Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2013 z dne 4. 10. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2013 z dne 4. 10. 2013

Kazalo

2996. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Postojna, stran 9072.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – Odl. US), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – Odl. US in 21/13), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08 in 48/09), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbe o spremembi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 8/12), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10), Uredbe o emisiji snovi in odvajanju vode iz MKČN (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10) ter Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07 in 53/10), je Občinski svet Občine Postojna na 16. seji dne 24. 9. 2013 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Postojna
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina in namen)
Ta Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Postojna (v nadaljevanju: odlok), ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje izvajanja javne službe,
– izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo,
– izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– financiranje javne službe,
– meritve in obračun,
– vrste in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe,
– nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe in
– druge elemente, potrebne za izvajanje javne službe.
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Komunalna odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Padavinska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Industrijska odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(4) Komunalna čistilna naprava je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava, skladna s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(6) Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
(7) Obstoječa greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(8) Nepretočna greznica je greznica, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
(9) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(10) Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. K obdelavi blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(11) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
(12) Javna kanalizacija je kanalizacija, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in jo zagotavlja občina. Javna kanalizacija se začne z združitvijo priključkov najmanj dveh stavb, v katerih obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode presega 20 PE oziroma 10 PE, če gre za naselje ali del naselja na vodovarstvenem ali občutljivem območju.
(13) Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, v katero se odvaja komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb.
(14) Kanalizacijski priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja spoj med interno in javno kanalizacijo, to je kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do najbližje zunanje stene stavbe.
(15) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
(16) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(17) Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Uredbo).
(18) Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(19) Vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(20) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
(21) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(22) Ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode je čiščenje vode, skladno s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.
(23) Obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(24) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata).
II. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
3. člen
(izvajanje javne službe)
(1) Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
– vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo,
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati naprave iz drugega odstavka 11. člena tega odloka.
(3) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, razen izrecno navedenih v prvem odstavku, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(5) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z Uredbo,
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.
4. člen
(izvajalec in uporabniki javne službe)
– Občina je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine Postojna, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
– Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Postojna je Javno podjetje Kovod Postojna, vodovod, kanalizacija, d.o.o., Postojna (v nadaljevanju: izvajalec).
– Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavbe, dela stavbe, gradbenega inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
5. člen
(program odvajanja in čiščenja)
Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na svojem območju v skladu z veljavno zakonodajo, izvajalec pa javno službo na navedenem območju Občine Postojna, izvaja skladno s predpisi in s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno s Uredbo in objavi na spletni strani podjetja.
6. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
– v Centralni čistilni napravi Postojna za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– v MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja in z njimi upravlja izvajalec javne službe;
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
7. člen
(prevzem vsebin greznic in blata MKČN)
Ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se zagotavlja na Centralni čistilni napravi Postojna, ki je opremljena za obdelavo blata.
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
8. člen
(javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za vodenje katastra javne kanalizacije ter predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.
(2) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju ter Tehničnem pravilniku izvajalca.
(3) Izvajalec je dolžan izdati soglasje k izvedbi priključka najpozneje v 30 dneh od prejema popolne vloge.
(4) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes.
(5) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(6) Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov, kolikor so sami predmet tehničnega pregleda ali so v povezavi z javno infrastrukturo.
9. člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji z zapisnikom le-te predati v last občini.
(2) Pogoji za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije so določeni s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme občina in s Tehničnim pravilnikom upravljavca.
(3) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu javne službe.
(4) Medsebojna razmerja med upravljavcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture.
10. člen
(sistem odvajanja)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v mešanem in ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in investicijska vzdrževanja obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
11. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na območjih poselitve, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na teh območjih komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v MKČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočno greznico, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ki jih zagotavlja občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3) Kolikor je preračunana obremenitev na 1 m dolžine kanalskega voda večja od 0,02, odvajanje pa je možno s prečrpavanjem, je uporabnik dolžan izvesti interno črpališče.
(4) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik dolžan vgraditi MKČN.
(6) Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oziroma po njeni izgradnji, obvestiti lastnika objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(8) Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(9) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
12. člen
(območja, kjer se zagotavlja javna kanalizacija)
Območja na katerih občina zagotavlja javno kanalizacijo so prikazana v Prilogi 1.
13. člen
(načini priključitve)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka.
(3) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(4) V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na fekalni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
(5) Za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere se lahko izvede začasen priključek na javno kanalizacijo. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo. Izvajalec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Izvajalec lahko dovoli začasno priključitev na javno kanalizacijo le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
14. člen
(pogoji priključitve)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
Lastnik objekta je dolžan upravljavca obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj osem dni pred izvedbo del in podpisati obrazec za izvedbo, kolikor ga še ni v postopku izdaje soglasij. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
15. člen
(izvajanje priključkov)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
16. člen
(material kanalizacije uporabnika)
Kanalizacija uporabnika mora biti grajena iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
17. člen
(spremembe na priključkih)
Sprememba dimenzije priključka, trase, izvedbo dodatnega dela priključka ali ukinitev priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
Odjava priključka na javno kanalizacijo je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu v pisni obliki.
Prekinitev priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. Izvajalec uporabnika javne kanalizacije izbriše iz ustreznih evidenc.
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne stroške spremeniti priključek na javno kanalizacijo v primeru spremenjenih pogojev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
18. člen
(padavinske in tuje vode)
V mešani sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, kjer obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok. V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje izvajalca. Izvajalec javne službe to dejavnost izvaja na podlagi pogodb, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.
19. člen
(industrijske odpadne vode)
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo, pod pogoji, ki jih določa ta odlok in soglasje izvajalca.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
20. člen
(načini odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Na območjih prikazanih v Prilogi 1, kjer ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v rokih, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave zmogljivosti do 50 PE izdela oceno obratovanja, v skladu z zakonsko predpisanim navodilom in na zakonsko predpisanem obrazcu na podlagi pravilnika o prvih meritvah.
(4) Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost MKČN s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
21. člen
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine v obsegu in rokih, določenih v 3. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa vsako leto do 25. decembra pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje leto.
(2) Blato iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža samo na Centralno čistilno napravo Postojna, ki je opremljena za obdelavo blata, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
(3) Le v primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje in četrte alineje petega odstavka 3. člena. Lastnik greznice ali MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe za vsako tri letno obdobje predložiti pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
22. člen
(obstoječe greznice)
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec ob popisu stanja na terenu pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu na podlagi porabljene količine pitne vode in prostornine usedalnika blata in v skladu z veljavno zakonodajo (najmanj enkrat na tri leta).
23. člen
(način obveščanja in praznjenja greznic)
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti. Kolikor praznjenje ni izvedeno v roku 8 dni po dogovorjenem terminu, izvajalec uporabnika v skladu z veljavno zakonodajo obvesti pisno s povratnico najmanj 15 dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(5) Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
24. člen
(obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter manjše od 100 m2, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno zakonodajo;
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati dežurno službo;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
25. člen
(vzdrževanje in izvajanje investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v investicijsko vzdrževanje javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo.
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(4) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti.
(5) V primeru investicijskega vzdrževanja ali rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
26. člen
(obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključijo le s soglasjem upravljavca skladno z odobreno tehnično dokumentacijo;
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MKČN ali nepretočno greznico;
– pridobiti soglasja, mnenja in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo, zlasti pa obstoječo ali nepretočno greznico in MKČN;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja upravljavca;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa vodomera, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako, kot staremu in jih je novi uporabnik dolžan poravnavati;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(2) Uporabnik sme odvajati vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je ta nastala zaradi njegovega ravnanja oziroma jo je povzročila njegova odpadna voda.
(3) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
27. člen
(posegi v območju kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
28. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
29. člen
(proračunska sredstva občine)
Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa. Po poteku poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe brez upoštevanja rezultata tržne dejavnosti do 31. 3. za preteklo leto.
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
30. člen
(elementi za obračun)
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin velikosti do 100 m2,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin velikosti do 100 m2.
31. člen
(sestava cene)
(1) Cena storitev javne službe iz prve in tretje alineje prejšnjega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe in okoljske dajatve, iz druge, četrte in pete alineje prejšnjega člena pa iz omrežnine in cene opravljanja storitev javne službe.
(2) Omrežnina je del cene, ki pokriva stroške javne infrastrukture, ki je namenjena odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter se uporabnikom obračunava mesečno glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določenih z velikostjo obračunskega vodomera v skladu z Odlokom o oskrbi s pitno vodo. Faktorji za različne velikosti vodomerov so določeni v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode vključujejo stroške, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe.
(4) Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode so stroški okoljskih dajatev v skladu s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
(5) Kolikor je uporabnik najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe, je lastnik dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznost plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
32. člen
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja in okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
(1) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne voda. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti kot je to določeno s predpisi.
33. člen
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti)
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi upravljavca vodovodnega omrežja z vložitvijo pisne vloge iz Priloge 2 tega odloka najkasneje do 15. 2. tekočega leta.
(2) Za popolno vlogo morajo priložiti naslednje priloge:
– fotokopijo zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu glede na predmet uveljavljanja oprostila,
– potrdilo o družinski skupnosti, če se ne zagotavlja ločeno merjenje porabe pitne vode,
– številko odjemnega mesta odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja, navedeno na računu upravljavca omrežja.
(3) Vloga se obnovi enkrat letno. Kolikor upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, mu upravljavec z mesecem marcem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Enako velja kolikor vlagatelj v roku ne priloži vseh zahtevanih prilog.
34. člen
(enota količine)
(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
(3) Predračunska cena opravljanja storitev iz prvega in drugega odstavka se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje. Pri tem se smiselno uporabljajo tudi določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo.
(4) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev.
Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1.
(5) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, ki niso večje kot 100 m2, je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj. Storitev se ne obračuna, če se padavinska odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo. V primeru izvedbe ukrepov zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku, izvajalec obračunano količino padavinske odpadne vode lahko zmanjša za največ 50 %.
(6) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
35. člen
(način obračuna stroškov storitev)
(1) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin v javno kanalizacijo s postavkami:
– omrežnina, določeno s produktom cene omrežnine za faktor 1 (v EUR/mesec) in ustreznim faktorjem,
– odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, določeno s produktom cene za odvajanje odpadne vode (v EUR/m3) in količine odvedene odpadne vode,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z javnih površin na čistilni napravi s postavkami:
– omrežnina, določeno s produktom cene omrežnine za faktor 1 (v EUR/mesec) in ustreznim faktorjem,
– čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, določeno s produktom cene za čiščenje odpadne vode (v EUR/m3) in količine odvedene odpadne vode.
(3) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN s postavkami:
– omrežnina, določeno s produktom cene omrežnine za faktor 1 (v EUR/mesec) in ustreznim faktorjem,
– storitve vezane na greznice in MKČN, določeno s produktom cene za prevzem in obdelavo vsebine iz greznic in MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN (v EUR/m3) in količine odvedene odpadne vode,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(4) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 v javno kanalizacijo s postavkami:
– omrežnina, določeno s produktom cene omrežnine za faktor 1 (v EUR/mesec) in ustreznim faktorjem,
– odvajanje padavinske odpadne vode, določeno s produktom cene za odvajanje (v EUR/m3) in količine odvedene padavinske vode.
(5) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev čiščenja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin do 100 m2 na čistilni napravi s postavkami:
– omrežnina, določeno s produktom cene omrežnine za faktor 1 (v EUR/mesec) in ustreznim faktorjem,
– čiščenje padavinske odpadne vode, določeno s produktom cene za čiščenje (v EUR/m3) in količine odvedene padavinske vode.
(6) Izvajalec mesečno zaračuna uporabniku stroške storitev iz 21. člena s postavkami:
– storitve vezane na greznice in MKČN delno, določeno s produktom cene obratovalnega monitoringa za MKČN in vodenje evidence izjav (v EUR/m3) in količine odvedene odpadne vode,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(7) Izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku opravljeno storitev izdaje mnenj in strokovnih ocen, ki se nanašajo na področje odvajanja padavinskih odpadnih vod iz utrjenih površin in industrijskih odpadnih vod.
36. člen
(oblikovanje cene storitev)
(1) Ceno storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Občina določi potrjeno ceno javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
37. člen
(obveznost plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način, kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
38. člen
(plačilo računov in ugovor)
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode.
39. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda v naslednjih primerih:
– odvajanje odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir,
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja uprav­ljavca,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik ne opusti greznice skladno z 11. členom tega odloka,
– uporabnik ne plača računa skladno s pogoji predhodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(2) Dobava pitne vode ali odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
(3) Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev, ki je daljša od treh mesecev. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
(4) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
– v primerih višje sile, kot npr.: potres, požar, suša, onesnaževanje vodnih virov, izpad energije in podobno.
(5) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda iz prejšnjega odstavka obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, oziroma vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela, v primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka pa tudi postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih voda objava za upravljavca ni obvezna.
IX. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
40. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
(1) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca,
– nepretočne greznice in MKČN iz drugega odstavka 11. člena tega odloka.
(2) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(3) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedenih del.
41. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija,
– interno črpališče,
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske stavbe v skladu z uredbo,
in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
(2) Interna kanalizacija s priključkom in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni v skladu s tehničnimi pogoji iz soglasja in Tehničnega pravilnika tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz stavb, ki so nižje od javne kanalizacije ali pa v njih obstaja nevarnost preplavitve, se mora izvesti s črpanjem. Podrobnosti so določene v Tehničnem pravilniku.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je dolžan s temi objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javni kanalizaciji.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
42. člen
(inšpekcijski organ)
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ.
43. člen
(globe za pravne in fizične osebe)
(1) Pravna oseba uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije skladno s prvim odstavkom 11. člena odloka;
– če ne ravna skladno z drugim odstavkom 21. člena odloka;
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 26. člena odloka;
– če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali padavinsko vodo v kanal za odpadne vode v primeru ločenega kanalizacijskega sistema.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
44. člen
(globe za izvajalca)
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje pravna oseba upravljavec omrežja, ki:
– ne izvaja ali izvaja neustrezno javna pooblastila iz 8. člena,
– dovoli priključek v nasprotju z določili 13. in 14. člena,
– ne prijavi ugotovljenih kršitev iz 26. člena inšpekcijski službi.
(2) Z globo 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba upravljavca.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 107/00, 128/03, 68/05 in 5/10) in Odlok o tarifnem sistemu oskrbe z vodo iz javnih vodovodov, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 107/00, 110/05) ter Pravilnik o določanju upravičencev za neplačevanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v kmetijskih dejavnostih na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 8/11 in 25/13).
46. člen
(sofinanciranje izgradnje MKČN)
(1) Na območjih iz 20. člena, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena, Občina Postojna lastnikom vseh stavb, ki najkasneje do 31. 12. 2017 zagotovijo čiščenje odpadnih vod v lastni MKČN, povrne del stroškov, ki lastniku objekta nastanejo z nakupom in vgradnjo MKČN.
(2) Sredstva za sofinanciranje izgradnje MKČN zagotovi Občina Postojna v proračunu. Sredstva se podelijo na način javnega razpisa, ki ga vsako leto pripravi občina in se podelijo do porabe sredstev. K zahtevku za povrnitev stroškov mora biti priloženo:
– račun dobavitelja čistilne naprave in njegova izjava o skladnosti naprave,
– pogodba o izvajanju storitev za MKČN,
– pozitivna ocena obratovanja MKČN, izdana s strani izvajalca javne službe.
(3) Višina sofinanciranja se določi na podlagi števila prebivalcev, ki že najmanj eno leto stalno prebivajo v stavbi, ki se priključuje na MKČN, in sicer:
– 1.500 EUR za stavbo z od 1 do 3 prebivalcev,
– 2.000 EUR za stavbo s 4 ali 5 prebivalci,
– 2.500 EUR za stavbo s 6 prebivalci in 400 dodatnih EUR za vsakega prebivalca nad 6.
(4) Kolikor se na eno MKČN priključuje več stavb, se višina sofinanciranja sešteva.
47. člen
(delitev stroškov pri opremljanju naselij s kanalizacijo)
(1) Pri izvajanju investicij v opremljanje naselij z javno kanalizacijo strošek izgradnje priključkov med javnim kanalom do vključno s prvim revizijskim jaškom na zemljišču lastnika objekta krije Občina Postojna. Ureditev priklopa na ta revizijski jašek, ukinitev greznice in ostala spremljajoča dela so strošek lastnika objekta.
(2) Za objekte, iz katerih se je do izgradnje javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna voda v ustrezno MKČN, krije strošek izgradnje priključnega kanala od mesta odstranjene MKČN do javne kanalizacije v celoti Občina Postojna. Odstranitev in izključitev MKČN iz sistema odvajanja odpadnih vod je strošek lastnika objekta.
48. člen
Upravljavec omrežja se obveže v roku enega leta izdati z določbami tega odloka usklajen nov Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih ter padavinskih voda.
49. člen
Občina se obvezuje sprejeti pravilnik iz 9. člena v roku enega leta od sprejetja tega odloka.
50. člen
Uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijo zaključeno s čistilno napravo prek greznic, morajo v roku enega leta po obvestilu izvajalca izvesti kanalizacijski priključek po navodilu upravljavca z opustitvijo greznice.
Lastniki obstoječih stavb lahko do rokov, določenih v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka 26. člena komunalno odpadno vodo odvajajo v obstoječo greznico, če zagotavljajo njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe.
51. člen
Uporabnik, ki že izvaja obvezen monitoring odpadnih vod, mora upravljavcu redno dostavljati poročila o opravljenih meritvah.
52. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2013
Postojna, dne 24. septembra 2013
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.