zavarovanih finančnih terjatev do dolžnika oziroma
2. soglasje določenih upnikov, ki so imetniki poslovnih terjatev do dolžnika, oziroma
3. izvedbo spremembe osnovnega kapitala dolžnika, ki vključuje povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika,
začne sporazum veljati, ko se izpolnijo tudi ti dodatni pogoji.
(3) V primeru iz 3. točke drugega odstavka tega člena
1. se za spremembo osnovnega kapitala smiselno uporabljajo 187. do 191. člen, tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 2. točka 194. člena, prvi do peti odstavek 195. člena, 196. člen in 199. člen tega zakona;
2. mora vpis in vplačilo novih delnic pregledati revizor; za revizorjevo poročilo se smiselno uporablja 197. člen tega zakona.
(4) Sporazum o finančnem prestrukturiranju in pogoje za njegovo uveljavitev mora pregledati revizor.
(5) O pregledu iz četrtega odstavka tega člena mora revizor pripraviti poročilo (v nadaljnjem besedilu: revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju) v skladu z ustreznim mednarodnim standardom o poslih dajanja zagotovil, ki mora vsebovati:
1. uvod, v katerem je naveden sporazum o finančnem prestrukturiranju, ki je predmet pregleda,
2. opis namena in obsega pregleda,
3. revizorjevo mnenje, v katerem mora biti jasno navedeno:
– ali je sporazum v skladu s četrtim in petim odstavkom 44.c člena tega zakona in
– ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) Z mnenjem brez pridržka revizor presodi:
1. da je sporazum o finančnem prestrukturiranju v skladu s četrtim in petim odstavkom 44.c člena tega zakona in
2. da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(7) Pri izračunu deležev iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se ne upoštevajo finančne terjatve upnikov, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe, in finančne terjatve iz šestega odstavka 44.c člena tega zakona.
44.p člen
(sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju in notarska hramba)
(1) Dolžnik in upniki izrečejo soglasje za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako, da podpišejo isti izvod listine z zapisom besedila tega sporazuma. Ta listina je edini izvirnik sporazuma.
(2) Podpisi zastopnikov podpisnikov sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo biti notarsko overjeni.
(3) Ko sporazum o finančnem prestrukturiranju podpišejo vsi, ki z njim soglašajo, mora dolžnik izvirnik tega sporazuma izročiti v hrambo notarju (v nadaljnjem besedilu: notarska hramba izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju). Za to hrambo se uporabljajo pravila zakona, ki ureja notarsko hrambo listin, če ni v četrtem in petem odstavku tega člena določeno drugače.
(4) Zapisnik o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora poleg podatkov, ki jih mora vsebovati vsak zapisnik o notarski hrambi listine, vsebovati tudi opravilno številko zadeve, pod katero teče postopek preventivnega prestrukturiranja, v katerem je bil sklenjen ta sporazum.
(5) Notar trajno hrani izvirnik sporazuma o finančnem prestrukturiranju. Notar mora izročiti notarsko overjeni prepis tega sporazuma vsakemu podpisniku in vsakemu upniku, katerega terjatev je vključena v osnovni seznam finančnih terjatev, tudi če ni podpisnik tega sporazuma.
44.r člen
(zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1) Dolžnik mora vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v naslednjih rokih, ki tečejo od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja:
1. če je dolžnik srednja družba: v treh mesecih,
2. če je dolžnik velika družba: v petih mesecih.
(2) Zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju mora dolžnik priložiti:
1. notarsko overjeni prepis izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka 44.p člena tega zakona,
2. odpravek zapisnika o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz četrtega odstavka 44.p člena tega zakona,
3. revizorjevo poročilo o pregledu sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz petega odstavka 44.o člena tega zakona, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov.
(3) Sodišče na zahtevo dolžnika, vloženo pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega odstavka tega člena, če s takim podaljšanjem soglašajo upniki, ki so imetniki najmanj naslednjega deleža vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev:
1. v primeru iz drugega odstavka 44.g člena tega zakona: 75 odstotkov,
2. v drugih primerih: 30 odstotkov.
(4) Sodišče v primeru iz tretjega odstavka tega člena rok podaljša za naslednje obdobje:
1. če je dolžnik srednja družba: za dva meseca,
2. če je dolžnik velika družba: za tri mesece.
(5) Dolžnik mora zahtevi iz tretjega odstavka tega člena priložiti notarsko overjene izjave o soglasju s podaljšanjem roka upnikov iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Dodatni rok iz četrtega odstavka tega člena teče od poteka roka iz prvega odstavka tega člena.
(7) Roka za vložitev zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ki je bil podaljšan po četrtem odstavku tega člena, ni dovoljeno znova podaljšati.
44.s člen
(sklep o dopolnitvi nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1) Če zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju niso priložene priloge iz drugega odstavka 44.r člena tega zakona, sodišče dolžniku s sklepom o dopolnitvi naloži, da v osmih dneh po prejemu sklepa ustrezno dopolni nepopolno zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(2) Sklep o dopolnitvi mora sodišče izdati v osmih dneh po vložitvi zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
(3) Roka za dopolnitev nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ni dovoljeno podaljšati.
44.t člen
(odločanje o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1) Sodišče odloči o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju zunaj naroka.
(2) Sodišče izda sklep, s katerim potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju (v nadaljnjem besedilu: sklep o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju):
1. če je bila zahteva za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju vložena v roku iz prvega odstavka 44.r člena,
2. če so zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju priložene listine iz drugega odstavka 44.r člena tega zakona, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji za uveljavitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju iz prvega in drugega odstavka 44.o člena tega zakona.
(3) Sodišče s sklepom o potrditvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
1. odloči, da se potrdi sporazum o finančnem prestrukturiranju,
2. ugotovi, da potrjeni sporazum o finančnem prestrukturiranju, učinkuje:
– za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma,
– za navadne finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, in
– za zavarovane finančne terjatve, navedene v osnovnem seznamu finančnih terjatev, tistih upnikov, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma,
3. pouči upnike o notarski hrambi izvirnika sporazuma o finančnem prestrukturiranju tako:
– da navede podatke o notarju, ki ga hrani, in opravilni številki zadeve, pod katero notar hrani ta sporazum, ter
– da pouk, da lahko vsak upnik od notarja zahteva notarsko overjeni prepis tega sporazuma.
(4) Sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju:
1. če je zahteva vložena po poteku roka iz prvega odstavka 44.r člena tega zakona oziroma roka, ki je bil podaljšan v skladu s tretjim odstavkom 44.r člena tega zakona, ali
2. če dolžnik v roku iz prvega odstavka 44.s člena tega zakona nepopolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju ne dopolni tako, kot mu je s sklepom o dopolnitvi naložilo sodišče.
(5) Sodišče mora odločiti o zahtevi za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v osmih dneh.
(6) Rok iz petega odstavka tega člena teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 44.s člena tega zakona,
2. v drugih primerih: od prejema zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju.
44.u člen
(ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja)
(1) Razlogi za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja so:
1. če sodišče zavrže zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju po četrtem odstavku 44.t člena tega zakona,
2. če dolžnik do poteka roka iz prvega odstavka 44.r člena tega zakona oziroma roka, ki je bil podaljšan po tretjem odstavku 44.r člena tega zakona, ne vloži zahteve za potrditev,
3. če ustavitev zahtevajo upniki, katerih skupni znesek finančnih terjatev, vključenih v osnovni seznam finančnih terjatev, je najmanj 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev, vključenih v ta seznam,
4. če ustavitev zahteva dolžnik pred vložitvijo popolne zahteve za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju,
5. če dolžnik za več kot 15 dni zamuja s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
(2) Zahtevi iz 3. točke prvega odstavka tega člena morajo biti priložene notarsko overjene izjave vseh upnikov, ki zahtevajo ustavitev postopka.
(3) Če nastane razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena, sodišče izda sklep, s katerim:
1. ugotovi, da je nastal razlog za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja in
2. pouči dolžnika in upnike o tem, da bo sodišče ustavilo postopek preventivnega prestrukturiranja in bodo prenehale pravne posledice začetka tega postopka, če v enem mesecu od objave sklepa ne bodo vložili predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
(4) Sodišče mora sklep iz tretjega odstavka tega člena izdati v osmih dneh od dneva, ko je nastal razlog za ustavitev postopka iz prvega odstavka tega člena.
(5) Proti sklepu iz tretjega odstavka tega člena ni posebne pritožbe. Sklep je dovoljeno izpodbijati s pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja.
(6) Sodišče ustavi postopek preventivnega prestrukturiranja po poteku enega meseca od objave sklepa iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če v enem mesecu po objavi sklepa iz tretjega odstavka tega člena dolžnik vloži predlog za začetek postopka prisilne poravnave ali če tak predlog v skladu z 221.j členom tega zakona vložijo upniki, sodišče odloči o ustavitvi postopka preventivnega prestrukturiranja s sklepom, s katerim odloči o predlogu za začetek prisilne poravnave v skladu s 153. členom tega zakona.
(8) Zahtevo za ustavitev postopka finančnega prestrukturiranja zaradi razloga iz 5. točke prvega odstavka tega člena lahko poleg vsakega upnika, ki je stranka postopka, vloži tudi vsak delavec dolžnika. Za odločanje o tej zahtevi se smiselno uporabljajo 176. člen, prvi, drugi, četrti in peti odstavek 177. člena in 178. člen tega zakona, če ni v devetem ali desetem odstavku tega člena drugače določeno.
(9) Sodišče mora po uradni dolžnosti v osmih dneh po prejemu zahteve iz osmega odstavka tega člena od pristojnega davčnega organa in drugih pristojnih oseb pridobiti podatke o plačilu plač delavcem ter davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcev.
(10) Če sodišče presodi, da obstaja razlog iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ustavi postopek preventivnega finančnega prestrukturiranja in izda sklep o začetku stečajnega postopka.
44.v člen
(pravni učinki potrditve sporazuma o finančnem prestrukturiranju)
(1) Sporazum o finančnem prestrukturiranju začne učinkovati s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi tega sporazuma.
(2) Sporazum o finančnem prestrukturiranju učinkuje za terjatve vseh upnikov, ki so soglašali s sklenitvijo sporazuma, na način in v obsegu, določenem v sporazumu. Proti tem upnikom učinkujejo tudi druge obveznosti, ki so jih prevzeli s sklenitvijo sporazuma.
(3) Zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev, določeno v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, če ni v šestem in sedmem odstavku 44.c člena tega zakona drugače določeno.
(4) Odložitev dospelosti zavarovanih finančnih terjatev iz osnovnega seznama finančnih terjatev oziroma sprememba obrestnih mer, po katerih se obrestuje glavnica teh terjatev, določena v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkuje tudi za imetnike teh terjatev, ki niso soglašali s sklenitvijo sporazuma, če ni v šestem in sedmem odstavku 44.c člena tega zakona drugače določeno.
(5) Pravice upnikov v razmerju do dolžnika, določene v sporazumu o finančnem prestrukturiranju, učinkujejo tudi v korist upnikov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(6) Za druge pravne učinke pravnomočno potrjenega sporazuma o finančnem prestrukturiranju na terjatve iz drugega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 214., 214.a, 215., 216. in 217. člen tega zakona.
44.z člen
(posebna prednost pri plačilu finančnih terjatev, ki nastanejo med postopkom preventivnega prestrukturiranja, in izključitev izpodbojnosti)
(1) Če sodišče v postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga nadaljuje v skladu s šestim odstavkom 44.k člena tega zakona, izda sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, se za finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(2) V postopku prisilne poravnave, ki se začne po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona, se finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka postopka prisilne poravnave, obravnavajo kot prednostne terjatve in zanje potrjena prisilna poravnava ne učinkuje.
(3) Če sodišče v postopku prisilne poravnave, ki se začne po sedmem odstavku 44.u člena tega zakona, izda sklep o začetku stečajnega postopka, se za finančne terjatve, ki so nastale od začetka postopka preventivnega prestrukturiranja do začetka stečajnega postopka, smiselno uporablja drugi odstavek 289. člena tega zakona.
(4) Ne glede na 271. člen tega zakona v morebitnem poznejšem stečajnem postopku nad dolžnikom ni mogoče izpodbijati pravnih dejanj, ki jih je opravil dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov ali izpolnitve drugih obveznosti v skladu s potrjenim sporazumom o finančnem prestrukturiranju.«.
5. člen
Za drugim odstavkom 53. člena se dodajo novi tretji do osmi odstavek, ki se glasijo:
»(3) Samostojni sodniški pomočnik in strokovni sodelavec lahko v stečajnem postopku samostojno odloča o vseh vprašanjih, razen o naslednjih:
1. o začetku in končanju postopka,
2. o začasnih odredbah,
3. o preizkusu terjatev,
4. o prodaji premoženja, katerega vrednost presega 50.000 eurov,
5. o razdelitvi razdelitvene mase in
6. o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti.
(4) Proti sklepu samostojnega sodniškega pomočnika in strokovnega sodelavca je dovoljen ugovor.
(5) Za ugovor proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena se smiselno uporablja 127. člen tega zakona.
(6) O ugovoru proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena odloča sodnik posameznik okrožnega sodišča, ki vodi stečajni postopek, v katerem je bil izdan sklep, ki se izpodbija z ugovorom.
(7) Sodnik o ugovoru proti sklepu iz četrtega odstavka tega člena odloči:
1. če je ugovor prepozen ali nedovoljen, ga zavrže,
2. če je ugovor neutemeljen, ga zavrne,
3. če je ugovor utemeljen, spremeni odločitev sodniškega pomočnika ali strokovnega sodelavca, tudi če po splošnih pravilih pravdnega postopka obstajajo razlogi za razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
(8) Proti sklepu sodnika o ugovoru je dovoljena pritožba. Za odločanje o tej pritožbi se ne uporablja drugi odstavek 128. člena tega zakona.«.
6. člen
V prvem odstavku 88. člena se besedilo »vročiti vsem članom upniškega odbora« nadomesti z besedo »objaviti«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če o zadevi, ki je predmet zahteve, sodišče odloča na predlog upravitelja ali druge osebe, mora sodišče objaviti tudi ta predlog in listine, ki so mu priložene.«.
V četrtem odstavku se beseda »vročitvi« nadomesti z besedo »objavi«.
7. člen
V tretjem odstavku 120.k člena se besedilo »predsednika imenuje izmed okrožnih sodnikov, ki sodijo v postopkih zaradi insolventnosti« nadomesti z besedilom »predsednika imenuje izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj šestimi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu«.
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Predsedniki in člani disciplinskih komisij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter njihovi namestniki imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in sejnine v višini, ki jo na predlog zbornice določi minister, pristojen za pravosodje.
(10) Sredstva za povrnitev stroškov in plačilo sejnine predsednikom, članom in namestnikom, ki jih imenuje minister, pristojen za pravosodje, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.«.
8. člen
V tretjem odstavku 132. člena se v 1. in 2. točki beseda »zavarovanja« nadomesti z besedilom »v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini«.
V 3. točki se pika na koncu nadomesti z vejico in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo se ustavi z začetkom stečajnega postopka in razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.«.
9. člen
136. člen se spremeni tako, da se glasi:
»136. člen
(namen postopka prisilne poravnave)
Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da:
1. sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
2. se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku,
3. se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.«.
10. člen
V drugem odstavku 141. člena se v 4. točki za besedilom »pritrdilno mnenje« doda besedilo »ali v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona mnenje s pridržkom«.
11. člen
V prvem odstavku 142. člena se v drugi alineji 5. točke beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu tretje alineje se doda beseda »in« ter za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– ocenjeno vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (v nadaljnjem besedilu: vrednost zavarovanja),«.
V 6. točki se na koncu pika nadomesti z vejico.
Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. vrednost sredstev, ocenjeno v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje v stečajnem postopku (v nadaljnjem besedilu: likvidacijska vrednost sredstev).«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka tega člena mora biti ocenjena po merilih tržne vrednosti. Izdelati jo mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti premoženja iz prvega odstavka oziroma iz 1. točke drugega odstavka 25. člena tega zakona.«.
12. člen
Drugi odstavek 143. člena se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
13. člen
V sedmem odstavku 144. člena se v 1. in 2. točki ter prvi in drugi alineji 4. točke besedilo »četrtega odstavka 143. člena« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka 143. člena«.
Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita:
»(8) Dolžnik mora dati alternativni predlog prisilne poravnave iz prvega odstavka tega člena:
1. če v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje preneseno čisto izgubo oziroma čisto izgubo poslovnega obdobja in če morebitni preneseni čisti dobiček oziroma čisti dobiček poslovnega obdobja in rezerve, ki jih je po 64. členu ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih, ne zadoščajo za pokritje celotne nepokrite izgube, oziroma
2. če je vrednost sredstev insolventnega dolžnika, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.
(9) Če v primeru iz 1. točke osmega odstavka tega člena s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala po 1. točki tretjega odstavka 199.d člena tega zakona ni mogoče pokriti celotne nepokrite izgube, ponudba iz 2. točke prvega odstavka tega člena upnikom, ki so imetniki podrejenih terjatev, ni dovoljena.«.
14. člen
V 145. členu se v 2. točki besedilo »četrtega odstavka 143. člena« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka 143. člena«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če je za uspešno finančno prestrukturiranje treba prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, mora načrt finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi:
1. opis zavarovanih terjatev, ki jih je treba prestrukturirati,
2. način, na katerega je treba prestrukturirati te zavarovane terjatve,
3. opozorilo, da je soglasje imetnikov teh zavarovanih terjatev za njihovo prestrukturiranje na način iz 2. točke tega odstavka nujen pogoj uspešnega finančnega prestrukturiranja.«.
15. člen
V tretjem odstavku 146. člena se za besedo »pritrdilno« doda vejica in besedilo »s pridržkom«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona da pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja mnenje s pridržkom, če presodi, da obstaja verjetnost, ki presega 50 odstotkov, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila tako finančno prestrukturiranje dolžnika, da bo postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, če bodo imetniki zavarovanih terjatev soglašali s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev na način in v obsegu, navedenem v načrtu finančnega prestrukturiranja.«
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »šestega« nadomesti z besedo »sedmega«.
16. člen
Za tretjim odstavkom 182. člena se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Sodišče na zahtevo insolventnega dolžnika, vloženo pred potekom roka iz drugega odstavka tega člena, podaljša rok za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja za dva meseca, če s podaljšanjem roka soglaša upniški odbor.
(5) Dodatni dvomesečni rok iz četrtega odstavka tega člena teče od poteka roka iz drugega odstavka tega člena.
(6) Roka za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki je bil podaljšan po četrtem odstavku tega člena, ni dovoljeno znova podaljšati.«.
17. člen
Za 185. členom se doda nov 185.a člen, ki se glasi:
»185.a člen
(izpolnitev dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal mnenje s pridržkom iz petega odstavka 146. člena tega zakona.
(2) Dolžnik mora v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave predložiti poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje iz drugega odstavka 145. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev).
(3) Poročilu o izpolnitvi dodatnih pogojev je treba priložiti:
1. pogodbe, sklenjene z imetniki zavarovanih terjatev, s katerimi ti soglašajo z ustreznim prestrukturiranjem njihovih terjatev in na katerih je overjen njihov podpis,
2. dodatno poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij o presoji učinkov teh pogodb za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika, s katerim je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal pritrdilno mnenje iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona.
(4) Za podaljšanje roka iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo četrti do šesti odstavek 182. člena tega zakona.
(5) Za postopek z nepopolnim ali prepoznim poročilom o izpolnitvi dodatnih pogojev se smiselno uporabljajo 183. člen ter tretji, peti in šesti odstavek 184. člena tega zakona.
(6) Sodišče izda sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni dodatni pogoji za uspešno finančno prestrukturiranje:
1. če je bilo poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev vloženo v roku iz drugega odstavka tega člena, in
2. če so mu priložene listine iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek:
1. če dolžnik do poteka roka iz drugega odstavka tega člena ne predloži poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev ali
2. če v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s petim odstavkom tega člena ne dopolni nepopolnega poročila o izpolnitvi dodatnih pogojev, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.«.
18. člen
V prvem odstavku 186. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, če se v skladu s 199.d členom tega zakona izvede hkrati s povečanjem osnovnega kapitala iz 1. točke tega odstavka.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je insolventni dolžnik v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep finančnega prestrukturiranja predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, se za postopek te spremembe osnovnega kapitala smiselno uporabljajo:
1. tretji odstavek 191. člena, prvi do tretji odstavek 192. člena, 193. člen, 194. člen, 1. do 3. točka prvega odstavka 195. člena, prvi odstavek in 1. točka drugega odstavka 196. člena, 197. člen, drugi odstavek 198. člena, 199. člen ter četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 199.a člena tega zakona,
2. če je upravičenec do vpisa upnik, tudi: šesti odstavek 195. člena in 2. točka drugega odstavka 196. člena tega zakona.«.
19. člen
Za tretjim odstavkom 190. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena kot stvarni vložek ni dovoljeno prenesti terjatve upnika, ki ima v razmerju do insolventnega dolžnika:
1. položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1, razen če ima položaj nadrejene družbe, ali
2. položaj ožje povezane osebe.«.
20. člen
V prvem odstavku 191. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. o pripadajočem znesku novih delnic in emisijski ceni novih delnic, izraženi kot denarni znesek terjatve za eno novo delnico,«.
Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. o najnižjem skupnem znesku navadnih oziroma zavarovanih terjatev iz 3. točke sedmega odstavka 144. člena tega zakona, ki jih morajo upniki prenesti na dolžnika kot stvarni vložek, da bi bilo mogoče uspešno uresničiti dolžnikovo finančno prestrukturiranje,«.
Dosedanja 7. točka postane 8. točka.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Če v primeru iz 1. točke drugega odstavka 199.d člena tega zakona s poenostavljenim zmanjšanjem osnovnega kapitala ni mogoče pokriti celotne nepokrite izgube, in če te izgube tudi ni mogoče pokriti v breme morebitnih podrejenih terjatev (v nadaljnjem besedilu: preostala nepokrita izguba), mora biti emisijska cena za stvarni vložek, katerega predmet je navadna terjatev, najmanj enaka znesku, ki se izračuna tako:
1. od vsote vseh navadnih terjatev, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, se odšteje preostala nepokrita izguba,
2. vsota vseh navadnih terjatev, navedenih v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, se deli z razliko iz 1. točke tega odstavka,
3. izid iz 2. točke tega odstavka se pomnoži s pripadajočim zneskom nove delnice.
(3) V primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona mora sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja vsebovati tudi odločitev o hkratnem poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.«.
21. člen
V prvem odstavku 199. člena se na koncu 2. točke črta beseda »in«.
Za 2. točko se doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. če se zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube dotedanji osnovni kapital zmanjša na 0, so dotedanje delnice razveljavljene, in«.
Dosedanja 3. točka postane 4. točka.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena izdela čistopis statuta družbe notar ob upoštevanju sprememb, ki izhajajo iz listin iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Insolventni dolžnik mora v 15 dneh po vpisu spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in s tem povezane spremembe statuta v sodni register v skladu z ZNVP vložiti:
1. nalog za izdajo novih delnic zaradi izvedbe povečanja osnovnega kapitala in
2. v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena tudi nalog za izbris razveljavljenih delnic.
(7) Če insolventni dolžnik v roku iz šestega odstavka tega člena ne vloži naloga v skladu z ZNVP, lahko tak nalog vloži vsak upnik, ki je vpisal in vplačal nove delnice.«.
22. člen
V drugem odstavku 199.a člena se besedilo »štirih mesecih« nadomesti z besedilom »petih mesecih«.
V četrtem odstavku se v 1. točki beseda »višji« nadomesti z besedo »nižji«.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. najnižji skupni znesek povečanja osnovnega kapitala, da bi bil postopek vpisa in vplačila novih delnic uspešen, ki mora biti določen najmanj v obsegu, potrebnem za zagotovitev dolžnikove kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ob upoštevanju preostalih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja,«.
V petem odstavku se v prvem stavku za besedo »poleg« doda besedilo »ali namesto«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 mora poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona s sklepom iz drugega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.«.
V enajstem odstavku se besedilo »štirih mesecih« nadomesti z besedilom »petih mesecih«.
23. člen
Drugi odstavek 199.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prvi odstavek 333. člena ZGD-1 lahko po začetku postopka prisilne poravnave sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do insolventnega dolžnika, sprejme upniški odbor.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Sklep iz drugega odstavka tega člena mora upniški odbor sprejeti v petih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek 372. člena ZGD-1 mora v primeru iz drugega odstavka 199.d člena tega zakona upniški odbor s sklepom iz drugega odstavka tega člena ali ločitveni upniki s sklepom iz petega odstavka tega člena odločiti tudi o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala.«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Če sta sklep iz drugega odstavka tega člena sprejela tako insolventni dolžnik kot upniški odbor oziroma ločitveni upniki, se postopek povečanja osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor oziroma ločitveni upniki.«.
24. člen
V prvem odstavku 199.c člena se za napovednim stavkom doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. če je insolventni dolžnik sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz prvega odstavka 191. člena tega zakona, ali«.
Dosedanje 1., 2. in 3. točka postanejo 2., 3. in 4. točka.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Ne glede na drugi odstavek tega člena vplačnik novih delnic nima pravice zahtevati, da ga sodišče pooblasti za vodenje poslov insolventnega dolžnika, če ima v razmerju do insolventnega dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe.«.
25. člen
Za 199.c členom se doda nov 199.d člen, ki se glasi:
»199.d člen
(posebna pravila za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala)
(1) Pravila, določena v tem členu se uporabljajo:
1. če je insolventni dolžnik sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona ali z novimi stvarnimi vložki iz prvega odstavka 191. člena tega zakona ali
2. če je poslovodstvo insolventnega dolžnika ali upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki iz drugega odstavka 199.a člena tega zakona ali
3. če je upniški odbor sprejel sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz drugega odstavka 199.b člena tega zakona ali
4. če so ločitveni upniki sprejeli sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi stvarnimi vložki iz petega odstavka 199.b člena tega zakona.
(2) Sklep iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati tudi odločitev, da se hkrati s povečanjem osnovnega kapitala izvede poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala v naslednjih primerih:
1. če dolžnik v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona izkazuje preneseno čisto izgubo oziroma čisto izgubo poslovnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: nepokrita izguba) in če morebitni preneseni čisti dobiček oziroma čisti dobiček poslovnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: morebitni čisti dobiček) in rezerve, ki jih je po 64. členu ZGD-1 dovoljeno uporabiti za pokrivanje izgube, izkazane v teh izkazih (v nadaljnjem besedilu: razpoložljive rezerve), ne zadoščajo za pokritje celotne nepokrite izgube, oziroma
2. če je vrednost sredstev insolventnega dolžnika, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.
(3) Poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala iz drugega odstavka tega člena se izvede za naslednje zneske in na naslednji način:
1. v primeru iz 1. točke drugega odstavka tega člena:
– tako, da se nepokrita izguba pokrije v breme morebitnega čistega dobička in razpoložljivih rezerv ter do višine zneska teh sestavin kapitala in
– da se osnovni kapital zmanjša za pokrivanje nepokrite izgube za znesek, ki je enak preostalemu znesku te izgube, ki je ni mogoče pokriti po prvi alineji te točke, oziroma
2. v primeru iz 2. točke drugega odstavka tega člena:
– tako, da se osnovni kapital zmanjša za znesek, ki je enak razliki med vrednostjo sredstev insolventnega dolžnika, izkazano v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in likvidacijsko vrednostjo sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ter
– se znesek v višini te razlike prenese v kapitalske rezerve.
(4) Če se zaradi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala iz tretjega odstavka tega člena dotedanji osnovni kapital zmanjša na 0, se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede z razveljavitvijo dotedanjih delnic, na katere je bil razdeljen ta osnovni kapital.«.
26. člen
V drugem odstavku 201. člena se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. pri navadni terjatvi, povezani z odložnim pogojem: 0,5,«.
V dosedanji 4. točki, ki postane 5. točka, se besedilo »1. in 2. točke« nadomesti z besedilom »1., 2. in 4. točke«.
Dosedanja 5. točka postane 6. točka.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Pri izračunu deleža glasovalnih pravic glede nezavarovanega dela zavarovane terjatve iz petega odstavka 20. člena tega zakona se od zneska priznane ali verjetno izkazane terjatve iz 73. člena tega zakona odšteje vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona.«.
27. člen
V prvem odstavku 209. člena se na koncu 3. točke pika nadomesti z vejico in doda beseda »in«.
Za 3. točko se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. če je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij dal mnenje s pridržkom iz petega odstavka 146. člena tega zakona, tudi: če je izdalo sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni dodatni pogoji za uspešno finančno prestrukturiranje iz šestega odstavka 185.a člena tega zakona.«.
28. člen
Za četrtim odstavkom 211. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za nezavarovani del zavarovane terjatve iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona.«.
29. člen
Za petim odstavkom 212. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za terjatev, povezano z odložnim pogojem, velja, da je nastala do začetka postopka prisilne poravnave in da zanjo učinkuje potrjena prisilna poravnava, če je do takrat nastal pravni temelj nastanka te terjatve, ne glede na to, ali se je do takrat že uresničil odložni pogoj.«.
30. člen
Za 214. členom se doda nov 214.a člen, ki se glasi:
»214.a člen
(učinek potrjene prisilne poravnave, če je bila izvedena sprememba osnovnega kapitala)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je bila v postopku prisilne poravnave izvedena sprememba osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona.
(2) Če je v pogodbi, ki jo je sklenil dolžnik pred začetkom postopka prisilne poravnave, sprememba imetnikov določenega deleža delnic ali poslovnih deležev dolžnika (v nadaljnjem besedilu: sprememba kontrolnega deleža) pogoj za pridobitev pravice dolžnikovega sopogodbenika odstopiti od pogodbe, odstopiti od posameznih obveznosti, ki jih je dolžnikov sopogodbenik prevzel s pogodbo, ali preklicati določene ugodnosti glede rokov za izpolnitev dolžnikovih obveznosti ali drugih ugodnosti, velja, da se ta pogoj ni uresničil, če je sprememba kontrolnega deleža posledica izvedbe spremembe osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena.
(3) Za posojila, ki jih v petih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave dajo dolžniku upniki, ki so pridobili delnice oziroma poslovne deleže z vplačilom stvarnih vložkov, katerih predmet so bile njihove terjatve do dolžnika, v postopku spremembe osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena, se ne uporablja 498. člen ZGD-1.«.
31. člen
Za prvim odstavkom 216. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave ustavi postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena tega zakona, in razveljavi dejanja, opravljena v tem postopku.«.
32. člen
V 221.a členu se v 1. točki pred besedo »in« doda besedilo »ali ki se po tretjem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med majhne družbe«.
V 2. točki se na koncu pred piko doda besedilo »ali merilom iz prve in druge alineje tretjega odstavka 55. člena ZGD-1«.
33. člen
V drugem odstavku 221.b člena se v osmi alineji na koncu doda besedilo »razen 3. točke prvega odstavka,«.
Za deveto alinejo se doda nova deseta alineja, ki se glasi:
»– prvi in drugi odstavek 151. člena,«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V postopku poenostavljene prisilne poravnave se 212. do 218. člen tega zakona smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.«.
34. člen
V 221.d členu se v naslovu na koncu doda podpičje in besedilo »posodobljeni seznam terjatev«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(4) Dolžnik mora v enem mesecu po začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave sodišču predložiti posodobljeni seznam terjatev, za katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, s podatki iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, izdelan po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: posodobljeni seznam terjatev) in njegovo izjavo, da posodobljeni seznam terjatev resnično in pošteno prikazuje stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Izjava mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa.
(5) Sodišče mora objaviti posodobljeni seznam terjatev v treh delovnih dneh po njegovi predložitvi.
(6) Če dolžnik v roku iz četrtega odstavka tega člena sodišču ne predloži posodobljenega seznama terjatev, sodišče zavrne poenostavljeno prisilno poravnavo.
(7) Če vsebina posodobljenega seznama terjatev ni v skladu s četrtim odstavkom tega člena ali če ji ni priložen notarski zapis izjave iz četrtega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo tretji do sedmi odstavek 221.f člena tega zakona.«.
35. člen
V 221.e členu se v prvem in drugem odstavku ter 2. točki tretjega odstavka besedilo »seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »posodobljenemu seznamu terjatev«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Upnik lahko za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasuje:
1. bodisi tako, da izreče soglasje s pisno izjavo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave,
2. bodisi tako, da z dolžnikom sklene pogodbo o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Izjava upnika o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave mora vsebovati:
1. podatke o upniku in njegovi terjatvi,
2. vsebino poenostavljene prisilne poravnave, ki jo je dolžnik priložil predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, in
3. izjavo upnika, da soglaša, da se njegova terjatev zmanjša oziroma odloži njena dospelost v skladu z vsebino poenostavljene prisilne poravnave.
(6) Če je upnik Republika Slovenija, za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave v njenem imenu glasuje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije.«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se dodajo novi deveti do trinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Izid glasovanja o sprejetju prisilne poravnave mora preveriti notar in o tem sestaviti notarski zapisnik (v nadaljnjem besedilu: notarski zapisnik o izidu glasovanja).
(10) Notarski zapisnik o izidu glasovanja mora notar sestaviti na zahtevo dolžnika, ki ji mora dolžnik priložiti vse izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave oziroma odpravke notarskih zapisov pogodb o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave.
(11) Notarski zapisnik o izidu glasovanja mora notar sestaviti v treh delovnih dneh po prejemu zahteve dolžnika in vseh listin, ki ji morajo biti priložene po desetem odstavku tega člena.
(12) Notarski zapisnik o izidu glasovanja mora vsebovati:
1. naslednje podatke iz posodobljenega seznama terjatev:
– višina osnove za izračun deleža glasovalnih pravic iz drugega odstavka tega člena in
– število vseh upnikov,
2. seznam vseh upnikov, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in za vsakega od njih:
– podatke o upniku,
– skupni znesek njegovih terjatev po stanju na dan začetka postopka prisilne poravnave,
– način glasovanja o poenostavljeni prisilni poravnavi,
3. skupni znesek terjatev upnikov, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in delež teh terjatev v osnovi iz drugega odstavka tega člena,
4. skupno število upnikov, ki so glasovali za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave, in deleže števila teh upnikov v skupnem številu upnikov.
(13) Notarskemu zapisniku morajo biti priložene listine iz desetega odstavka tega člena.«.
36. člen
Drugi odstavek 221.f člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave mora priložiti:
1. notarski zapisnik o izidu glasovanja in
2. listine iz desetega odstavka 221.e člena tega zakona.«.
V sedmem odstavku se za besedilom »iz šestega odstavka tega člena« doda besedilo »ali iz šestega odstavka 221.d člena tega zakona«.
37. člen
Za 221.g členom se doda nov oddelek 4.8 z naslovom »Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo« in 221.h do 221.z člen, ki se glasijo:
»Oddelek 4.8: Posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo
Pododdelek 4.8.1: Skupna posebna pravila za prisilno poravnavo nad srednjo ali veliko družbo
221.h člen
(uporaba oddelka 4.8)
(1) Pravila, določena v oddelku 4.8 tega zakona, se uporabljajo za postopek prisilne poravnave nad pravno osebo:
1. ki ima položaj kapitalske družbe in
2. ki se po četrtem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med srednje družbe ali ki se po petem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med velike družbe.
(2) Za imenovanje upravitelja se ne uporablja tretji odstavek 116. člena tega zakona. Za upravitelja lahko imenuje sodišče vsako osebo:
1. ki izpolnjuje pogoje iz 115. člena in četrtega odstavka 116. člena tega zakona in
2. ki ima po presoji sodišča znanje in izkušnje, potrebne za opravljanje pristojnosti in nalog upravitelja ob upoštevanju značilnosti dolžnika, nad katerim se vodi postopek.
(3) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 140. člena tega zakona obstaja ovira za vodenje postopka prisilne poravnave, če je predlog za prisilno poravnavo vložen, preden dolžnik izpolni vse obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
(4) V seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona morajo biti ločeno izkazani podatki o navadnih poslovnih terjatvah in navadnih finančnih terjatvah.
(5) Sodišče mora sklep o začetku postopka prisilne poravnave vročiti strankam predhodnega postopka v skladu s prvim odstavkom 123. člena tega zakona in Banki Slovenije.
(6) Upniški odbor lahko imenuje pooblaščenca upnikov. Pooblaščenec upnikov je upravičen:
1. spremljati vodenje tekočih poslov dolžnika in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja,
2. od poslovodstva dolžnika zahtevati vse informacije, poročila in dokumentacijo, ki je pomembna za odločitev upnikov o sprejetju prisilne poravnave.
(7) Zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja lahko vloži tudi upniški odbor. Če upniški odbor sprejme sklep, da bo pripravil spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, se smiselno uporabljajo tretji do šesti odstavek 221.l člena tega zakona.
(8) Za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, se smiselno uporabljajo 181. člen, prvi odstavek, 1. in 2. točka tretjega odstavka, četrti, peti in šesti odstavek 182. člena, 183. člen, 184. člen in 185. člen tega zakona.
(9) Če spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga sprejme upniški odbor, vključuje spremembo osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, je treba zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja priložiti tudi:
1. zapisnik upniškega odbora, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, če ta zapisnik ni bil že prej predložen sodišču, in
2. poziv za vpis in vplačilo novih delnic.
(10) Če v roku iz drugega odstavka 182. člena tega zakona vložita zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja dolžnik in upniški odbor in sta obe zahtevi popolni oziroma pravilno dopolnjeni v skladu s sklepom sodišča o dopolnitvi nepopolne zahteve, sodišče:
1. dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja na podlagi zahteve upniškega odbora in
2. zavrne zahtevo dolžnika za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja.
(11) Če v roku iz drugega odstavka 182. člena dolžnik vloži zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, upniški odbor pa vloži zahtevo za podaljšanje roka za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, veljajo ta pravila:
1. sodišče s sklepom, s katerim upniškemu odboru podaljša rok za vložitev zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, prekine odločanje o dolžnikovi zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja. Če je dolžnikova zahteva nepopolna, s tem sklepom odloči tudi o dopolnitvi te zahteve v skladu s 183. členom tega zakona;
2. če upniški odbor v podaljšanem roku ne vloži zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja ali če vloži nepopolno zahtevo in je ne dopolni v skladu s sklepom sodišča o dopolnitvi, sodišče odloči o dolžnikovi zahtevi za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja;
3. če upniški odbor v podaljšanem roku vloži zahtevo za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, sodišče odloči o zahtevi dolžnika in upniškega odbora za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja po desetem odstavku tega člena.
221.i člen
(prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnike)
(1) Upniški odbor in upniki, na predlog katerih je sodišče začelo postopek prisilne poravnave po 221.j členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega člena: upniki), lahko zahtevajo, da jih sodišče pooblasti za vodenje poslov dolžnika:
1. če je vsota dolžnikovih obveznosti, izkazana v računovodskih izkazih iz 1. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, enaka ali večja od likvidacijske vrednosti sredstev iz 7. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, ali
2. če poslovodstvo dolžnika krši obveznosti iz 151. člena, iz oddelka 4.4.1 ali iz 221.l člena tega zakona.
(2) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena odloči sodišče zunaj naroka na podlagi:
1. mnenja upravitelja in
2. če so zahtevo vložili upniki, tudi mnenja upniškega odbora.
(3) O zahtevi iz prvega odstavka tega člena mora sodišče odločiti v osmih dneh po prejemu mnenja upravitelja in upniškega odbora.
(4) Če zahtevo iz prvega odstavka tega člena vloži upniški odbor in upniki, sodišče podeli pooblastilo za vodenje poslov dolžnika upnikom.
(5) Z izdajo sklepa, s katerim sodišče upravičenje za vodenje poslov dolžnika prenese na upniški odbor oziroma upnike, pridobijo upniški odbor oziroma upniki upravičenje odpoklicati in razrešiti sedanje člane in imenovati nove člane poslovodstva in organa nadzora dolžnika, ne da bi za to odločitev potrebovali soglasje sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena tega zakona.
(6) Proti sklepu iz petega odstavka tega člena ni pritožbe.
(7) Pritožbo proti sklepu, s katerim sodišče zavrže ali zavrne zahtevo iz prvega odstavka tega člena, lahko vložijo samo vlagatelji zahteve.
(8) Če sodišče izda sklep iz petega odstavka tega člena, ne preneha pravica dolžnika vložiti naknadni predlog prisilne poravnave iz tretjega odstavka 221.k člena tega zakona.
(9) Če sodišče izda sklep iz petega odstavka tega člena in če je bil vložen ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave iz 5. točke 172. člena tega zakona zaradi kršitev, ki jih je storilo poslovodstvo dolžnika, ki mu je prenehalo pooblastilo za zastopanje dolžnika na podlagi odpoklica oziroma razrešitve v skladu s petim odstavkom tega člena, sodišče ne glede na tretji odstavek 179. člena tega zakona zavrne ta ugovor:
1. če je razlog za ugovor ta, da je dolžnik opravil posel dolžnika iz tretjega odstavka 151. člena tega zakona, ne da bi za ta posel pridobil soglasje sodišča, in so izpolnjeni pogoji za izdajo takega soglasja sodišča ali
2. če je razlog za ugovor kršitev dolžnikovih obveznosti iz pododdelka 4.4.1 tega zakona.
(10) Upravičenje za vodenje poslov, podeljeno upniškemu odboru oziroma upnikom s sklepom iz petega odstavka tega člena preneha, če sodišče s sklepom iz osmega odstavka 199.c člena tega zakona podeli to pooblastilo vplačniku novih delnic.
Pododdelek 4.8.2: Posebna pravila o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave
221.j člen
(upniki kot upravičeni predlagatelji za začetek postopka prisilne poravnave)
(1) Ne glede na drugi odstavek 139. člena tega zakona so začetek postopka prisilne poravnave upravičeni predlagati tudi upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika.
(2) Za predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga vložijo upniki (v nadaljnjem besedilu: upniški predlog), se smiselno uporabljajo prvi odstavek, 5. točka drugega odstavka ter tretji, četrti in peti odstavek 141. člena tega zakona.
(3) Upniškemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je treba priložiti:
1. izjave upnikov, ki so vložili upniški predlog (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji), da soglašajo z začetkom postopka prisilne poravnave, na katerih je podpis notarsko overjen,
2. za vsakega predlagatelja poročilo revizorja, s katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi:
– skupni znesek finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika,
– skupni znesek predlagateljevih finančnih terjatev do dolžnika po stanju na dan, ki je enak presečnemu dnevu zadnjega javno objavljenega letnega poročila dolžnika,
– delež, ki ga predstavlja znesek iz druge alineje te točke v skupnem znesku iz prve alineje te točke.
(4) Za nepopoln upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave se smiselno uporabljajo prvi do tretji odstavek 147. člena tega zakona. Če predlagatelji v roku iz prvega odstavka 147. člena tega zakona ne dopolnijo nepopolnega predloga, sodišče zavrže upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
(5) Če predlagatelji umaknejo upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
(6) Če predlagatelji v predlogu za začetek postopka prisilne poravnave predlagajo imenovanje upravitelja, se za imenovanje upravitelja ob uvedbi postopka prisilne poravnave ne uporablja 2. točka drugega odstavka 221.h člena tega zakona, in sodišče za upravitelja imenuje osebo, ki jo predlagajo predlagatelji.
(7) Za pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave se smiselno uporablja pododdelek 4.2.2 tega zakona.
(8) Za odločanje o začetku postopka prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek prisilne poravnave se smiselno uporabljajo 153. do 155. člen tega zakona.
(9) Če predlagatelji v roku iz tretjega odstavka 153. člena tega zakona v zvezi z osmim odstavkom tega člena ne založijo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave, sodišče ustavi postopek prisilne poravnave, ne da bi hkrati začelo stečajni postopek.
(10) Proti sklepu o začetku postopka prisilne poravnave, izdanem na podlagi upniškega predloga, dolžnik nima pravice do pritožbe. Izpodbija ga lahko z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave zaradi razloga iz 1. točke 172. člena tega zakona.
221.k člen
(naknadni predlog prisilne poravnave)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sodišče začelo postopek prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka.
(2) Predlagatelji morajo v treh mesecih po začetku postopka prisilne poravnave vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njihov načrt finančnega prestrukturiranja.
(3) Predlog prisilne poravnave lahko v roku iz drugega odstavka tega člena vloži tudi dolžnik.
(4) Predlogu prisilne poravnave, ki ga vložijo predlagatelji po drugem odstavku tega člena oziroma dolžnik po tretjem odstavku tega člena (v nadaljnjem besedilu: naknadni predlog prisilne poravnave), je treba priložiti:
1. listine iz 1. do 4. točke drugega odstavka 141. člena tega zakona,
2. v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona tudi poročilo o izpolnitvi dodatnih pogojev in listine iz 1. točke tretjega odstavka 185.a člena tega zakona,
3. če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki so ga vložili predlagatelji, vključuje spremembo osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, tudi:
– zapisnik upniškega odbora, na katerem je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a ali 199.b člena tega zakona, če ta zapisnik ni bil že predložen sodišču, in
– poziv za vpis in vplačilo novih delnic,
4. če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave, ki ga je vložil dolžnik, vključuje alternativno ponudbo iz 144. člena tega zakona ali povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki iz tretjega odstavka 186. člena tega zakona, tudi:
– zapisnik skupščine dolžnika, na kateri je bil sprejet sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja z vsebino, določeno v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja in skladno s 191. členom tega zakona, in
– poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic z vsebino iz 193. člena tega zakona.
(5) Za poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, priloženo naknadnemu predlogu prisilne poravnave, veljajo ta posebna pravila:
1. ne glede na 4. točko drugega odstavka 141. člena tega zakona, mora biti mnenje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pritrdilno,
2. v primeru iz drugega odstavka 145. člena tega zakona mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij pregledati in dati mnenje tudi o izpolnitvi dodatnih pogojev v skladu z 2. točko tretjega odstavka 185.a člena tega zakona.
(6) Za podaljšanje roka iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo četrti do šesti odstavek 182. člena tega zakona.
(7) Za postopek z nepopolnim ali prepoznim naknadnim predlogom se smiselno uporabljajo 183. člen ter tretji, peti in šesti odstavek 184. člena tega zakona.
(8) Načrta finančnega prestrukturiranja, ki je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave, ni dovoljeno spremeniti.
(9) Sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek:
1. če niti predlagatelji niti dolžnik do poteka roka iz drugega odstavka tega člena ne vloži naknadnega predloga prisilne poravnave ali
2. če v roku iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s šestim odstavkom tega člena niti predlagatelji niti dolžnik ne dopolni nepopolnega naknadnega predloga prisilne poravnave, kot mu je bilo naloženo s sklepom o dopolnitvi.
(10) Sodišče izda sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave:
1. če je bil naknadni predlog prisilne poravnave vložen v roku iz drugega odstavka tega člena,
2. če so mu priložene priloge iz četrtega odstavka tega člena,
3. če je vsebina predloga prisilne poravnave glede na ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki jih vključuje, v skladu s 143. in 144. členom oziroma s prvim odstavkom 221.m člena oziroma s prvim odstavkom 221.n člena oziroma z 221.o členom tega zakona, in
4. če je vsebina preostalih prilog v skladu s 142., 145. in 146. členom tega zakona v zvezi s petim odstavkom tega člena in četrtim odstavkom 221.h člena tega zakona.
(11) Izrek sklepa iz desetega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. podatke o vlagatelju naknadnega predloga prisilne poravnave, glede katerega so izpolnjeni pogoji za glasovanje, in datumu njegove vložitve,
2. če je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave po prvem odstavku 221.m člena tega zakona omejen na zmanjšanje oziroma odložitev zapadlosti navadnih finančnih terjatev, tudi ugotovitev sodišča, da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen samo na upnike, ki so imetniki navadnih finančnih terjatev, in da prisilna poravnava, če bo potrjena, ne bo učinkovala na navadne poslovne terjatve,
3. če je predmet naknadnega predloga prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona, tudi ugotovitev sodišča, da je naknadni predlog prisilne poravnave naslovljen tudi na upnike, ki so imetniki zavarovanih terjatev.
(12) Sodišče mora sklep iz devetega ali desetega odstavka tega člena izdati v osmih dneh. Ta rok teče:
1. če je sodišče izdalo sklep o dopolnitvi: od poteka roka iz prvega odstavka 183. člena tega zakona v zvezi s šestim odstavkom tega člena,
2. v drugih primerih: od prejema naknadnega predloga prisilne poravnave.
(13) Če sodišče izda sklep iz desetega odstavka tega člena, mora naslednji delovni dan po izdaji sklepa objaviti ta sklep in listine iz četrtega odstavka tega člena.
(14) Če vložijo popoln in pravočasen naknadni predlog prisilne poravnave dolžnik in predlagatelji, se izvede glasovanje o sprejetju prisilne poravnave na podlagi naknadnega predloga prisilne poravnave, ki so ga vložili predlagatelji. O tem odloči sodišče s sklepom iz desetega odstavka tega člena.
221.l člen
(dodatne obveznosti poslovodstva in druga posebna pravila)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sodišče začelo postopek prisilne poravnave na podlagi upniškega predloga za začetek postopka.
(2) Poslovodstvo dolžnika mora v enem mesecu po začetku postopka prisilne poravnave pripraviti osnutek poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona po stanju na zadnji dan koledarskega trimesečja, ki se je končalo pred začetkom postopka prisilne poravnave, in ga predložiti predlagateljem.
(3) Poslovodstvo dolžnika mora predlagateljem dati vse informacije, poročila in dokumentacijo, potrebno za pripravo načrta finančnega prestrukturiranja.
(4) Predlagatelji imajo pravico v imenu dolžnika skleniti:
1. pogodbe z ustrezno usposobljenimi pravnimi oziroma finančnimi svetovalci o pravnih in finančnih storitvah, potrebnih za pripravo poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, načrta finančnega prestrukturiranja, in drugih listin, ki jih je treba priložiti naknadnemu predlogu prisilne poravnave,
2. pogodbo z revizorjem o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz četrtega odstavka 142. člena tega zakona, in
3. pogodbo s pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti o storitvah pregleda načrta finančnega prestrukturiranja iz 146. člena tega zakona.
(5) Plačilo nadomestila za storitve iz četrtega odstavka tega člena velja za plačilo, ki je v skladu s prvim odstavkom 151. člena tega zakona, in je to nadomestilo dovoljeno plačati v breme dolžnikovega transakcijskega računa.
(6) Poslovodstvo dolžnika mora zagotoviti pravočasno plačilo nadomestil za storitve iz četrtega odstavka tega člena njihovim izvajalcem na podlagi računa izvajalcev, ki ga potrdijo predlagatelji. O vsakem plačilu mora obvestiti predlagatelje.
Pododdelek 4.8.3: Posebna pravila o ukrepih finančnega prestrukturiranja
221.m člen
(predlog prisilne poravnave, omejen na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev)
(1) Predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, lahko namesto ponudbe za zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena tega zakona vsebuje ponudbo samo za zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo.
(2) Dolžnik lahko predlaga prisilno poravnavo z vsebino iz prvega odstavka tega člena samo, če s tem soglašajo upniki, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika.
(3) Če dolžnik predlaga prisilno poravnavo z vsebino iz prvega odstavka tega člena, mora predlogu za začetek postopka prisilne poravnave oziroma predlogu za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja oziroma naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo priložiti tudi notarsko overjene izjave upnikov, ki so skupno imetniki več kot 50 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do dolžnika, da soglašajo s takim predlogom prisilne poravnave.
(4) Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, se pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.3 ter pododdelkih 4.4.4 in 4.4.5, uporabljajo samo za navadne finančne terjatve.
(5) Če je predlog prisilne poravnave omejen samo na zmanjšanje navadnih finančnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo, sodišče dovoli začetek postopkov izvršbe ali zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev do dolžnika in nadaljevanje postopkov izvršbe in zavarovanja za uveljavitev poslovnih terjatev, ki so bili prekinjeni po prvem odstavku 132. člena tega zakona.
(6) O dovolitvi oziroma nadaljevanju postopkov izvršbe ali zavarovanja iz petega odstavka tega člena sodišče odloči:
1. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave: s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave,
2. če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval predloga prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena in je tak predlog vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: s sklepom, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja,
3. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena, vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave: s sklepom, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.
(7) Z objavo sklepa iz šestega odstavka tega člena prenehajo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave iz 131. in 132. člena tega zakona za navadne poslovne terjatve in izvršilno sodišče nadaljuje prekinjene postopke izvršbe in zavarovanja za uveljavitev teh terjatev.
(8) Če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, in če upniški odbor predlaga spremembo načrta finančnega prestrukturiranja tako, da je predmet predloga prisilne poravnave zmanjšanje vseh navadnih terjatev oziroma odložitev rokov za njihovo plačilo iz prvega odstavka 143. člena tega zakona, sodišče s sklepom, s katerim odloči o dovolitvi te spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, odloči tudi, da za navadne poslovne terjatve nastanejo pravne posledice iz 131. in 132. člena tega zakona.
(9) Z objavo sklepa iz osmega odstavka tega člena se prekine postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti dolžniku za uveljavitev navadne poslovne terjatve do objave tega sklepa. Za nadaljevanje tega postopka se uporablja 216. člen tega zakona.
(10) Sodišče mora hkrati z objavo sklepa iz osmega odstavka tega člena objaviti oklic upnikom, ki so imetniki navadnih poslovnih terjatev, da svoje terjatve prijavijo v postopku prisilne poravnave. Za ta oklic se smiselno uporabljajo 4. in 5. točka drugega odstavka 155. člena in 1. točka tretjega odstavka 221.p člena tega zakona.
(11) V primeru iz osmega odstavka tega člena teče enomesečni rok za prijavo navadnih poslovnih terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona od objave oklica iz desetega odstavka tega člena.
221.n člen
(predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)
(1) Če je treba za zagotovitev dolgoročne plačilne sposobnosti dolžnika poleg prestrukturiranja navadnih finančnih terjatev po prvem odstavku 221.m člena tega zakona ali vseh navadnih terjatev po prvem odstavku 143. člena tega zakona prestrukturirati tudi zavarovane terjatve, lahko predlog prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja, vsebuje tudi ponudbo upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, za prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Za predlog prisilne poravnave, ki vsebuje ponudbo za prestrukturiranje zavarovanih terjatev, veljajo ta pravila:
1. s predlogom je dovoljeno ponuditi prestrukturiranje zavarovanih terjatev z odložitvijo dospelosti teh terjatev oziroma znižanjem obrestnih mer, po katerih se od začetka postopka prisilne poravnave obrestuje glavnica zavarovane terjatve;
2. predmet predloga je lahko poleg prestrukturiranja iz 1. točke tega odstavka tudi preoblikovanje ločitvenih pravic, s katerimi so zavarovane te terjatve, v skupne ločitvene pravice v korist vseh imetnikov zavarovanih terjatev kot skupnosti.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena se o sprejetju prisilne poravnave glasuje v dveh razredih:
1. v razredu nezavarovanih upnikov glasujejo upniki glede nezavarovanih terjatev, za katere učinkuje prisilna poravnava, in je v tem razredu prisilna poravnava sprejeta, če je dosežena večina iz 205. člena tega zakona;
2. v razredu ločitvenih upnikov glasujejo upniki glede zavarovanih terjatev po naslednjih pravilih:
– za glasovanje v razredu ločitvenih upnikov se smiselno uporablja prvi odstavek, druga alineja 1. točke ter 4. in 5. točka drugega odstavka ter tretji odstavek 201. člena tega zakona;
– kot zavarovana terjatev se pri glasovanju upošteva priznani ali verjetno izkazani znesek te terjatve iz 73. člena tega zakona, vendar največ do višine vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona;
– v tem razredu je prisilna poravnava sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj 3/4 osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona;
3. prisilna poravnava je sprejeta, če je sprejeta v obeh razredih;
4. če je predmet prisilne poravnave tudi prestrukturiranje iz 2. točke prvega odstavka tega člena, veljajo ta posebna pravila:
– prisilna poravnava s prestrukturiranjem iz 2. točke prvega odstavka tega člena je sprejeta v razredu ločitvenih upnikov, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev so najmanj 85/100 osnove iz tretjega odstavka 201. člena tega zakona;
– če ni dosežena večina iz prve alineje te točke in je dosežena večina iz 1. točke in tretje alineje 2. točke tega odstavka, velja, da je sprejeta prisilna poravnava glede preostalih načinov prestrukturiranja, razen prestrukturiranja iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se poleg upniškega odbora iz 76. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu tega odstavka: upniški odbor nezavarovanih upnikov) oblikuje upniški odbor ločitvenih upnikov, za katerega veljajo naslednja pravila:
1. za upniški odbor ločitvenih upnikov se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o upniškem odboru nezavarovanih upnikov, če ni v 2. do 6. točki tega odstavka drugače določeno;
2. člani upniškega odbora ločitvenih upnikov so vsi ločitveni upniki, razen tistih, ki imajo v razmerju do dolžnika položaj povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaj ožje povezane osebe;
3. če mora sodišče po pravilih, določenih v tem zakonu, o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja ali soglasja upniškega odbora nezavarovanih upnikov, mora pridobiti tudi mnenje ali soglasje upniškega odbora ločitvenih upnikov;
4. če oba upniška odbora vložita zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja in so glede obeh zahtev izpolnjeni pogoji za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 184. člena tega zakona:
– sodišče dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja, ki jo zahteva upniški odbor ločitvenih upnikov, in
– zavrne zahtevo za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja upniškega odbora nezavarovanih upnikov;
5. če oba upniška odbora sprejmeta sklep o spremembi osnovnega kapitala iz 199.a člena ali 199.b člena tega zakona, se postopek spremembe osnovnega kapitala izvede na podlagi sklepa, ki ga je sprejel upniški odbor ločitvenih upnikov;
6. če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje z izčlenitvijo iz prvega odstavka 221.o člena tega zakona, o imenovanjih iz šestega odstavka 221.u člena tega zakona odloča samo upniški odbor ločitvenih upnikov.
(4) V primeru iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi naslednja posebna pravila:
1. predlog prisilne poravnave mora glede zavarovanih terjatev:
– namesto podatkov iz 2. točke tretjega odstavka 143. člena tega zakona vsebovati skupni znesek teh terjatev in odložene roke njihovega plačila oziroma znižano obrestno mero, po kateri se obrestujejo od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka za njihovo plačilo, in
– v primeru iz 2. točke prvega odstavka tega člena tudi opis preoblikovanja ločitvenih pravic v skupne ločitvene pravice;
2. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena, vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, mora oklic o začetku postopka prisilne poravnave poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena in 1. točke tretjega odstavka 221.p člena tega zakona vsebovati opozorilo, da bo prisilna poravnava, če bo potrjena, učinkovala tudi na zavarovane terjatve, in poziv upnikom, ki so imetniki zavarovanih terjatev, da prijavijo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave;
3. drugi odstavek 145. člena, peti odstavek 146. člena in 185.a člen tega zakona se uporabljajo samo, če je za uspešno finančno prestrukturiranje dolžnika treba prestrukturirati zavarovane finančne terjatve v obsegu, ki je večji od obsega, v katerem za zavarovane finančne terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po 221.t členu tega zakona;
4. ne uporabljajo se peti do deveti odstavek 199.b člena tega zakona;
5. po začetku postopka prisilne poravnave mora ločitveni upnik za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. Sodišče odloči o tem soglasju na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.
(5) Sodišče mora objaviti poseben oklic zavarovanim upnikom:
1. če načrt finančnega prestrukturiranja, priložen dolžnikovemu predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, ni vseboval predloga prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena in je tak predlog vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen zahtevi za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja: z objavo sklepa, s katerim dovoli spremembo načrta finančnega prestrukturiranja,
2. če je predlog prisilne poravnave z vsebino iz prvega odstavka tega člena vključen v načrt finančnega prestrukturiranja, priložen naknadnemu predlogu prisilne poravnave: z objavo sklepa, s katerim ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o tem naknadnem predlogu prisilne poravnave.
(6) Za poseben oklic zavarovanim upnikom se smiselno uporabljajo 4. in 5. točka drugega odstavka 155. člena in 1. točka tretjega odstavka 221.p člena tega zakona.
(7) V primeru iz petega odstavka tega člena teče rok za prijavo zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona od objave posebnega oklica zavarovanim upnikom.
221.o člen
(predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)
(1) Načrt finančnega prestrukturiranja lahko kot ukrep prestrukturiranja določa izvedbo izčlenitve z ustanovitvijo nove družbe ali več novih družb.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora načrt finančnega prestrukturiranja v posebni prilogi vsebovati:
1. sestavine izčlenitvenega načrta iz 1., 2., 3., 9., 12., 13. in 14. točke drugega odstavka 624. člena ZGD-1,
2. kot dan obračuna izčlenitve mora biti določen bilančni presečni dan poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona.
(3) Načrt finančnega prestrukturiranja lahko določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi:
1. postopek redne, prostovoljne likvidacije ali
2. stečajni postopek.
(4) Če načrt finančnega prestrukturiranja določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi stečajni postopek, se ne uporabljajo prvi odstavek 143. člena, 144. člen, 2. točka prvega odstavka 145. člena in prvi odstavek 221.m člena tega zakona.
(5) Za izčlenitveni načrt iz drugega odstavka tega člena veljajo ta posebna pravila:
1. na novo družbo je dovoljeno prenesti samo tisto premoženje dolžnika kot prenosne družbe, ki je potrebno za opravljanje podjema nove družbe;
2. novi družbi je dovoljeno dodeliti samo tiste obveznosti, katerih predmet so terjatve, ki so zavarovane z ločitveno pravico na premoženju, ki se prenese nanjo;
3. če je premoženje, ki se pri izvedbi izčlenitve prenese na novo družbo, predmet ločitvene pravice in če je predmet prisilne poravnave, ki ga vključuje načrt finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena, v skladu s prvim odstavkom 221.n člena tega zakona tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev, mora načrt finančnega prestrukturiranja določiti, da nova družba prevzame samo novo zavarovano terjatev, ki bo nastala s potrditvijo prisilne poravnave po drugem odstavku 221.t člena tega zakona.
(6) V primeru iz prvega odstavka tega člena mora revizorjevo poročilo o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona vsebovati tudi poročilo o pregledu izčlenitvenega načrta v skladu s prvim in drugim odstavkom 627. člena ZGD-1.
(7) V primeru iz prvega odstavka tega člena se za odločanje o izčlenitvi ne uporabljajo 626., 628., 629., 630. in 632. člen ZGD-1, in velja, da je dolžnik kot prenosna družba sprejel izčlenitveni načrt, če je sprejeta prisilna poravnava, ki jo vključuje načrt finančnega prestrukturiranja iz prvega odstavka tega člena.
(8) Če je obseg zavarovanih obveznosti iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena večji od obsega obveznosti, ki še omogoča kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost nove družbe, mora načrt finančnega prestrukturiranja določiti, da se hkrati z izčlenitvijo izvede povečanje osnovnega kapitala nove družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so zavarovane terjatve iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: povečanje osnovnega kapitala nove družbe).
(9) V primeru iz osmega odstavka tega člena mora načrt finančnega prestrukturiranja vključevati tudi sklep o povečanju osnovnega kapitala nove družbe in poziv za vpis in vplačilo novih delnic.
(10) Za povečanje osnovnega kapitala nove družbe veljajo ta posebna pravila:
1. za sklep o povečanju osnovnega kapitala nove družbe se smiselno uporabljajo 1. točka, tretja alineja 2. točke, 3. do 6. in 8. točka prvega odstavka 191. člena tega zakona. Če je vrednost premoženja, ki se prenese na novo družbo manjša od skupne višine obveznosti iz 2. in 3. točke petega odstavka tega člena, se za določitev emisijske cene smiselno uporablja drugi odstavek 191. člena tega zakona;
2. v sklepu o povečanju osnovnega kapitala nove družbe mora biti določen najnižji znesek skupnega povečanja osnovnega kapitala, v obsegu, potrebnem za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti nove družbe;
3. za odločanje o povečanju osnovnega kapitala nove družbe se ne uporablja prvi odstavek 333. člena ZGD-1 in velja, da je nova družba sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala, če je sprejeta prisilna poravnava;
4. za izvedbo povečanja osnovnega kapitala nove družbe se smiselno uporabljajo 193. do 198. člen tega zakona.
Pododdelek 4.8.4: Posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev ter vrednosti zavarovanja
221.p člen
(posebna pravila o prijavi in preizkusu terjatev)
(1) Za naslednje terjatve velja, da so prijavljene v postopku prisilne poravnave:
1. vse navadne terjatve, navedene v seznamu iz 3. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,
2. vse podrejene terjatve, navedene v seznamu iz 4. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu,
3. vse zavarovane terjatve, navedene v seznamu iz 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona, in v znesku, navedenem v tem seznamu.
(2) Upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti terjatve iz prvega odstavka tega člena, tudi če jih upnik ni prijavil v roku za prijavo terjatev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona.
(3) Če je postopek prisilne poravnave začet na predlog dolžnika, veljajo ta posebna pravila:
1. oklic o začetku postopka prisilne poravnave mora poleg podatkov iz drugega odstavka 155. člena tega zakona vsebovati tudi pouk upnikom, katere terjatve veljajo za prijavljene v postopku prisilne poravnave po prvem odstavku tega člena;
2. upravitelj mora ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni.
(4) Če je postopek prisilne poravnave začet na podlagi upniškega predloga, veljajo ta posebna pravila:
1. z izdajo sklepa o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, iz desetega odstavka 221.k člena tega zakona velja, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno prijavljene terjatve iz prvega odstavka tega člena, navedene v seznamih, ki so vključeni v poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika iz 142. člena tega zakona, priloženo temu naknadnemu predlogu prisilne poravnave;
2. ne glede na prvi in drugi odstavek 61. člena tega zakona mora upravitelj predložiti osnovni seznam preizkušenih terjatev v roku 15 dni po objavi sklepa iz 1. točke tega odstavka.
(5) Če začne rok za prijavo navadnih poslovnih terjatev po enajstem odstavku 221.m člena tega zakona teči od objave oklica iz desetega odstavka 221.m člena tega zakona ali če začne rok za prijavo zavarovanih terjatev po sedmem odstavku 221.n člena tega zakona teči z objavo posebnega oklica zavarovanim upnikom, se za preizkus teh terjatev smiselno uporablja 71. člen tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po poteku roka za prijavo teh terjatev izdelati dodatni osnovni seznam.
(6) Če je predmet prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona, morajo seznami preizkušenih terjatev poleg podatkov, ki jih morajo vsebovati v skladu s četrtim odstavkom 61. člena, prvim odstavkom 65. člena oziroma drugim odstavkom 70. člena tega zakona, o zavarovanih terjatvah vsebovati tudi te podatke:
1. opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice,
2. če je skupna višina zavarovane terjatve večja od vrednosti zavarovanja, tudi navedbo, da se terjatev obravnava:
– kot zavarovani del te terjatve do višine vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona,
– morebitni višji znesek terjatve iz prve alineje te točke pa kot nezavarovani del te terjatve,
3. če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju vrednosti zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona to premoženje ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom: pri vsaki taki terjatvi tudi navedbo, da se obravnava kot nezavarovana, navadna terjatev, razen če je zavarovana tudi z ločitveno pravico na drugem premoženju, ki ob upoštevanju vrednost zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona zadošča za njeno poplačilo.
221.r člen
(preizkus ocene vrednosti zavarovanja)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je predmet prisilne poravnave prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona.
(2) Upnik, ki je imetnik zavarovane terjatve, lahko izpodbija ocenjeno vrednost zavarovanja z ugovorom (v nadaljnjem besedilu: ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja). Če je predmet prisilne poravnave tudi preoblikovanje ločitvenih pravic iz 2. točke prvega odstavka 221.n člena tega zakona, lahko z ugovorom proti oceni vrednosti zavarovanja upnik, ki je imetnik zavarovane terjatve, izpodbija tudi ocenjeno vrednost zavarovanja drugega upnika.
(3) Upnik mora ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja priložiti poročilo pooblaščenega ocenjevalca z novo oceno vrednosti, izdelano v skladu s petim odstavkom 141. člena tega zakona.
(4) Za ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja se smiselno uporabljajo tretji, četrti, sedmi, osmi in deveti odstavek 63. člena tega zakona.
(5) Če je bil proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev vložen ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja, upravitelj v dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev pri zavarovani terjatvi, ki je predmet ugovora, spremeni podatke tako, da se ta terjatev obravnava:
1. kot zavarovani del terjatve do višine, ki je enaka aritmetični sredini med:
– vrednostjo zavarovanja iz četrte alineje 5. točke prvega odstavka 142. člena tega zakona in
– vrednostjo zavarovanja iz nove ocene vrednosti, priložene ugovoru proti oceni vrednosti zavarovanja,
2. morebitni višji znesek te terjatve pa kot nezavarovani del terjatve.
(6) Upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti oceni vrednosti zavarovanja, lahko vloži ugovor proti dopolnjenemu seznamu:
1. če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali
2. če vrednost zavarovanja ni določena v skladu s petim odstavkom tega člena.
(7) Sodišče s sklepom o preizkusu terjatev, poleg odločitev iz drugega odstavka 69. člena tega zakona, odloči tudi o obravnavi zavarovanih terjatev v skladu s šestim odstavkom 221.p člena tega zakona oziroma v skladu s petim odstavkom tega člena.
Pododdelek 4.8.5: Posebna pravila o potrditvi prisilne poravnave in učinkih pravnomočno potrjene prisilne poravnave
221.s člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave, ki je omejena na prestrukturiranje finančnih terjatev)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je po prvem odstavku 221.m člena tega zakona omejen na zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti navadnih finančnih terjatev.
(2) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave tako, da:
1. za navadne finančne terjatve navede podatke iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona,
2. za navadne poslovne terjatve ugotovi, da zanje prisilna poravnava ne učinkuje.
(3) Pravila o učinkih potrjene prisilne poravnave na navadne terjatve, določena v oddelku 4.5 tega zakona, se uporab­ljajo samo za navadne finančne terjatve.
221.t člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena tega zakona.
(2) Če je skupna višina zavarovane terjatve večja od zneska, ki se izračuna tako, da se vrednost zavarovanja, ugotovljena s pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev, poveča za 20 odstotkov (v nadaljnjem besedilu: zaščitena vrednost zavarovanja), se s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave zavarovana terjatev razdeli na dve terjatvi:
1. na terjatev, ki je enaka višini zaščitene vrednosti zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova zavarovana terjatev), in
2. na terjatev, ki je enaka skupni višini razdeljene terjatve, zmanjšani za zaščiteno vrednost zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: nova navadna terjatev).
(3) Z razdelitvijo zavarovane terjatve po drugem odstavku tega člena se prednostno poplačilno upravičenje, vključeno v ločitveni pravici, utesni tako, da je z uveljavitvijo ločitvene pravice mogoče doseči samo prednostno poplačilo nove zavarovane terjatve, in da preneha glede nove navadne terjatve.
(4) Če je premoženje predmet več ločitvenih pravic in ob upoštevanju zaščitene vrednosti zavarovanja ne zadošča za prednostno poplačilo zavarovanih terjatev s poznejšim poplačilnim vrstnim redom, s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha ločitvena pravica, ustanovljena v zavarovanje teh terjatev.
(5) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave poleg odločitve o vsebini potrjene prisilne poravnave glede navadnih terjatev iz 2. točke prvega odstavka 210. člena tega zakona odloči tudi o vsebini potrjene prisilne poravnave glede zavarovanih terjatev tako, da ugotovi:
1. katere zavarovane terjatve se razdelijo na dve terjatvi v skladu z drugim odstavkom tega člena, in za vsako zavarovano terjatev, ki se razdeli, navede podatke o novih terjatvah, ki nastanejo z razdelitvijo,
2. katere ločitvene pravice prenehajo v skladu s četrtim odstavkom tega člena,
3. vsebino potrjene prisilne poravnave za nove zavarovane terjatve tako, da navede:
– roke za njihovo plačilo in
– obrestno mero, po kateri se obrestujejo od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo, in
4. da za nove navadne terjatve in terjatve iz četrtega odstavka tega člena nastanejo učinki potrjene prisilne poravnave z vsebino, s katero nastanejo za navadne terjatve.
(6) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svoje odločitve iz 1. in 2. točke petega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, iz desetega odstavka tega člena.
(7) Če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki se razdeli po drugem odstavku tega člena, se za novo navadno terjatev ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev.
(8) Če je v postopku prisilne poravnave priznana zavarovana terjatev, ki po četrtem odstavku tega člena postane nezavarovana terjatev, se zanjo ne uporablja peti odstavek 211. člena tega zakona in velja, da je ta terjatev ugotovljena v postopku prisilne poravnave kot navadna terjatev.
(9) Seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, mora poleg podatkov o navadnih terjatvah vsebovati tudi podatke iz četrtega odstavka 211. člena tega zakona za vsako novo navadno terjatev ali terjatev iz četrtega odstavka tega člena.
(10) Upravitelj mora pripraviti tudi seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, in ga predložiti sodišču hkrati s svojim poročilom o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave. Seznam mora vsebovati vse ločitvene pravice, ki obstajajo na premoženju dolžnika, in za vsako od njih:
1. opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in če je ločitvena pravica hipoteka, tudi identifikacijski znak, s katerim je hipoteka vpisana v zemljiški knjigi,
2. za ločitveno pravico, pri kateri je zaščitena vrednost zavarovanja enaka ali večja od zneska zavarovane terjatve tudi:
– zaščiteno vrednost zavarovanja,
– znesek zavarovane terjatve in
– opis, da se zaradi potrditve prisilne poravnave ločitvena pravica ne utesni,
3. če se terjatev, zavarovana s posamezno ločitveno pravico, v skladu z drugim odstavkom tega člena razdeli, za vsako tako ločitveno pravico tudi:
– zaščiteno vrednost zavarovanja,
– znesek nove zavarovane terjatve in
– opis obsega utesnitve ločitvene pravice iz tretjega odstavka tega člena,
4. če ločitvena pravica po četrtem odstavku tega člena preneha, tudi navedbo o njenem prenehanju.
(11) Za novo zavarovano terjatev:
1. se ne uporablja 1. točka prvega odstavka 213. člena in 2. točka 216. člena tega zakona, in
2. se smiselno uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v prvem in petem odstavku 212. člena ter 214., 215., 216. in 217. členu tega zakona.
(12) Za novo navadno terjatev in terjatev iz četrtega odstavka tega člena se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, določena v oddelku 4.5 tega zakona.
(13) Če je ločitvena pravica, za katero učinkuje prisilna poravnava, hipoteka, je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave listina, ki je podlaga za vpis utesnitve te hipoteke ali za vpis njenega izbrisa v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
(14) Sodišče mora v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave obvestiti zemljiškoknjižno sodišče o utesnitvi oziroma prenehanju hipotek iz trinajstega odstavka tega člena. Obvestilu mora priložiti odpravek sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti in seznam ločitvenih pravic, za katere učinkuje prisilna poravnava, iz desetega odstavka tega člena.
(15) Štirinajsti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za izbris zastavne pravice na nematerializiranih vrednostnih papirjih, v skladu z ZNVP, in za izbris zastavne pravice iz registra neposestnih zastavnih pravic na premičninah.
(16) Če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je tudi preoblikovanje ločitvenih pravic iz 2. točke prvega odstavka 221.n člena tega zakona, veljajo ta pravila:
1. s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave se vse ločitvene pravice, razen ločitvenih pravic, ki prenehajo po četrtem odstavku tega člena, preoblikujejo tako, da namesto ločitvenih pravic, ki obstajajo v korist posameznih imetnikov zavarovanih terjatev, nastanejo ločitvene pravice za skupno zavarovanje vseh teh zavarovanih terjatev (v nadaljnjem besedilu: skupna ločitvena pravica) v korist vseh imetnikov zavarovanih terjatev;
2. odločitev sodišča o vsebini potrjene prisilne poravnave mora poleg podatkov iz petega odstavka tega člena vsebovati tudi ugotovitev o preoblikovanju ločitvenih pravic v skupne ločitvene pravice v skladu s 1. točko tega odstavka;
3. seznam ločitvenih pravic mora vsebovati tudi:
– skupni znesek zaščitenih vrednosti zavarovanj, ki je enak vsoti zneskov iz prve alineje 2. točke in iz prve alineje 3. točke desetega odstavka tega člena, in
– skupni znesek zavarovanih terjatev, ki je enak vsoti zneskov iz druge alineje 2. točke in iz druge alineje 3. točke desetega odstavka tega člena;
4. seznam ločitvenih pravic mora pri posamezni ločitveni pravici iz 2. in 3. točke desetega odstavka tega člena vsebovati:
– namesto opisa iz tretje alineje 2. točke ali tretje alineje 3. točke desetega odstavka tega člena opis, da se ločitvena pravica preoblikuje v skupno ločitveno pravico, in
– delež njenega imetnika na skupni ločitveni pravici, izračunan v skladu s 6. točko tega odstavka (v nadaljnjem besedilu: delež imetnika na skupni ločitveni pravici);
5. med imetniki zavarovanih terjatev glede skupne ločitvene pravice nastane skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost imetnikov). Za skupnost imetnikov se uporabljajo pravila XXVIII. poglavja posebnega dela OZ o skupnosti, če ni v 6. do 9. točki tega odstavka drugače določeno;
6. delež posameznega imetnika na skupni ločitveni pravici se izračuna tako, da se zaščitena vrednost zavarovanja pri ločitveni pravici, imetnik katere je bil pred njenim preoblikovanjem v skupno ločitveno pravico, deli s skupnim zneskom zaščitenih vrednosti zavarovanj iz prve alineje 3. točke tega odstavka;
7. odločitev skupnosti imetnikov za uveljavitev skupne ločitvene pravice glede posameznega premoženja, ki je njen predmet, je sprejeta, če z njo soglašajo imetniki, delež katerih na skupni ločitveni pravici dosegajo ali presegajo 75 odstotkov. Enako velja za odločitve skupnosti imetnikov o drugih pravno mogočih načinih razpolaganja s skupno ločitveno pravico in o drugih skupnih zadevah, ki presegajo redno upravljanje;
8. iz zneska, doseženega z uveljavitvijo skupne ločitvene pravice, se njeni imetniki poplačajo v skladu z njihovimi deleži na skupni ločitveni pravici;
9. če preneha zavarovana terjatev posameznega imetnika zaradi njenega poplačila ali na drug način, preneha tudi delež tega imetnika na skupni ločitveni pravici. V tem primeru se sorazmerno povečajo deleži preostalih imetnikov v skupnosti imetnikov;
10. za izbris prejšnjih ločitvenih pravic in vpis novih skupnih ločitvenih pravice se smiselno uporabljajo trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena.
221.u člen
(potrditev in učinki prisilne poravnave s prestrukturiranjem z izčlenitvijo)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo, če je sprejeta prisilna poravnava, katere predmet je prestrukturiranje z izčlenitvijo iz 221.o člena tega zakona.
(2) Sodišče s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, poleg odločitev iz prvega odstavka 210. člena oziroma drugega odstavka 221.s člena oziroma petega odstavka 221.t člena tega zakona:
1. ugotovi, da je vsebina potrjene prisilne poravnave tudi izvedba izčlenitve v skladu z izčlenitvenim načrtom,
2. če načrt finančnega prestrukturiranja v skladu z 2. točko tretjega odstavka 221.o člena tega zakona določa, da se po izvedbi izčlenitve nad dolžnikom opravi stečajni postopek, sodišče s sklepom, s katerim odloči o potrditvi prisilne poravnave, hkrati odloči, da se nad dolžnikom začne stečajni postopek.
(3) V izreku sklepa o potrditvi prisilne poravnave sodišče svojo odločitev iz 1. točke drugega odstavka tega člena oblikuje tako, da navede prilogo načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 221.o člena tega zakona.
(4) Če je prisilna poravnava pravnomočno potrjena, z dnem, v katerem postane sklep sodišča o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, velja, da:
1. je ustanovljena nova družba oziroma nove družbe, določene v izčlenitvenem načrtu,
2. da je na vsako novo družbo prešlo premoženje skupaj z obveznostmi, določenimi v izčlenitvenem načrtu.
(5) Za odgovornost nove družbe oziroma novih družb za obveznosti dolžnika kot prenosne družbe, nastale do vpisa izčlenitve v sodni register, se ne uporabljata 636. člen ZGD-1 in 433. člen oziroma Nove družbe odgovarjajo samo za obveznosti, določene v izčlenitvenem načrtu.
(6) Člane poslovodstva oziroma organov nadzora nove družbe imenuje upniški odbor. Predsednik upniškega odbora mora sklicati sejo upniškega odbora, ki naj odloči o teh imenovanjih, v osmih dneh po objavi poziva upnikom, da glasujejo o sprejetju prisilne poravnave, za dan ki ni poznejši od zadnjega dne roka za oddajo glasovnic.
(7) Za vpis izčlenitve v sodni register se ne uporablja 634. člen ZGD-1. Sodišče mora v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave obvestiti registrsko sodišče o izvedeni izčlenitvi. Obvestilu mora priložiti:
1. odpravek sklepa o potrditvi prisilne poravnave s potrdilom o pravnomočnosti,
2. prilogo načrta finančnega prestrukturiranja iz drugega odstavka 221.o člena tega zakona, s potrdilom, da je bila izčlenitev izvedena v skladu z izčlenitvenim načrtom, ki ga vsebuje ta priloga, in
3. zapisnik seje upniškega odbora iz šestega odstavka tega člena.
(8) Če je bilo hkrati z izčlenitvijo izvedeno povečanje osnovnega kapitala nove družbe iz osmega odstavka 221.o člena tega zakona, veljajo ta posebna pravila:
1. smiselno se uporablja prvi odstavek 199. člena tega zakona in sodišče s sklepom iz drugega odstavka tega člena ugotovi tudi skupno višino osnovnega kapitala nove družbe;
2. obvestilu iz sedmega odstavka tega člena mora sodišče priložiti tudi čistopis statuta nove družbe, ki ga ob upoštevanju povečanja osnovnega kapitala izdela notar;
3. za izdajo delnic nove družbe se smiselno uporabljata šesti in sedmi odstavek 199. člena tega zakona.
Pododdelek 4.8.6: Ponovna prisilna poravnava po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave
221.v člen
(predlog za ponovno prisilno poravnavo)
(1) Ne glede na tretji odstavek 221.h člena tega zakona, je predlog za prisilno poravnavo dovoljen, tudi če dolžnik še ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave (v nadaljnjem besedilu: ponovna prisilna poravnava):
1. če sta od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje prisilne poravnave pretekli dve leti in
2. če z začetkom ponovne prisilne poravnave soglašajo upniki, ki so skupaj imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
(2) Predlogu za začetek postopka ponovne prisilne poravnave morajo biti poleg listin, ki morajo biti priložene predlogu za začetek postopka prisilne poravnave, priložene tudi notarsko overjene izjave upnikov iz 2. točke prvega odstavka tega člena o soglasju z začetkom postopka ponovne prisilne poravnave.
(3) Ne glede na prvi odstavek 221.j člena tega zakona so začetek postopka ponovne prisilne poravnave upravičeni predlagati samo upniki, ki so skupno imetniki terjatev, za katere učinkuje prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava in katerih vsota dosega 50 odstotkov vsote vseh priznanih in verjetno izkazanih terjatev v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
(4) Za upniški predlog za začetek postopka prisilne poravnave se ne uporablja 2. točka tretjega odstavka 221.j člena tega zakona.
(5) Če terjatev upnika iz 2. točke prvega odstavka oziroma iz tretjega odstavka tega člena v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave ni bila priznana ali verjetno izkazana, je treba predlogu za začetek postopka ponovne prisilne poravnave priložiti tudi poročilo revizorja, s katerim revizor z mnenjem brez pridržka ugotovi skupni znesek terjatev tega upnika do dolžnika po stanju na dan začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
(6) Če je pravnomočno potrjena ponovna prisilna poravnava, nov predlog za ponovno prisilno poravnavo ni dovoljen, če je vložen, preden je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz pravnomočno potrjene ponovne prisilne poravnave.
221.z člen
(posebna pravila za ponovno prisilno poravnavo)
(1) Za ponovno prisilno poravnavo se uporabljajo pravila tega zakona o prisilni poravnavi, če ni v pododdelku 4.8.6 tega zakona drugače določeno.
(2) Ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
(3) V postopku ponovne prisilne poravnave se izvede ponovna prijava in preizkus terjatev po stanju ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave. Terjatve, ki so bile prijavljene v postopku prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, veljajo za prijavljene v postopku ponovne prisilne poravnave.
(4) Če je predmet ponovne prisilne poravnave prestrukturiranje z izčlenitvijo iz 221.o člena, veljajo ta posebna pravila:
1. izčlenitveni načrt mora določati, da nova družba poleg obveznosti glede terjatev iz 2. in 3. točke petega odstavka 221.o člena tega zakona prevzame tudi vse obveznosti glede terjatev, ki so nastale po začetku postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave;
2. v primeru iz osmega odstavka 221.o člena tega zakona so predmet stvarnih vložkov pri povečanju osnovnega kapitala nove družbe lahko tudi navadne terjatve iz 1. točke tega odstavka in se za določitev emisijske cene za stvarni vložek, katerega predmet je zavarovana terjatev, smiselno uporablja tretji odstavek 199.b člena tega zakona.«.
38. člen
Šesti odstavek 233. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Založitve predujma iz prvega odstavka tega člena je oproščen:
1. dolžnik in
2. delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena tega zakona.«.
Sedmi odstavek se črta.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »Če je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena ali v primeru« nadomesti z besedilom »V primeru«.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »osmega« nadomesti z besedo »sedmega«.
39. člen
Drugi odstavek 289. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upniki terjatev na podlagi pogodb, ki jih je sklenil, ali drugih pravnih poslov, ki jih je opravil stečajni dolžnik od začetka postopka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka v skladu s 151. členom tega zakona, ne prijavijo v stečajnem postopku. Te terjatve se v stečajnem postopku poplačajo iz splošne razdelitvene mase pred poplačilom prednostnih terjatev iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona.«.
40. člen
Za 298. členom se doda nov 298.a člen, ki se glasi:
»298.a člen
(posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko ali maksimalno hipoteko)
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za hipoteko ali maksimalno hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo, in za terjatev, zavarovano s tako hipoteko ali maksimalno hipoteko.
(2) Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, veljajo ta posebna pravila:
1. velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni ta hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo;
2. upravitelj mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti to hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.
(3) Če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, v korist stečajnega dolžnika vknjiži lastninska pravica, ki je omejena s hipoteko ali maksimalno hipoteko, ali če se s takim vpisom vknjiži hipoteka ali maksimalna hipoteka, se za preizkus te hipoteke ali maksimalne hipoteke in terjatve, zavarovana z njo, smiselno uporablja 71. člena tega zakona tako, da mora upravitelj v 15 dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa, izdelati dodatni osnovni seznam.«.
41. člen
Za 314. členom se doda nov 314.a člen, ki se glasi:
»314.a člen
(posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba)
Če je upnik ali tisti, ki je prerekal terjatev oziroma ločitveno ali izločitveno pravico upnika, s pritožbo izpodbijal sklep o preizkusu terjatev glede odločitve o preizkusu določene terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, začne enomesečni rok, za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice, določen v naslednjih določbah:
– v prvem in četrtem odstavku 300. člena,
– v tretjem in sedmem odstavku 301. člena,
– v drugem in četrtem odstavku 302. člena,
– v prvem in četrtem odstavku 305. člena,
– v tretjem odstavku 306. člena,
– v drugem in četrtem odstavku 308. člena,
– v prvem in tretjem odstavku 310. člena,
– v tretjem odstavku 311. člena,
– v drugem in četrtem odstavku 312. člena ter
– v tretjem in četrtem odstavku 314. člena tega zakona,
teči od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o tej pritožbi.«.
42. člen
Za drugim odstavkom 331. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če sodišče s prvim sklepom o prodaji kot način prodaje določi javno dražbo ali zavezujoče zbiranje ponudb, lahko v tem sklepu določi tudi, da se lahko javna dražba ali postopek zbiranja ponudb enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji postopek ni uspešen. V tem primeru mora sodišče v sklepu o prvi prodaji določiti tudi delež, za katerega se sme v ponovljenem postopku znižati izklicna ali izhodiščna cena. Ta delež ne sme biti večji od 10 odstotkov izklicne ali izhodiščne cene v prejšnjem, neuspešnem postopku.«.
43. člen
V šestem odstavku 341. člena se znesek »50.000 eurov« nadomesti z zneskom »100.000 eurov«.
44. člen
V četrtem in petem odstavku 345. člena se besedilo »v osmih dneh po prejemu« nadomesti z besedilom »v 15 dneh po objavi«.
45. člen
Prvi odstavek 374. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če premoženja, ki sestavlja stečajno maso, ni mogoče unovčiti ali bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški, se to premoženje razdeli:
1. če premoženje spada v splošno stečajno maso:
– v primeru iz drugega odstavka 373. člena tega zakona: družbenikom v sorazmerju z njihovimi deleži,
– v drugih primerih: upnikom v sorazmerju z njihovimi deleži iz tretjega odstavka 359. člena tega zakona, če privolijo, da ga prevzamejo,
2. če premoženje spada v posamezno posebno stečajno maso in je predmet samo ene ločitvene pravice: ločitvenemu upniku, če privoli, da prevzame to premoženje,
3. če premoženje spada v posamezno posebno stečajno maso in je predmet več kot ene ločitvene pravice:
– tistemu ločitvenemu upniku, ki privoli, da ga prevzame,
– če v prevzem premoženja privoli več ločitvenih upnikov, pa tistemu med njimi, ki ima ločitveno pravico najzgodnejšega vrstnega reda.«.
Za enajstim odstavkom se dodajo novi dvanajsti do štirinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(12) Za pravne posledice pravnomočnega sklepa o končni razdelitvi iz osmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek 342. člena tega zakona.
(13) Če se s sklepom o končni razdeliti premoženje prenese na ločitvenega upnika po 2. ali 3. točki prvega odstavka tega člena, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži ločitvenemu upniku, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini stroškov iz četrtega odstavka 226. člena tega zakona.
(14) Če je za razdelitev premoženja upnikom ali družbenikom po prvem odstavku tega člena treba plačati davek na dodano vrednost ali davek od prometa nepremičnin, sodišče s sklepom o končni razdelitvi naloži upniku ali družbeniku, ki se mu premoženje izroči, da stečajnemu dolžniku plača znesek v višini tega davka.«.
46. člen
Tretji do šesti odstavek 383.a člena se črtajo.
Dosedanji sedmi odstavek postane tretji odstavek.
47. člen
Za 473. členom se doda nov 473.a člen, ki se glasi:
»473.a člen
(jezik sodelovanja)
Pri sodelovanju po 471. in 472. členu tega zakona lahko domače sodišče ali domači upravitelj uporabljata jezik, ki je pri domačem sodišču v uradni rabi, ali angleški jezik.«.
Prehodne in končna določba
48. člen
(1) Določbe novega 185.a, 199.d, 214.a in 221.h do 221.z člena zakona ter določbe spremenjenega oziroma dopolnjenega 141., 142., 143., 144., 145., 146., 182., 186., 190., 191., 199., 199.a 199.b 199.c, 201., 205., 209., 211. in 212. člena zakona se uporabljajo za postopke prisilne poravnave, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(2) Določbe spremenjenega oziroma dopolnjenega 221.a, 221.b, 221.d, 221.e in 221.f člena zakona se uporabljajo za postopke poenostavljene prisilne poravnave, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(3) Določbe spremenjenega oziroma dopolnjenega 221.b, 221.d, 221.e in 221.f člena zakona se uporabljajo tudi za postopke poenostavljene prisilne poravnave, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona. V postopku iz prvega stavka tega odstavka mora dolžnik predložiti dopolnjeni seznam terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena zakona do poteka roka za vložitev zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave iz prvega odstavka 221.f člena zakona, vendar ne pozneje kot v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
(4) Spremenjeni 233. člen in nov 298.a člen zakona se uporabljata za stečajne postopke, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona.
(5) Spremenjeni sedmi odstavek 233. člena zakona se uporablja tudi za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, ne da bi bil založen predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
49. člen
(1) Določbe spremenjenega tretjega in novega devetega odstavka 120.k zakona se začnejo uporabljati en mesec po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, mora do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena imenovati predsednika disciplinske komisije prve stopnje in njegovega namestnika.
(3) Disciplinski postopki, ki bili uvedeni do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena, se dokončajo pred organi in po določbah do sedaj veljavnega zakona.
(4) Minister, pristojen za pravosodje, mora pravilnik iz novega devetega odstavka 120.k člena zakona izdati v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
50. člen
(1) Pravila, določena v tem členu, se uporabljajo za ponovno prisilno poravnavo, če je bil postopek, v katerem je bila prejšnja prisilna poravnava pravnomočno potrjena, začet pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Ne glede na 1. točko prvega odstavka 221.v člena zakona je predlog za ponovno prisilno poravnavo dovoljen, če je od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prejšnje poravnave preteklo eno leto.
(3) Soglasje iz 2. točke prvega odstavka 221.v člena zakona lahko dajo tudi upniki, ki so imetniki zavarovanih terjatev, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, čeprav za te terjatve prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni učinkovala.
(4) Ne glede na tretji odstavek 221.v člena zakona so postopek ponovne prisilne poravnave upravičeni predlagati tudi upniki, ki so imetniki zavarovanih terjatev, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave, čeprav za te terjatve prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava ni učinkovala.
(5) Ne glede na drugi odstavek 221.z člena zakona lahko predlog za ponovno prisilno poravnavo vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev iz prvega odstavka 221.n člena zakona, ki so nastale do začetka postopka prejšnje pravnomočno potrjene prisilne poravnave.
51. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-01/13-29/27
Ljubljana, dne 27. novembra 2013
EPA 1569-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
Janko Veber l.r.
Predsednik