Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013

Kazalo

2547. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec, stran 7675.

Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/9, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12) na 20. redni seji dne 10. 7.2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvod)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(2) OPN velja na celotnem območju občine.
2. člen
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Odlok OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Prehodne in končne določbe
V. Priloge:
– Priloga 1 – Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi
– Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja.
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+------------------------------------------+-----------+
|Številka|Karta                                     |Merilo     |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.1.  |Zasnova prostorskega razvoja              |1:50.000   |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.2.  |Zasnova gospodarske javne infrastrukture  |1:50.000   |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.3.  |Okvirna območja naselij in razpršene      |1:50.000   |
|        |poselitve                                 |           |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.4.1.|Usmeritve za razvoj poselitve             |1:50.000   |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.4.2.|Usmeritve za razvoj v krajini             |1:50.000   |
+--------+------------------------------------------+-----------+
|2.1.4.3.|Usmeritve za določitev namenske rabe      |1:50.000   |
|        |zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev|           |
+--------+------------------------------------------+-----------+
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+--------+------------------------------------------+----------+
|Številka|Karta                                     |Merilo    |
+--------+------------------------------------------+----------+
|1       |Pregledna karta občine z razdelitvijo na  |1:50.000  |
|        |liste                                     |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
|2       |Pregledna karta občine s prikazom osnovne |1:50.000  |
|        |namenske rabe in ključnih omrežij         |          |
|        |gospodarske javne infrastrukture          |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
|3       |Prikaz območij enot urejanja prostora,    |1:5.000   |
|        |osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe |          |
|        |prostora in prostorskih izvedbenih pogojev|          |
+--------+------------------------------------------+----------+
|4       |Prikaz območij enot urejanja prostora in  |1:5.000   |
|        |prikaz javne gospodarske infrastrukture   |          |
+--------+------------------------------------------+----------+
3. člen
(uporabljeni izrazi)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Atrijska hiša: je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2. Bruto tlorisna površina (BTP): stavbe je skupna površina vseh etaž izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se pri podstrešju upošteva tisti del bruto tlorisnih površin, kjer je svetla višina prostora višja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
3. Dozidava oziroma nadzidava objekta: je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do 50 % BTP. Pri izračunu BTP za dozidavo ali nadzidavo objekta se ne upošteva površin kleti. Šteje se, da je dozidava oziroma nadzidava objekta novogradnja takrat, ko je dozidava ali nadzidava večja od 50 % obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
4. Drevnina: so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5. Dvojček: sestavljata dve družinski hiši, ki imata skupen vmesni zid in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoječo hišo z ločenima vhodoma in ločenima parcelama, namenjenima gradnji.
6. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP): je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določi namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor se določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
7. Etaža: je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
8. Etažnost objekta: je določena s številom etaž, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), terasna etaža (T) in nadstropja (N).
9. Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI): se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.
10. Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju FJP): je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
11. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ): je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.
12. Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP): je razmerje med površino funkcionalne parcele objekta, ki mora ostati zelena z zemljino in vegetacijskim slojem in celotno površino funkcionalne parcele objekta. Zelene strehe objektov in površine nad podzemnimi stavbami se ne štejejo kot zelene površine.
13. Frčada: je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev in zračenje mansardnih ali podstrešnih prostorov.
14. Funkcionalno drevo: je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.
15. Gospodarska javna infrastruktura: so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
16. Gostinski vrt: je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
17. Gradnja: je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
18. Grajeno javno dobro: so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
19. Kap objekta: je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
20. Klet (v nadaljevanju K): je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
21. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
22. Kmetijska dejavnost: je gospodarska panoga, ki obsega pridelovanje kmetijskih rastlin oziroma živinorejo ter storitve za rastlinsko pridelavo oziroma živinorejo, razen veterinarskih storitev in obsega dejavnosti, ki so v predpisih o standardni klasifikaciji dejavnosti navedene pod “01.1 Pridelovanje kmetijskih rastlin”, “01.2 Živinoreja”, “01.3 Mešano kmetijstvo” in “01.4 Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen veterinarskih storitev”.
23. Lega objekta južno, jugovzhodno ali jugozahodno: Smatra se, da načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45º od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
24. Legalno zgrajeni objekt: je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
25. Lice stanovanjske stavbe: je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
26. Nadstropja (v nadaljevanju N): so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot podstrešje ali terasna etaža-T.
27. Naselje: je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
28. Nelegalna gradnja: pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. (ZGO-1)
29. Nestanovanjska stavba: je objekt v katerem primarna dejavnost, ki ni bivanje, presega 50 % BTP objekta.
30. Okoljska infrastruktura: so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
31. Oskrbovana stanovanja: so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.
32. Otroško igrišče: je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
33. Parcela objekta: je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo temu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
34. Poseg v prostor: je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
35. Podstrešje: je prostor neposredno pod poševno streho, lahko tudi bivalni, z notranjo svetlo višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
36. Praviloma: izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
37. Pretežno: pomeni najmanj 70 %.
38. Pritličje (v nadaljevanju P): je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
39. Raščen teren: so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
40. Regulacijske črte: (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
– regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
– gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti;
– gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
– okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
41. Rekonstrukcija objekta: je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
42. Rekreacijske površine: so površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem.
43. Ribištvo: je športna in gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z lovljenjem in gojitvijo rib.
44. Sleme: je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
45. Sonaravno urejanje vodotokov: je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
46. Sprememba namembnosti: je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
47. Spremljajoča dejavnost: je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
48. Stanovanjska stavba: je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju.
49. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine: je stavba (skladno s CC-SI vse stavbe, ki spadajo v skupino 1130), namenjena občasnemu ali stalnemu bivanju različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih skupin).
50. Strnjena gradnja: je gradnja minimalno 3 stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom v obliki vrstne hiše, verižne hiše, molekule ipd.
51. Svetla višina prostora: je merjena od gotovega poda do gotovega stropa najnižjega dela iste etaže.
52. Trg: je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
53. Turistična kmetija: je dopolnilna dejavnost na kmetiji in je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov. Kmetija, ki opravlja gostinske dejavnost kot dopolnilno dejavnost (v nadaljnjem besedilu turistična kmetija), mora imeti organizirano lastno kmetijsko pridelavo.
54. Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
55. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
56. Večstanovanjska stavba: je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji.
57. Veduta: je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
58. Višina objekta: ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme).
59. Vodno zemljišče: je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
60. Vrtiček: je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
61. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
62. Vzdrževanje objekta: je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
63. Zaselek: je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
64. Zbiralnica ločenih frakcij: je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
65. Zbirni center: je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
66. Zelena streha: je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
67. Zelene površine naselja: so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
(2) Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:
+-------+-------------------------------+
|Kratica|Pomen kratice                  |
+-------+-------------------------------+
|BTP    |bruto tlorisna površina        |
+-------+-------------------------------+
|ČN     |čistilna naprava               |
+-------+-------------------------------+
|DLN    |državni lokacijski načrt       |
+-------+-------------------------------+
|DPN    |državni prostorski načrt       |
+-------+-------------------------------+
|EUP    |enota urejanja prostora        |
+-------+-------------------------------+
|FI     |faktor izrabe funkcionalne     |
|       |parcele objekta                |
+-------+-------------------------------+
|FJP    |faktor odprtih javnih površin  |
+-------+-------------------------------+
|FZ     |faktor zazidanosti             |
|       |funkcionalne parcele objekta   |
+-------+-------------------------------+
|FZP    |faktor zelenih površin         |
+-------+-------------------------------+
|GL     |gradbena linija                |
+-------+-------------------------------+
|GM     |gradbena meja                  |
+-------+-------------------------------+
|GMn    |gradbena meja v nadstropju     |
+-------+-------------------------------+
|K      |klet                           |
+-------+-------------------------------+
|KS     |krajevna skupnost              |
+-------+-------------------------------+
|LN     |lokacijski načrt               |
+-------+-------------------------------+
|M      |mansarda                       |
+-------+-------------------------------+
|MRP    |merilno regulacijska postaja   |
+-------+-------------------------------+
|N      |nadstropje                     |
+-------+-------------------------------+
|OLN    |občinski lokacijski načrt      |
+-------+-------------------------------+
|OPN    |občinski prostorski načrt      |
+-------+-------------------------------+
|OPPN   |občinski podrobni prostorski   |
|       |načrt                          |
+-------+-------------------------------+
|P      |pritličje                      |
+-------+-------------------------------+
|PM     |parkirno mesto                 |
+-------+-------------------------------+
|RL     |regulacijska linija            |
+-------+-------------------------------+
|RTP    |razdelilna transformatorska    |
|       |postaja                        |
+-------+-------------------------------+
|TP     |transformatorska postaja       |
+-------+-------------------------------+
|ZN     |zazidalni načrt                |
+-------+-------------------------------+
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
(4) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. STRATEŠKI DEL
II.1 Splošne določbe
4. člen
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture
4. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
5. Določitev območij razpršene poselitve
6. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
7. Usmeritve za razvoj v krajini
8. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
9. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
5. člen
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04)
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04)
– Program razvoja podeželja 2004–2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04)
– Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije – delovni osnutki
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture
– Razvojni program Občine Dobrova - Polhov Gradec od 2012–2022.
6. člen
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina Dobrova - Polhov Gradec leži na obrobju Ljubljanske kotline in je v gospodarskem smislu z njo tesno povezana. Občina je bila pred letom 1994 del Občine Ljubljana-Vič-Rudnik, po uvedbi Zakona o lokalni samoupravi pa je skupaj z današnjo Občino Horjul tvorila novo samostojno občino. V letu 1998 sta se ti dve občini ločili in nastala je današnja Občina Dobrova - Polhov Gradec. Občina meji na občine: Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Logatec, Vrhnika, Horjul, Log - Dragomer, Brezovica, Mestna občina Ljubljana in Medvode.
(2) Občina meri 118 km². V začetku leta 2011 je v 33 naseljih živelo 7.325 prebivalcev, v 2.445 gospodinjstvih. Povprečna velikost gospodinjstva je 3,2 člana. Področje občine je redko naseljeno – gostota naseljenosti je 62 prebivalcev/km2. Razlog za redko naseljenost je razgiban relief občine, ki dopušča strnjena naselja le v ozkih dolinah, medtem ko so za gričevnati in hriboviti svet značilna prostrana naselja, zaselki in samotne kmetije.
(3) Območje urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od občinske meje do Polhovega Gradca. Za to območje, ki leži v KS Dobrova in deloma v KS Polhov Gradec, je značilna predvsem obcestna razpršena poselitev s stanovanjskimi hišami, ki je nastala zaradi svoje geografske lege. Območje v neposredni bližini Brezovice je primestno območje Ljubljane s svojo dobro dostopnostjo oziroma z dobrimi prometnimi povezavami, kar vzpodbuja poselitev dnevnih migrantov v zaposlitvena sedišča širšega območja mesta Ljubljane. Območje manj urbaniziranega podeželja pokriva zahodni del občine od Polhovega Gradca do zahodne občinske meje. To je območje redke avtohtone razpršene poselitve, večinoma zaselkov, manjših naselij in samotnih kmetij, ki je značilna za ta krajinski tip območja – hribovitega in manj dostopnega območja, ki zajema območje KS Črni Vrh in KS Šentjošt ter večji del KS Polhov Gradec.
(4) Razpršena obcestna poselitev, ki je nastala v času hitre urbanizacije, pušča nerazrešene probleme komunalnega urejanja ter neustrezno zasnovo poselitve v kulturni krajini in je kot taka vir okoljskih obremenitev in vizualnih motenj.
(5) Z državnim središčem je Občina Dobrova - Polhov Gradec povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem, skratka vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, ki pa želi na drugi strani ohranjati in razvijati svojo samostojnost.
(6) Po popisu leta 2002 je bilo v občini 3.091 aktivnih prebivalcev. Od tega je nezaposlenih oseb 288. Samozaposlenih je 276. Vseh zaposlenih oseb v občini je skupaj 2.427.
(7) V letu 2006 je imela občina 1.240 delovnih mest ali 180 delovnih mest na prebivalca. Pretežni delež podjetij je malih, kar 93 % podjetij v občini ima do 5 zaposlenih. Kljub izrazitemu trendu povečevanja števila delovnih mest v zadnjih letih pa je razmerje med zaposlitvenimi možnostmi in delovno aktivnim prebivalstvom izrazito neugodno. Poleg tega je neugodna tudi prostorska razporeditev delovnih mest, saj je pretežno število delovnih mest locirano v Dobrovi z bližnjo okolico. Struktura delovnih mest po gospodarskih dejavnostih je prav tako neugodna, saj je pretežni delež delovnih mest (58,2 % v gospodarskih družbah) v sekundarnem sektorju, medtem ko je delež delovnih mest v gospodarskih družbah v terciarnem in kvartarnem sektorju padel.
(8) Naseljenih stanovanjskih enot (2.394) v Občini Dobrova - Polhov Gradec je bilo leta 2002 85,3 %, 7 % bivanjskih kapacitet (186 enot) nenaseljenih, 6,9 % pa se jih je uporabljalo le občasno. Glede na velikost stanovanjskih površin je v občini približno po četrtino takih, ki imajo kvadrature med 61 in 80 m², 81–100 m² ter več kot 100m². Manj zastopana so stanovanja manjša od 41 m². Po popisu leta 2002 so v občini z 31 % prevladovala trisobna stanovanja. Lastništvo stanovanj v občini je skoraj v 100 % zasebni lasti fizičnih oseb, javnega sektorja je zanemarljivo malo (1 %), povprečne velikosti stanovanj pa so večje (88,4 m²) od republiškega povprečja (republiško povprečje znaša 74,6 m²).
(9) Oskrbne in storitvene dejavnosti (centralne dejavnosti) so v večini naselij v občini pomanjkljivo zastopane. Razen Dobrove in delno Polhovega Gradca nobeno naselje nima dovolj funkcij za doseganje ustreznega nivoja oskrbe.
(10) Kmetijske površine v Občini Dobrova - Polhov Gradec obsegajo približno 3720 ha ozemlja, kar predstavlja približno 30 % celotnega ozemlja občine. Od tega je najboljših kmetijskih zemljišč kar 72 % vseh kmetijskih zemljišč (2680 ha), 23 % pa je drugih kmetijskih zemljišč.
(11) V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 skupaj 442 kmetij, ki imajo v uporabi 8.351 ha zemljišč, od tega je 3.102 ha kmetijskih. Po posameznih velikostnih razredih je v občini 14 % kmetij, ki uporablja do 2 ha kmetijskih zemljišč, 32 % kmetij uporablja od 2 do 5 ha, 31 % kmetij od 5 do 10 ha, 23 % kmetij je večjih od 10 ha. Struktura kmetijskih površin na vzhodu občine, ki se nahajajo predvsem ob vodotokih, ob Gradaščici in Horjulki, je bolj homogena, prevladujejo pa njivske kmetijske površine in intenzivni travniki. Kmetijske površine na zahodnem delu občine pa so izrazito razdrobljene in grupirane v celkih. Od kmetijskih površin v občini največji delež pripada intenzivnim travnikom – kar polovica. Sledijo jim ekstenzivni travniki (28 %) ter njivske površine (14 %). Raba kmetijskih površin so večinoma tako intenzivni kot ekstenzivni travniki. Njive in vrtovi se nahajajo predvsem v pasovih od Podsmreke do Gabrij, od Dolenje vasi do Polhovega Gradca ter na kmetijskih površinah v okolici naselja Brezje. Za zahodni del občine pa je značilna izrazita prevlada intenzivnih in ekstenzivnih travniških površin.
(12) Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec je 7.934 hektarjev gozdov. Od tega je 621 hektarjev zavarovanih z državnim izhodiščem kot varovalni gozd. Torej je v občini zavarovanih približno 10 % gozdov. Ostalo so gozdovi, ki pripadajo kategoriji lesno-proizvodnega gozda. Teh je okrog 7000 hektarjev.
(13) Na območju občine ni podeljenih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin. Največje območje pridobivanja mineralnih surovin je kamnolom Hrastenice, ki pa ni v funkciji delovanja, ni pa sanirano, zato lahko pride do premika zemeljskih mas, kar ogroža tudi zaselek Belo nad njim. V občini so tudi ostala manjša območja pridobivanja mineralnih surovin, ki pa niso evidentirana in urejena.
(14) V Občini Dobrova - Polhov Gradec je 23 naravnih vrednot državnega pomena in 23 naravnih vrednot lokalnega pomena, 6 ekološko pomembnih območij, 2 zavarovani območji, 4 posebna varstvena območja (območja Natura 2000).
(15) Varstvo kulturne dediščine občina zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so enote kulturne dediščine upoštevane kot potencial in kot element varstva. Na območju občine se varujejo arheološka najdišča in arheološke ostaline, registrirana dediščina in kulturni spomeniki.
(16) Zaradi hudourniške narave največjih vodotokov v občini (predvsem Gradaščice) so bili že do sedaj potrebni tehnični ukrepi v strugi za preprečevanje erozijskega delovanja ter poplavljanja. Poplavna območja se nahajajo vzdolž struge Male vode, Božne in Gradaščice ter ob njenih hudourniških pritokih. Vzrok za poplave je premajhna prevodnost struge Malega grabna od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu ter zmanjšanje poplavnih površin kot posledica širjenja urbanih območij.
(17) Občina ima velik delež zelo ogroženih območij občine zaradi zemeljskih plazov. Kar 34,14 % površine občine je ocenjeno kot območja zelo velike ogroženosti, 9,60 % velike ogroženosti in 30,04 % srednje ogroženosti (podatki UL FGG, 2004).
(18) Občina Dobrova - Polhov Gradec na svojem vzhodnem delu sega na obrobje Ljubljanske kotline, katero sekajo potresno še vedno aktivni tektonski prelomi, ki pomenijo potencialno potresno območje. Območje občine spada v najaktivnejše seizmološko območje – gorenjsko-ljubljansko območje (C1), kjer lahko predvidevamo največjo možno magnitudo 6,2 in največjo možno intenziteto 8. stopnje po MSK (Medvedev-Sponheuer-Karnik) lestvici, ki ima 12 stopenj. Iz tega sledi, da je verjetnost katastrofalnega rušilnega potresa velika.
(19) Po požarni obremenitvi večine vasi (naselij) spada v II. kategorijo požarne obremenitve. Od objektov predstavljajo največjo problematiko z vidika požarne varnosti starejši stanovanjski objekti in industrijski objekti (Hoja, Indos).
7. člen
(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost promet, predvsem avtomobilski, kar obremenjuje celotno območje tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije. Za občino je značilno mirno bivalno okolje, pri čemer je potrebno vztrajati. Z mestom Ljubljana so vzpostavljene cestne povezave (Podutik, Vič, Brezovica), ki pa jih je potrebno še dodatno urediti.
(2) Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje:
– velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane;
– zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja;
– pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti;
– težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča;
– slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju predšolskega varstva, šolstva in zdravstva;
– stalno zniževanje ravni oskrbe v središčna naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine;
– nelegalne gradnje iz preteklih let, ki so v mnogih primerih prostorsko neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene;
– pomanjkanje kapacitet in neustrezna urejenost rekreacijske in športne infrastrukture;
– slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine;
– neustrezna urejenost odvajanja odpadnih voda;
– neustrezno stanje na področju vodooskrbe iz nekaterih vaških vodovodov, za katere tudi ni urejeno upravljanje;
– neustrezno reševanje poplavne varnosti občine in regije (regulacije vodotokov) in neustrezno vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin;
– središčna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev;
– neustrezno vodenje nekaterih državnih cest skozi strnjena naselja in neustrezno stanje cest;
– neustrezen in nezadosten javni potniški promet (samo primestni);
– neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine, predvsem pa na odseku državne ceste do Polhovega Gradca;
– neustrezen dostop od središča Dobrove preko Podsmreke do avtocestnega priključka Brezovica;
– nerešeno vprašanje dolgoročnega odlaganja odpadkov.
8. člen
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Glede na izjemno ugodno geografsko lego v osrednji slovenski regiji in dobro prometno dostopnost ima občina možnosti za kvalitetno umestitev dejavnosti v vzhodni ter osrednji del občine.
(2) Največji razvojni potencial občine predstavlja razvoj turizma in rekreacije. Kljub nizki stopnji urbaniziranosti mora občina pozornost posvetiti urejanju javnih zelenih površin, tako v okviru naselij (otroška igrišča, športna igrišča, manjši trgi …) kot tudi v odprtem prostoru.
9. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Občina ima s sosednjimi občinami v večini slabe povezave, z izjemo Ljubljane ter deloma Horjula, kamor deloma gravitira lokalno središče Šentjošt nad Horjulom. Slabe prometne povezave ima predvsem s Škofjo Loko. S sosednjimi občinami ima skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. S sosednjimi občinami si deli območje Krajinskega parka Polhograjski Dolomiti, ki predstavlja še neizkoriščen potencial v razvoju turizma in rekreacije.
(2) Občina Dobrova - Polhov Gradec je dokaj dobro prometno povezana z mestom Ljubljana, ki predstavlja glavno zaposlitveno središče tudi za prebivalce Občine Dobrova - Polhov Gradec, kar povzroča velike dnevne migracije. Dobra prometna povezanost z Ljubljano pa poleg prednosti hkrati tudi slabi oskrbne funkcije Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(3) Po izgradnji avtoceste ima Občina Dobrova - Polhov Gradec težave s prometno dostopnostjo avtocestnih priključkov, zato bo občina težila k izgradnji avtocestnega priključka Bokalce.
(4) Občina ima obsežno poplavno območje, ki se razteza tudi v sosednje občine. Za rešitev poplavne varnosti se izdeluje državni prostorski načrt (DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec).
II.2.2 Cilji prostorskega razvoja občine
10. člen
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Zaradi ugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 8.500 prebivalcev.
(2) Gospodarstvo
– Določiti zadostne površine za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.
– Zagotoviti zadostne površine in ustrezno prostorsko razmestitev obrtnih, proizvodnih in storitvenih dejavnosti.
– Omogočiti razvoj podeželskega dela občine, predvsem na območju Polhograjskega hribovja, z zagotavljanjem zadostnih površin in vzpodbujanjem razvoja novih delovnih mest v turizmu in dopolnilnih dejavnosti kmetij.
(3) Turizem in rekreacija
– Vzpostaviti varno javno pot za kolesarja od Ljubljane do Polhovega Gradca z vzpostavitvijo turističnih in rekreacijskih programov ob osi in navezavo na ostale turistične dejavnosti občine.
– Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev športno-rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.
(4) Gospodarska javna infratsruktura
– Določiti prostorske pogoje za dostopnost javnega cestnega omrežja in ustrezno komunalno opremljenost celotnega območja občine.
– Sanirati in prevzeti v upravljanje vse vodovodne sisteme v občini kot del lokalne gospodarske javne infrastrukture.
– V največji možni meri nadgraditi kanalizacijski sistem na celotnem območju občine s priključitvami na čistilne naprave.
– Izvesti plinifikacijo občine na območjih, kjer je to ekonomsko opravičljivo ter na območjih poslovnih con.
– Zagotoviti kvalitetno telekomunikacijsko infrastrukturo na celotnem območju občine.
– Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovano javno pot za kolesarja, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.
(5) Razvoj naselij
– Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično, z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru.
– Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij.
– Izboljšati urbano podobo naselij Dobrova in Polhov Gradec z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z vzpodbujanjem moderne izgradnje in arhitekturno/urbanistične prenove v novih delih naselja ter ob upoštevanju še ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih. Posebno pozornost posvetiti ohranjanju ter prenovi vaških jeder, predvsem z umeščanjem novih dejavnosti, ki bodo pripomogle k ohranjanju aktivnosti jeder.
– Naselju Dobrova dologoročno zagotoviti ustrezne površine za širitev.
– Zaustaviti težnje po nadaljnjem širjenju obcestne razvlečene stanovanjske pozidave.
– Z vzpostavitvijo evidence in s pripravo izvedbenih pogojev omogočiti sanacijo obstoječih nelegalnih gradenj, ki neposredno služijo stalnemu bivanju in kmetijski dejavnosti na celotnem območju občine, če le-te niso v nasprotju z varstvenimi in drugimi režimi.
– S podrobnim prostorskim načrtovanjem in ukrepi aktivne zemljiške politike zavarovati interese občine predvsem za zagotavljanje zemljišč za družbeno infrastrukturo, javno dobro in za gradnjo gospodarske javne infrastrukture.
II.2.2.1 Prioritete uresničevanja ciljev
Prioritetni projekti občine so:
– Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.
– Varovanje obstoječih in zagotavljanje novih vodnih virov.
– Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema.
– Izboljšanje energetske oskrbe občanov z izboljšanjem stanja oskrbe z električno energijo ter izvedbo daljinskega ogrevanja s plinifikacijo in biomaso na območjih strnjene poselitve.
– Zagotovitev prostorskih pogojev za nova delovna mesta v občini predvsem na področju terciarnih in kvartarnih dejavnosti. Poiskati tudi možnosti za zaposlovanje na domovih, tako v obliki dopolnilnih dejavnosti kot tudi manjših obrtnih delavnic.
– Zagotovitev prostorskih pogojev za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarska pot, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij (Dobrova, Polhov Gradec, Podsmreka, Šentjošt, Črni vrh, Dvor, Butajnova …).
II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana je prikazana na karti 2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja.
11. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
(1) Občina bo še naprej krepila vlogo središč Dobrove in Polhovega Gradca. Polhov Gradec se bo razvijal kot kulturno-turistično-rekreacijski, Dobrova pa kot upravni center. Prednostno se ureja vse javne površine v obeh naseljih, poseben poudarek pa je potreben na vzpostavitvi kvalitetnega upravnega jedra občine, kamor naj se locirajo glavne mestotvorne in mestoslužne dejavnosti. V Dobrovi se z urbano prenovo zagotovi prepoznavnost upravnega središča, v Polhovem Gradcu pa s celostno prenovo izboljša podoba naselja, kot glavnega turističnega centra občine iz zahodnega dela Ljubljanske urbane regije.
(2) Občinski upravni center Dobrova je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne. Ker vzpostavitev novega mestnega območja na vzhodnem delu naselja ni mogoča, se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Gabrje, Hruševo, Razori, Šujica in Stranska vas.
(3) Tudi občinski kulturno-turistično-rekreacijski center Polhov Gradec je zaradi omejitvenih faktorjev prostorsko zelo omejen in ne more v celoti zagotavljati razvoja dejavnosti, ki so za središče njegovega ranga potrebne, zato se prostorski razvoj delno zagotavlja tudi s širitvami v bližnjih naseljih Briše pri Polhovem Gradcu in Srednja vas pri Polhovem Gradcu.
(4) Površine za razvoj oskrbnih dejavnosti so zagotovljene predvsem v Dobrovi in Polhovem Gradcu, določijo pa se tudi v predvidenih razvojnih centrih na podeželskem območju: Šentjošt, Črni Vrh, Gabrje, Brezje pri Dobrovi in Podsmreka.
(5) Kolesarska povezava od Ljubljane do Polhovega Gradca bo postala turistična os, na katero se programsko navezuje celostna turistična ponudba, vključno s prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine.
(6) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tudi na celotno območje Polhograjskega hribovja z osrednjima naseljema Šentjošt in Črni vrh. Oživi se že obstoječi krajinski park Polhograjski dolomiti.
(7) Na območju Polhograjskega hribovja se z ohranjanjem primarnih dejavnosti ohranja podeželski značaj občine, ob vzpodbujanju dopolnilnih dejavnosti in turistične ponudbe.
(8) Stanovanjsko gradnjo se pretežno usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Predvidijo se širitve središčnih naselij ter širitve, s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.
(9) Poslovno proizvodne dejavnosti se umešča v razvojna naselja ob glavnih prometnih povezavah.
12. člen
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Omrežje naselij z vlogo naselij
+---------------------------+-----------------------------------+
|VLOGA NASELJA/SREDIŠČA     |RANG NASELJA / SREDIŠČA            |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Pomembnejša lokalna        |Delitev funkcij: Dobrova, Polhov   |
|središča                   |Gradec                             |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Lokalna središča           |Šentjošt nad Horjulom, Črni Vrh    |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Ostala naselja             |                                   |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Pomembnejše ostalo naselje |Podsmreka,, Brezje pri Dobrovi     |
+---------------------------+-----------------------------------+
(2) Funkcije naselij/središč
+---------------------------+-----------------------------------+
|NASELJE/SREDIŠČE           |FUNKCIJE                           |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Dobrova                    |Stanovanjske, upravne, družbene,   |
|                           |trgovske, gostinske, zdravstvene,  |
|                           |kulturne, prometne, športno-       |
|                           |rekreacijske, gospodarske, poslovne|
|                           |in storitvene, šolske in           |
|                           |izobraževalne, vzgojno-varstvene   |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Polhov Gradec              |kulturne, družbene, turistične,    |
|                           |trgovske, gostinske, zdravstvene,  |
|                           |športno-rekreacijske, stanovanjske,|
|                           |gospodarske, poslovne in           |
|                           |storitvene, šolske in              |
|                           |izobraževalne, vzgojno-varstvene   |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Šentjošt nad Horjulom      |družbene, trgovske, gostinske,     |
|                           |kulturne, športno-rekreacijske,    |
|                           |stanovanjske, šolske in            |
|                           |izobraževalne, vzgojno-varstvene,  |
|                           |poslovne                           |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Črni Vrh                   |trgovske, šolske in izobraževalne, |
|                           |gostinske, kulturne, športno-      |
|                           |rekreacijske, stanovanjske,        |
|                           |poslovne in storitvene             |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Podsmreka                  |trgovske, gostinske, zdravstvene,  |
|                           |športno-rekreacijske, stanovanjske,|
|                           |poslovne in storitvene             |
+---------------------------+-----------------------------------+
|Brezje pri Dobrovi         |šolske in izobraževalne, trgovske, |
|                           |poslovne in storitvene, športno-   |
|                           |rekreacijske, stanovanjske         |
+---------------------------+-----------------------------------+
V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine pretežno dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.
13. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Skozi občino potekata dve državni cesti:
– v smeri vzhod–zahod od Ljubljane skozi Dobrovo in Polhov Gradec do Ljubljanice – cesta 3. reda R3-1369,
– v smeri vzhod–zahod od Horjula preko Občine Dobrova - Polhov Gradec proti Gorenji vasi 2. reda R2-407,
(2) Pomembno prometno povezavo z avtocestnim obročem in Ljubljano predstavljata tudi lokalni cesti Brezovica–Dobrova in Podutik–Dobrova.
(3) Pomembna je načrtovana javna pot za kolesarja Ljubljana–Polhov Gradec.
14. člen
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistične načrte je potrebno izdelati za naselja Dobrova, Polhov Gradec in Podsmreka.
(2) Zaradi bogate kulturne krajine, atraktivne naravne in kulturne dediščine, zanimivih geografskih značilnosti je za območje Polhograjskega hribovja kot podlago za podrobnejše urejanje območja potrebno izdelati posebne strokovne podlage v obliki krajinskega načrta.
II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
15. člen
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
II.4.1 Prometna infrastruktura
Zasnova prometne infrastrukture je prikazana na karti 2.1.2.1 Zasnova gospodarske javne infratsrukture-prometno omrežje
16. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi in urbanim omrežjem višjega ranga.
(2) Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.
(3) Zaradi slabega prometnega režima znotraj posameznih naselij so nujne izgradnje obvoznic ob naseljih Polhov Gradec (južna in vzhodna obvoznica), Dvor (južna obvoznica), Gabrje (vzhodna obvoznica), Šujica (zahodna obvoznica), Dobrova (vzhodna obvoznica ob vzpostavitvi novega centra) in Stranska vas (zahodna obvoznica).
(4) Občina ima zasnovano kolesarsko omrežje, ki bo povezovalo občino z Ljubljano ter Horjulom. Občinska kolesarska mreža se bo dopolnila z ureditvijo posameznih javnih poti in nekategoriziranih cest za kolesarski promet oziroma z izgrajevanjem kolesarskih stez v okviru prostorskih možnosti ob rekonstrukcijah in novogradnjah občinskih cest.
(5) Omrežje pešpoti je zasnovano na podlagi zasnove pešpoti v ljubljanski urbani regiji. Razvijalo se bo v navezavi na turistična območja celotne občine ter kolesarske mreže.
(6) Mreža javnega potniškega prometa se ohranja in nadgrajuje z namenom zmanjšanja obremenitve z dnevnimi migracijami proti Ljubljani.
II.4.2 Okoljska infrastruktura
Okoljska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne infrastrukture – okoljska infratsruktura
17. člen
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
Oskrba s pitno vodo
(1) Občina ima dokaj dobro vodovodno oskrbo glede na geografske možnosti. Po razpoložljivih podatkih je skupna dolžina vodovodnega omrežja (brez vodovoda Gorjanc–Podsmreka) in delov lokalnih vodovodov približno 80 km.
(2) Le del vodovodnega omrežja na skrajnem jugovzhodnem delu Občine Dobrova - Polhov Gradec v izmeri slabih 5 km (naselja Podsmreka, Komanija in nekaj hiš Draževnika) je v upravljanju JP Vodovod-Kanalizacija in se navezuje na ljubljanski centralni vodovodni sistem. Vodovodno omrežje v javnem upravljanju oskrbuje z vodo še naselja Dobrova, Polhov Gradec in Šujica.
(3) Ostala naselja se z vodo oskrbujejo iz nejavnih (vaških, zasebnih) vodovodov in zajetij, ki jih je potrebno predati v upravljanje upravljavcu javnega vodovodnega omrežja.
(4) Območje Občine Dobrova - Polhov Gradec je višinsko zelo razgibano. Poselitev je le deloma strnjena, veliko je območij razpršenih gradenj in samotnih kmetij, ki niso oskrbovana iz javnih vodovodnih sistemov. Ti stanovanjski objekti se oskrbujejo z vodo iz lastnih zajetij in omrežij.
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Vodovodni     |Naselja, ki imajo vodovod            |Število   |
|sistem        |                                     |zajetij   |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Dobrova       |Dobrova, Gabrje, Hruševo, Razori     |2         |
|              |Selo, Stranska vas in Šujica         |          |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Osredek       |Osredek pri Dobrovi                  |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Brezje        |Brezje                               |3         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Hruševo       |Hruševo                              |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Polhov Gradec |Babna Gora, Polhov Gradec, Pristava, |4         |
|              |Podreber in Srednja vas              |          |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Briše         |Briše                                |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Podreber      |Podreber                             |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Dolenja vas   |Dvor in Dolenja vas                  |2         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Hrastenice    |Hrastenice                           |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Praproče I    |Praproče (Podgorje)                  |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Praproče II   |Praproče                             |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Črni Vrh –    |Črni Vrh in Smolnik                  |1         |
|Smolnik       |                                     |          |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Srednji Vrh – |Rovt in Srednji Vrh                  |-         |
|Rovt          |                                     |          |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Šentjošt      |Šentjošt                             |3         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Kurja vas     |Kurja vas                            |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Planina       |Planina                              |4         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Suhi dol      |Suhi dol                             |2         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
|Butajnova     |Butajnova                            |1         |
+--------------+-------------------------------------+----------+
Tabela 1: Pregled vodovodnih sistemov v občini
(5) V prihodnosti je potrebno preveriti hidravlično sposobnost obstoječih cevovodov v smislu zagotavljanja zadostnih količin vode novim uporabnikom in požarne varnosti.
(6) Prihodnji razvoj vodovodnih sistemov na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec bo prednostno usmerjen v izboljšanje, obnovo in modernizacijo obstoječih vodovodnih sistemov in postopno povečevanje sedanjih zmogljivosti.
Varovanje obstoječih vodnih virov
(1) Obstoječi vodni viri se varujejo skladno z akti o njihovem zavarovanju.
Zagotavljanje novih vodnih virov
(1) Na podlagi podatkov o predvideni gradnji stanovanjskih, javnih, industrijskih in drugih objektov bo treba opredeliti prihodnje potrebe po pitni vodi, poiskati možnosti za širitev zmogljivosti v obstoječih vodnih virih, poiskati in opredeliti nove vodne vire.
(2) Dolgoročno se evidentira možnost izkoriščanja vodnega vira na lokaciji aluvialne prodne ravnine gorvodno od Šujice na levem bregu Gradaščice med reko in cesto Dobrova Polhov Gradec. Ocenjuje se, da bi bilo možno v obravnavanem prodnem vodonosniku Gradaščice zajeti od 150–180 l/s pitne vode. Območje se obravnava kot pomemben vodni vir za del Občine Dobrova - Polhov Gradec in istočasno kot rezervni vodni vir za Mestno občino Ljubljana.
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda
(1) Na območju občine je gradnja kanalizacijske infrastrukture v začetni fazi. Obratujejo trije večji kanalizacijski sistemi s čistilnimi napravami v Dobrovi, Polhovem Gradcu in Šujici.
(2) Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. upravlja z javno kanalizacijo za odvod odpadnih voda na območjih naselij Dobrova, Polhov Gradec, Šujica in Podsmreka. Čistilna naprava v naselju Šujica ni v upravljanju javnega podjetja Vodovod – Kanalizacija d.o.o.
(3) V naselju Dobrova je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu za odvod komunalne odpadne vode ter odvod padavinske vode. Komunalna odpadna voda se očisti na ČN Dobrova. Padavinske vode se odvajajo v bližnji odvodnik, potok Horjulščico.
(4) V naselju Polhov Gradec je zgrajeno kanalizacijsko omrežje deloma v ločenem, deloma v mešanem sistemu. Na kanalizacijskem sistemu so zgrajeni trije razbremenilniki, ki razbremenjujejo padavinsko vodo v potok Božno. Odpadna voda se očisti na ČN Polhov Gradec.
(5) V naselju Šujica je delno zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem. Komunalna odpadna voda se odvaja na ČN Šujica, padavinske vode pa v potok Gradaščico.
(6) Naselje Podsmreka je deloma kanalizirano, odpadne vode se čistijo na CČN Zalog v Ljubljani.
(7) Večina objektov v občini, ki niso povezani z obstoječimi kanalizacijskimi sistemi, ima odpadne vode speljane v pretočne greznice z odvodom v bližnje odvodnike.
(8) V občini so na podlagi operativnega programa pripravljene tri stopnje prioritet izvajanja izgradnje javne kanalizacije. Na podlagi osnovnega programa bo do leta 2015 naseljema Dobrova in Stranska vas zagotovljena infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa bo na omrežje javne kanalizacije priključeno 80 % vse nastale odpadne vode na tem območju. Na podlagi tretje stopnje operativnega programa bo do leta 2015 naseljem Šujica, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Hruševo, Gabrje, Šujica, Šentjošt nad Horjulom, Dvor pri Polhovem Gradcu, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Razori, Smolnik, Setnik in Briše pri Polhovem Gradcu zagotovljena infrastruktura za čiščenje komunalnih voda, do leta 2017 pa bo na omrežje javne kanalizacije priključeno 70 % vse nastale odpadne vode na tem območju javne kanalizacije.
(9) V prihodnosti se načrtuje tudi razširitev ČN Polhov Gradec in navezava naselij Polhov Gradec, Podreber, Briše, Praproče nanjo. V prihodnosti se načrtuje tudi ukinitev ČN Dobrova ter priključitev njej pripadajočih vodov na ČN Ljubljana.
Ravnanje z odpadki
(1) Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Na območju občine se dvakrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov s premičnimi zabojniki. Lokaciji sta pri KS Polhov Gradec in pri gasilskem domu Dobrova.
II.4.3 Telekomunikacijska infrastruktura
18. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Na območju občine je potrebno z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na območjih razpršene poselitve je potrebno zagotoviti brezžične povezave.
(2) Načrtuje se opremljenost občine z optičnim kablom.
II.4.4 Energetska infrastruktura
Energetska infrastruktura je prikazana na karti 2.1.2.3 Zasnova gospodarske javne infratsrukture-energetska infrastruktura.
19. člen
(energetska infrastruktura)
Elektroenergetsko omrežje
(1) Preko občine potekata prenosna daljnovoda:
– DV 220 kV Divača–Kleče,
– DV 2x110 Kleče–Logatec.
(2) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati križanje z elektroenergetskim koridorjem daljnovoda 220 kV Divača Kleče in predvideno rekonstrukcijo obstoječega 220 kV voda na napetostni nivo 2x400 kV.
(3) V občini je 78 obstoječih in 20 predvidenih transformatorskih postaj, ki so namenjene predvsem gospodinjstvom in za drugi odjem, le ena transformatorska postaja v Polhovem Gradcu je namenjena industriji. Možnost napajanja občine je s treh strani:
– RP RUŽV DV Lučine
– RP Vrhnika DV Žiri
– RP Kozarje DV Polhov Gradec in DV Horjul.
(4) Zaradi slabše zmogljivosti nekaterih transformatorskih postaj prihaja do velikih nihanj električne napetosti na posameznih območjih.
(5) V občini se v naslednjih 5 letih ne predvideva izgradnja večjih porabnikov energije, razen na območjih načrtovanih poslovnih con.
(6) Potrebe po energiji se bodo predvidoma povečale za 10 % kljub izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije, saj je predvidena rast novih porabnikov precej večja od prihrankov učinkovite rabe.
(7) V občini je, poleg oskrbe s tekočimi in trdimi fosilnimi gorivi, ki se ocenjuje kot dobra, tudi pomemben energetski vir potencial lokalnih obnovljivih virov. Predvsem so pomembni izraba lesne biomase, sončne energije in vode.
Plinovodno omrežje
(1) Oskrba Občine Dobrova - Polhov Gradec z zemeljskim plinom se izvaja preko distribucijskega plinovodnega omrežja, ki je v upravljanju sistemskega operaterja Javno podjetje Energetika Ljubljana. Zemeljski plin prejema iz prenosnega plinovodnega omrežja M3, MRP Šempeter NG–odcep Ljubljana, preko merilno regulacijske postaje v Kozarjah. Distribucijsko plinovodno omrežje je izvedeno od merilno regulacijske postaje proti jugu – preko Draževnika, Komarije, Podsmreke do Tržaške ceste ter proti severu preko Dolgih Njiv, Dobrove, Razori, Šujice in Gabrja.
(2) Na območju občine se predvideva izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M3/1 Kalce–Vodice.
(3) Cilj občine je, da zaradi varstva ozračja in vodnih virov pred onesnaženji oskrba novo načrtovanih in obstoječih stavb kurjenih s trdimi in tekočimi gorivi, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije, preide na zemeljski plin povsod tam, kjer bodo tehnične možnosti to omogočale. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja na zavarovanih območjih vodnih virov.
(4) Širitev oskrbe z zemeljskim plinom je načrtovana na gosteje pozidanem območju občine in na območjih predvidene nove pozidave z možnostjo povezave na obstoječe plinovodno omrežje. Izgradnja plinovodnega omrežja je predvidena v naseljih Stranska vas, Šujica, Hruševo in Gabrje, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije. Izgradnja plinovodnega omrežja v naseljih, ki predstavljajo vplivno območje predvidene plinifikacije, je prikazana v grafični prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
(5) Na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, v naseljih Draževnik, Komarija, Dolge Njive, Podsmreka, Dobrova, Razori, Šujica, Stranska vas, Hruševo in Gabrje, se raba energije za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode in tehnologijo, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, zagotavlja z zemeljskim plinom. Obnovljive vire se prednostno uporablja na območjih, kjer plinifikacija ni načrtovana.
(6) Ostali del Občine Dobrova - Polhov Gradec ni predviden za plinifikacijo zaradi redke poseljenosti in velikih razdalj brez pozidave med posameznimi zaselki. Izjema bodo morebitna nova ureditvena zazidalna območja v neposredni bližini že navedenih območij za plinifikacijo.
(7) Oskrbo objektov za potrebe ogrevanja izven območij predvidenih za plinifikacijo bo potrebno reševati z lokalnimi viri, na primer samostojna ali skupna postaja utekočinjenega naftnega plina, postavitev energetskega vira na biomaso in podobno.
(8) V pripravi je Lokalni energetski koncept občine (LEK). Po sprejemu LEK-a se obveznost priključevanja objektov za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode prevzame neposredno iz določil LEK-a.
Daljinsko ogrevanje
(1) Predvideno je toplovodno daljinsko ogrevanje javnih in poslovnih stavb ter stanovanjskih hiš, ki že imajo sistem hišnega centralnega ogrevanja.
(2) Potencialni porabniki daljinskega ogrevanja se nahajajo na območju naselij Pristava, Briše in Polhov Gradec.
Male hidroelektrarne
(1) Vodotoki v občini imajo dovolj velik vodni potencial za izgradnjo malih hidroelektrarn, saj so na teh potokih že bile številne žage in mlini. Z izgradnjo mHE bi poleg pridobljene električne energije stabilizirali vodotoke (jezovi) in dvignili podtalnico. Izgradnja objektov za vodnogospodarsko koriščenje ne sme biti v nasprotju z načeli varstva narave.
Alternativni viri energije
(1) Občina bo spodbujala učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine, posebej obnovljivih energetskih virov, pri čemer bo zahtevala, da bodo objekti in ureditve prostorsko integrirani in da z njimi ne bodo povzročeni negativni vplivi na okolje.
(2) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
II.4.5 Ostala infrastruktura
20. člen
(javna razsvetljava)
(1) Oskrba naselij z javno razsvetljavo je skoraj 80-odstotna. Zaradi neenakomerne poseljenosti pa so hriboviti kraji mnogo slabše oskrbljeni z javno razsvetljavo kakor nižje ležeči. V vaškem jedru je javna razsvetljava, zaselki in samotne kmetije pa so brez nje.
(2) Usmeritev občine je, da se razširi javna razsvetljava na neosvetljene pohodne in vozne površine.
21. člen
(pokopališka dejavnost)
V občini so pokopališča ob cerkvah: na Dobrovi, v Dvoru, v Polhovem Gradcu, Šentjoštu in Črnem vrhu. Obstoječa pokopališča imajo kapacitete še za 10 let, predvideva se širitev le-teh, razen pokopališča Dvor ter Dobrova, kjer pa se širitev že izvaja. Potrebe po mrliških vežicah so izražene v Polhovem Gradcu, Šentjoštu ter Črnemu vrhu.
II.5 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
Okvirna območja naselij so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
22. člen
(določitev območij naselij)
Območja naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec so: Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polhovem Gradcu, Draževnik, Dvor pri Polhovem Gradcu, Gabrje, Hrastenice, Hruševo, Komanija, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podreber, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Razori, Selo nad Polhovim Gradcem, Smolnik, Srednja vas Pri Polhovem Gradcu, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom, Šujica in Zalog.
II.6 Določitev območij razpršene poselitve
Območja razpršene poselitve so prikazana na karti 2.1.3 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij razpršene poselitve.
23. člen
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na območju Polhograjskega hribovja in se pojavljajo na območjih statističnih naselij Babna Gora, Belica, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh, Dobrova, Dolenja vas pri Polh. Gradcu, Gabrje, Hruševo, Log pri Polhovem Gradcu, Osredek pri Dobrovi, Planina nad Horjulom, Podsmreka, Polhov Gradec, Praproče, Rovt, Selo nad Polhovim Gradcem, Setnica – del, Setnik, Smolnik, Srednja vas pri Polh. Grad., Srednji vrh, Stranska vas, Šentjošt nad Horjulom in Šujica.
(2) Na območjih statističnih naselij Babna Gora, Brezje pri Dobrovi, Briše pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Gabrje, Komanija, Razori, Setnica – del, Setnik, Stranska vas, Šujica, Brezje pri Dobrovi in Dobrova se osamela poselitev mestoma zgosti v zaselke ali druge oblike strnjenih manjših naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967.
II.7 Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo
Usmeritve za razvoj poselitve so prikazane na karti 2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve.
24. člen
(razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec se v skladu z vlogo v omrežju naselij ter v smeri dviga kakovosti naselij zagotavlja znotraj območij naselij, pri čemer se prvenstveno upoštevajo najprej razpoložljive možnosti notranjega razvoja naselij z boljšim izkoristkom in večjo kvaliteto izrabe prostora z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih zazidanih površin, s celovitimi prenovami naselij ali njihovih delov, sanacijami degradiranih območij ter izrabo nezazidanih stavbnih zemljišč.
Kasneje se v skladu z razvojnimi potrebami naselij in v okviru omrežja naselij razvoj zagotavlja s širitvami in zaokrožitvami naselij le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti, kar pomeni, da se širijo razvojno močna naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja večjih širitev naselij je treba načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(2) Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo, in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč, možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.
(3) Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.
25. člen
(notranji razvoj, prenova in širitve naselij)
(1) Za naselja Dobrova in Polhov Gradec se zagotovi prenova naselij. Za stara jedra ostalih naselij je predvidena prenova, ki obsega predvsem funkcionalno in oblikovno prenovo. Eden izmed ciljev revitalizacije je tudi izboljšanje demografskega stanja.
(2) Širitve se načrtujejo za naselje Dobrova. Ker je le-ta prostorsko izredno omejena, se manjše širitve predvidevajo v naseljih Razori, Hruševo, Gabrje, Šujica in Stranska vas, ki so z Dobrovo funkcionalno povezana. V naselju Polhov Gradec se načrtuje notranji razvoj s površinami za širitev na zahodu naselja, skupaj z delno prenovo jedra naselja. Tudi Polhov Gradec ima veliko omejitvenih faktorjev za širitev, zato se manjše širitve predvidevajo tudi v naseljih Briše in Srednja vas, ki so s Polhovim Gradcem funkcionalno povezana. Manjše širitve so predvidene tudi v drugih naseljih, predvsem v naselju Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.
(3) Ostala naselja so zaokrožujejo in dopolnjujejo.
(4) Za vsa naselja se zagotavlja notranji razvoj naselij.
(5) Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi. Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč.
(6) V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(7) Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjene kulturnih in krajinskih kvalitet naselja ali njegovega dela.
26. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Dejavnosti se v naselja usmerja skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij, ter glede na obstoječe dejavnosti v naselju.
(2) V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(3) Stanovanjska dejavnost:
Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva v naseljih Dobrova, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi, Podsmreka, Komanija, Stranska vas, Šujica, Hruševo, Gabrje, Dvor pri Polhovem Gradcu, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Butajnova, Črni Vrh in Šentjošt nad Horjulom.
V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev, in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet. Zaradi preprečevanja emisijskih vplivov je potrebno poskrbeti za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
Za območja počitniških hiš so predvidena manjša območja v območju naselij Smolnik in Osredek pri Dobrovi.
(4) Centralne dejavnosti
Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v središčnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
Območja družbenih dejavnosti so v območjih središčnih naselij, kjer bo občina zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih pa se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij in šolstva se te še nadalje razvijajo v Dobrovi in Polhovem Gradcu, dejavnosti varstva predšolskih otrok v Dobrovi in Polhovem Gradcu, centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se grupirajo v središču Dobrova in na novo oblikujejo tudi v središču Polhov Gradec.
Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naselju Šujica, Polhov Gradec, Brezje pri Dobrovi in Šentjošt nad Horjulom, že predvidene, a ne zadostno izkoriščene pa na območju naselja Dobrova. Na območju naselja Polhov Gradec se vzpostavlja novo športno-rekreacijsko območje.
Vsa ostala naselja, ki so namenjena predvsem bivanju in dopolnjevanju s kmetijsko dejavnostjo, se lahko dopolnjuje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi pod pogojem, da ta služijo potrebam prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja.
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.
(5) Gospodarske dejavnosti
Poslovno proizvodne dejavnosti so v gospodarski coni načrtovane v naseljih Polhov Gradec, Dobrova, Podsmreka, Gabrje-Žerovnik in Srednja vas.
Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
27. člen
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)
(1) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje in se opredelijo kot novo naselje v občini, ni.
(2) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se vključijo v naselje, so na območju občine neizrazita. V večini primerov gre za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(3) Območij razpršene gradnje, ki se sanirajo kot območja sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebno zaključeno območje poselitve v občini, ni.
(4) Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
28. člen
(usmeritve glede ohranjanja razpršene poselitve)
(1) V območjih ohranjanja razpršene poselitve se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).
(2) Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3) V središčnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(4) Na območjih, kjer je razpršena poselitev spoznana kot avtohtoni poselitveni vzorec, je možna širitev stavbnih zemljišč za gradnjo novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo. Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati kulturno krajino.
29. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) V ravninskem delu občine bomo pri razvoju območij naselij in zaselkov težili k večji urbanizaciji, preostala območja naselij in zaselkov bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v hribovitih delih občine na območjih razpršene poselitve pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve. Zlivanje naselij v dolinskem delu občine se prepreči z zelenimi cezurami.
(2) Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
II.8 Usmeritve za razvoj v krajini
Usmeritve za razvoj v krajini so prikazane na karti 2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini.
30. člen
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj krajine v Občini Dobrova - Polhov Gradec bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2) Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3) Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(4) Krajina v Občini Dobrova - Polhov Gradec se bo razvijala v štirih smereh, in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina, pretežno urbana krajina in kot kmetijsko intenzivna krajina.
(5) Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita območja na robovih Ljubljanske kotline ter dolini reke Horjulke (v osrednjem do vzhodnem delu občine), ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd.
(6) Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Polhograjskega hribovja (osrednje in zahodno območje občine) s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci.
(7) Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja Ljubljanske kotline na skrajno vzhodnem delu občine, ki imajo pridelovalni potencial tal.
(8) Kot urbana krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj locirana vsa večja središča občine.
(9) Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično-rekreacijske dejavnosti, gospodarjenje z vodami ter izkoriščanje mineralnih surovin. To je predvsem na zahodnem območju občine.
(10) Občina bo usmerjala razvoj turizma v podeželski in športno-rekreacijski turizem predvsem na podeželskih območjih Polhograjskega hribovja z navezavo tudi v dolinski del občine (kolesarski turizem). Izhodiščna točka in glavni turistični center občine je Polhov Gradec.
(11) Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v ohranjanje obstoječih retencijskih površin in renaturacijo vodotokov. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege v prostor skladno z omejitvami in pogoji veljavnih predpisov s področja urejanja voda.
(12) Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v obstoječe kope, ki jih je potrebno evidentirati, opredeliti stanje ter izvesti sanacijo.
II.8.1.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
31. člen
(kmetijstvo)
(1) V Občini Dobrova - Polhov Gradec kmetijska zemljišča zavzemajo slabo tretjino vseh površin. Pretežni del le-teh se nahaja v ravninskem delu. Kmetijsko dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih zemljišč na območju ravninskega dela občine. Ohranjati pa je potrebno tudi manjše komplekse kmetijskih površin v hribovitem delu predvsem z vidika pašne živinoreje.
(2) V občini se bodo še naprej razvijale različne kmetijske panoge: poljedeljstvo, živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Spodbujali bomo razvoj čebelarstva.
(3) Na hribovitih območjih bomo kmetijska zemljišča ohranjali kot kvalitetno krajino in v obsegu kmetijskih gospodarstev.
(4) Na območju občine se za ohranjanje kvalitetne naravne krajine urejajo ekstenzivni planinski pašniki ter čistijo zaraščajoče planine.
(5) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini bomo na celotnem območju spodbujali ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Ohranjali in širili bomo travniške sadovnjake, zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(6) Za ohranjanje naravne ter kulturne krajine bomo na območju občine spodbujali razvoj podeželskega turizma, s poudarkom na tradicionalnih znanjih ter spodbujanju ekoloških gospodarstev.
32. člen
(gozdarstvo)
(1) V Občini Dobrova - Polhov Gradec gozdovi zavzemajo več kot polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo gospodarjenje prilagajali tem pogojem.
(2) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
33. člen
(vode)
(1) Vode v občini se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena.
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja.
(3) Območje občine sodi v porečje Gradaščice s pritokom Horjulko, ki se nato steka v Mali Graben. Vsi potoki, ki tečejo iz Polhograjskega hribovja v Gradaščico, so hudourniškega značaja.
(4) Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(5) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe.
(6) Na vseh poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in čiščenje odpadnih voda. To je še posebno pomembno pri razvoju turističnih kmetij in turistične infrastrukture, ki se nahaja izven strnjenih območij poselitve.
(7) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(8) Vse vodne vire se ustrezno varuje. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode. Za vsa območja, ki se nahajajo na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, je treba pri načrtovanju upoštevati zakonodajo s področja voda ter omejitve in pogoje iz aktov o zavarovanju. Na vodovarstvenem območju se lahko omejijo ali prepovejo dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov, ali zaveže lastnike ali druge posestnike zemljišč na vodovarstvenem območju, da izvršijo ali dopustijo izvršitev ukrepov, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
34. člen
(turizem in rekreacija)
(1) Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in kmetijstvom.
(2) Na turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.
(3) Nastanitvene kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v hotelih, motelih ter penzionih, v podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru turističnih kmetij ter v kampih.
(4) Zaradi ohranjanja naravnih kakovosti se izvajanje posameznih športno-rekreacijskih dejavnosti časovno omeji (glede na letni čas).
(5) Glavno športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi je celotno območje Polhograjskega hribovja. Območja nižinskega dela občine so med sabo povezana s kolesarskimi potmi.
(6) Pomembnejše rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča, informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Polhov Gradec. Kot sekundarna rekreacijska izhodišča se opredeli Šentjošt nad Horjulom ter Črni Vrh.
(7) Pomembnejše športno-rekreacijsko območje je območje smučišča Šentjošt nad Horjulom ter območje novih športno-turističnih površin v Polhovem Gradcu.
(8) Športno-rekreacijska ponudba Polhograjskega hribovja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne dediščine. Posodablja se obstoječa turistična infrastruktura (smučišče). Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo (parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti …). Turistične točke, ki omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi, se ne ureja v neposredni bližini naravnih vrednot. Športno-rekreacijska ponudba je podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko dediščino območja. Ureditve na območjih vodnih virov se lahko načrtujejo le skladno z omejitvami in pogoji iz veljavnih predpisov o zaščiti pitne vode.
35. člen
(mineralne surovine)
Na podlagi podatkov Geološkega zavoda Slovenije je v občini poleg že evidentiranega kamnoloma tehničnega kamna-dolomita Hrastenice, ki ga je potrebno sanirati, dodatno evidentiranih še 21 površinskih kopov, predvsem tehničnega kamna-dolomita. Od tega je 9 kopov (Butajnova, Planina nad Horjulom, Črni Vrh-c, Srednji vrh-a, Črni Vrh-d, Smolnik-a, Smolnik-b, Gabrše in Srednja vas) opredeljenih kot potencialni prostor za nadaljnjo organizirano izkoriščanje tehničnega kamna v primeru izkazanega interesa. V preostalih kopih: Potok, Planina nad Horjulom-b in c, Črni Vrh-a in b, Kucelj-Mrzel Grič, Setnik, Črni Vrh-e, Selo nad Polhovim Gradcem, Praproče, Petračev Graben, Setnica, Dvor, Marevšnikar, Hruševo pa naj se izkoriščanje opusti, kamnolom pa obvezno sanira, od katerih se lahko 3 kope (Hruševo, Petračev Graben in Črni Vrh-e) prepusti procesu naravne samosanacije.
II.8.1.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti
36. člen
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Polhograjsko hribovje:
Območje redke avtohtone raztresene poselitve, večinoma zaselkov in manjših naselij. Značilno je, da so naselja na robu terase ali gozd nekje tudi v pobočjih; oblikovana so gručasto ali pa so naselja sestavljena iz malih gruč. Pobočja so nerazčlenjena, saj so večinoma pokrita z gozdovi. To enotnost členijo in prekinjajo le spremembe reliefa, ki z ozkimi grapami ustvarjajo hitre vertikalne prehode. Redka poselitev na mehko oblikovanih pobočjih razbija nerazčlenjenost in povečuje prostorsko pestrost.
(2) Polhov Gradec:
Naselje je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in kulturno zgodovinske kvalitete. Historično naselje ima večje število objektov kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine.
37. člen
(usmeritve za posamezna krajinska območja)
(1) Glede na enotne naravne in kulturne značilnosti ter prevladujočo rabo se prostor občine členi na enote odprtega prostora, ki se jim v OPN načrtu določi podrobnejše usmeritve. Ta območja so:
KE1- Enota odprtega prostora Polhograjsko hribovje
(1) Izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se tradicionalna podoba in struktura kmetijske krajine.
(2) Razgibano gričevje z ohranjeno tradicionalno kmetijsko krajino. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Ohranja se obstoječa intenzivnost kmetijstva in tradicionalna podoba struktura kmetijske krajine. Ohranja in obnavlja se tradicionalna podoba naselij ter njihova umestitev v krajino. Nova poselitev se umešča v obstoječe vasi. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se ohranjanje kmetijske dejavnosti na krčevinah in preprečuje zaraščanje celkov. Ohranja se strnjen gozdni kompleks, obstoječe krčitve gozda, jase in gozdne robove. Spodbuja se razvoj turističnih kmetij v povezavi z izletništvom. Varuje se območja vodnih virov. Manjše, nelegalne površinske kope se sanira in renaturira.
(3) Ohranja se tradicionalno pašništvo (varstvo pred zaraščanjem). Ohranja se značilen arhitekturni tip, omejuje se gradnjo počitniških objektov in spodbuja nove namestitvene kapacitete v okviru obstoječih turističnih kmetij. Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije, ki ga je potrebno uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.
KE2-Enota odprtega prostora Ključ
(1) Hribovje z reliefno dinamiko in izoblikovanimi vegetacijskimi pasovi, ki je pretežno neposeljeno. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Na erozijskih območjih se varuje sklenjene gozdne površine. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Varuje se območja vodnih virov. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje.
KE3-Enota odprtega prostora Debeli hrib
(1) Izrazito gozdnata strma pobočja, ki so izjemoma izkrčena na prisojnih pobočjih in uravnavah. Ohranja se naravna krajina. Vsi predvideni posegi in dejavnosti na tem območju morajo zagotavljati varstvo naravne ohranjenosti in biotske raznovrstnosti. Gospodarjenje v gozdu se izvaja na način, ki je prilagojen poudarjenim varovalnim in ekološkim funkcijam. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije in turizma. Nove poselitve se v tej enoti ne načrtuje.
KE4-Enota odprtega prostora Osredek
(1) Nagibi prehodnega pasu med dnom doline in gozdnatimi pobočji so večinoma med 10 in 20 %, čeprav se mestoma pojavljajo tudi izravnave ali pa večje strmine. Relief je razgiban. Ponekod gre za širša razgibana območja, ki se dvigajo nad dnom doline, drugod zgolj za ozek, komaj opazen pas, kjer se strmo gozdno pobočje skoraj brez prehoda stika z ravnim dolinskim dnom. V enoti odprtega prostora je opaziti močan pritisk poselitve, ki se dogaja nenadzorovano, neobčutljivo in pri svojem nastajanju ne izkorišča potenciala prostora – njegove kakovostne krajinske zgradbe. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine.
KE5-Enota odprtega prostora Dobrova
(1) Značilna je mehko razgibana krajina. Značilne so tudi točke, ki zaradi izjemnega položaja in prepoznavne oblike ustvarjajo prepoznavnost tega območja. Značilen je pojav vodotokov, obraščenih z obvodno vegetacijo, ki se pojavljajo sredi obdelanih kmetijskih površin. Gozdov je v ravnini ostalo bolj malo, ker so bile vse primerne površine izkrčene za kmetijstvo. Gozdna vegetacija se je ohranila še ob rekah (poplavni gozdovi) in manjših potokih.
(2) V krajinskem vzorcu se poselitev pojavlja na robovih, na prehodih v pobočja in se tako izogiba občasno poplavljenim dolinam. Območje je gosto poseljeno. Za primestni del je značilna poselitev v enostanovanjskih hišah, mnoga manjša naselja pa so še ohranila kmečki značaj.
(3) Naselja so na ravnini; oblikovana so tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij.
(4) Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev (novih vasi ali širitve obstoječih zaselkov). Kmetijsko rabo se ohranjanja v obstoječem obsegu. Kmetijske površine se varuje pred urbanizacijo. Poselitev se praviloma načrtuje znotraj obstoječih poselitvenih območij. V naseljih se ohranja odprte, zelene in rekreacijske površine, ki se jih preko naravnih koridorjev navezuje na širši zeleni sistem krajine. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije.
KE6-Enota odprtega prostora Polhov Gradec
(1) V enoti se kmetijske površine (večinoma travniki) izmenjujejo z zaplatami drevnine – gozdnimi otoki, sadovnjaki, gručami dreves ali potezami grmovnic. Večina naselij je umeščenih v to območje – na rob dolinskega dna.
(2) Naselja so večinoma na ravnini; oblikovana so tako, da so iz osrednjih gruč ob cestah nepravilno razrasla, s pravokotno in vzporedno na cesto postavljenimi stavbami; dominante so ob robovih naselij. V enoti ima večino naselij izrazito prepoznavno jedro.
(3) Novo poselitev se usmerja v prostor v obliki manjših zgostitev. Ohranja se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije.
KE7-Enota odprtega prostora smučišče Šentjošt
(1) Smučišče Šentjošt se nahaja v neposredni bližini centra vasi.
KE8-Enota odprtega prostora kamnolom Hrastenice
(1) Območje opuščenega nadzemnega pridobivalnega prostora se nahaja neposredno ob naselju Hrastenice in ob cesti Dobrova–Polhov Gradec.
II.8.1.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
38. člen
(ocena ogroženosti za posamezne nesreče)
Glavni cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8 stopnje po MSK lestvici, poplave ob Gradaščici, Horjulščici, Mali vodi in njihovih pritokih, zemeljski plazovi, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi: Bencinski servis Petrol Dobrova, KZ Polhov Gradec, ki ima v okviru svoje trgovine s kmetijskim in gradbenim materialom tudi črpalko za prodajo dizelskega goriva D2 za kmetijske namene ter Plinovod 3M, ki v občini predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina), požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v prometu.
39. člen
(zaščita in reševanje)
(1) Prva medicinska pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni ambulanti v Dobrovi ter Polhovem Gradcu. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev. Reševalci morajo na to področje iz Ljubljanskega UKC.
(2) V primeru rušilnega potresa bi bilo predvidoma potrebno razseliti in zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 220 oseb, od tega 45 družin. Takoj po nesreči je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih pri osnovnih šolah na Dobrovi in v Polhovem Gradcu, ter podružničnih v Črnem Vrhu in v Šentjoštu. Če osnovne šole ne bi utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in gasilskih domov na Dobrovi, Polhovem Gradcu, Črnem Vrhu in Šentjoštu.
(3) V občini ni deponije za odlaganje kontaminiranih materialov.
(4) Občina javnih zaklonišč nima. Hoja – Mobiles Polhov Gradec ima zgrajeno lastno zaklonišče za 50 oseb, opremljeno z opremo za RBK zaščito. V OŠ Polhov Gradec je bilo pri gradnji objekta pred približno 25 leti grajeno tudi zaklonišče, vendar ni bilo dokončano do funkcionalne faze. Ocenjujem, da bi ta prostor lahko uporabili kot zaklonilnik za nekajurno bivanje do 50 ljudi za šolske potrebe.
II.8.1.4 Območja za obrambne potrebe
40. člen
(območja za obrambne potrebe)
V občini je perspektivno območje za obrambne potrebe na območju Pasja ravan.
II.9 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
41. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini.
(2) Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tam, kjer je bil za to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spreminjajo tudi na območjih, ki so se na podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča.
(3) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja (predvsem na območjih razpršene gradnje, na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje območja). Pri tem je treba v največji možni meri upoštevati kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne kakovosti posameznih območij.
(4) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(5) Za območja pridobivanja mineralnih surovin je potrebno vzpostaviti evidenco stanja na obstoječih območjih ter opredeliti prioritetne lokacije za pridobivanje mineralnih surovin, ostala območja pa sanirati.
(6) Na območju občine je potrebno dolgoročno zagotoviti zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje odpadkov.
(7) Vodna zemljišča se ohranja v obstoječem obsegu.
(8) Stavbnim zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji strukturi za preplet posameznih dejavnosti.
(9) Obstoječa stavbna zemljišča na poplavnih območjih praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar je gradnja na teh zemljiščih možna le po predhodno izdelani hidrološko hidravlični presoji z določitvijo razredov nevarnosti, ki ugotovi možnost gradnje na poplavnem zemljišču.
II.10 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
42. člen
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) Temeljne usmeritve za prostorske izvedbene pogoje ob upoštevanju usmeritev predhodnih členov:
– V poselitvenih območjih zahodnega hribovitega dela ter severnega območja nad dolino prevladuje stanovanjska dejavnost. Poselitvena območja pretežno urbaniziranega območja ob regionalni cesti so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenimi območji za gospodarske dejavnosti.
– V poselitvenih območjih središčnih naselij se na novih zazidljivih površinah, ki se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, dovoljuje poselitev večje gostote do 50 preb/ha.
– V območjih zmerne urbanizacije se dovoljuje gradnja zmerne gostote do 35 preb/ha.
– V poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote do 20 preb/ha.
– V naseljih zahodnega hribovitega dela občine so še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
– V ravninskem in dolinskem delu do Polhovega Gradca se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij ali območij razpršene poselitve.
(2) V hribovitih predelih ter na poplavnih območjih ob vodotokih je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo, na območjih obremenjenih s hrupom (predvsem ob regionalnih cestah) pa protihrupne ukrepe.
III. IZVEDBENI DEL
43. člen
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– namensko rabo prostora,
– gospodarsko javno infrastrukturo
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
44. člen
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, kolikor meja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz člena o vsebini in sestavinah tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in odgovornega geodeta.
45. člen
(členitev prostora)
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje prostorske enote:
– ureditvene enote odprtega prostora, ki obsegajo območja vseh namenskih rab, tako stavbna kot druga zemljišča,
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč po posameznih naseljih.
(2) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč so nadalje členjene na enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP). EUP je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
46. člen
(prostorske enote)
(1) Ureditvene enote odprtega prostora so:
+-----------+----------------------------+
|Enota      |Oznaka enote odprtega       |
|odprtega   |prostora                    |
|prostora   |                            |
+-----------+----------------------------+
|KE1        |Enota odprtega prostora     |
|           |Polhograjsko hribovje       |
+-----------+----------------------------+
|KE2        |Enota odprtega prostora     |
|           |Ključ                       |
+-----------+----------------------------+
|KE3        |Enota odprtega prostora     |
|           |Debeli hrib                 |
+-----------+----------------------------+
|KE4        |Enota odprtega prostora     |
|           |Osredek                     |
+-----------+----------------------------+
|KE5        |Enota odprtega prostora     |
|           |Dobrova                     |
+-----------+----------------------------+
|KE6        |Enota odprtega prostora     |
|           |Polhov Gradec               |
+-----------+----------------------------+
|KE7        |Enota odprtega prostora     |
|           |smučišče Šentjošt           |
+-----------+----------------------------+
|KE8        |Območje opuščenega          |
|           |nadzemnega pridobivalnega   |
|           |prostora kmanolom           |
|           |Hrastenice                  |
+-----------+----------------------------+
(2) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč po naseljih so naslednje:
+------------+----------------------------+
|Oznaka      |Ime naselja                 |
|funkcionalne|                            |
|enote       |                            |
+------------+----------------------------+
|BA          |BABNA GORA                  |
+------------+----------------------------+
|BE          |BELICA                      |
+------------+----------------------------+
|BD          |BREZJE PRI DOBROVI          |
+------------+----------------------------+
|BR          |BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU   |
+------------+----------------------------+
|BU          |BUTAJNOVA                   |
+------------+----------------------------+
|ČR          |ČRNI VRH                    |
+------------+----------------------------+
|DO          |DOBROVA                     |
+------------+----------------------------+
|DL          |DOLENJA VAS PRI POLH.       |
|            |GRADCU                      |
+------------+----------------------------+
|DR          |DRAŽEVNIK                   |
+------------+----------------------------+
|DV          |DVOR PRI POLHOVEM GRADCU    |
+------------+----------------------------+
|GA          |GABRJE                      |
+------------+----------------------------+
|ST          |STRANSKA VAS                |
+------------+----------------------------+
|ŠE          |ŠENTJOŠT NAD HORJULOM       |
+------------+----------------------------+
|HR          |HRASTENICE                  |
+------------+----------------------------+
|HU          |HRUŠEVO                     |
+------------+----------------------------+
|KO          |KOMANIJA                    |
+------------+----------------------------+
|LO          |LOG PRI POLHOVEM GRADCU     |
+------------+----------------------------+
|OS          |OSREDEK PRI DOBROVI         |
+------------+----------------------------+
|PL          |PLANINA NAD HORJULOM        |
+------------+----------------------------+
|PO          |PODREBER                    |
+------------+----------------------------+
|PS          |PODSMREKA                   |
+------------+----------------------------+
|PG          |POLHOV GRADEC               |
+------------+----------------------------+
|PR          |PRAPROČE                    |
+------------+----------------------------+
|RA          |RAZORI                      |
+------------+----------------------------+
|RO          |ROVT                        |
+------------+----------------------------+
|SE          |SELO NAD POLHOVIM GRADCEM   |
+------------+----------------------------+
|SC          |SETNICA – DEL               |
+------------+----------------------------+
|SK          |SETNIK                      |
+------------+----------------------------+
|SM          |SMOLNIK                     |
+------------+----------------------------+
|SV          |SREDNJA VAS PRI POLH. GRAD. |
+------------+----------------------------+
|SR          |SREDNJI VRH                 |
+------------+----------------------------+
|ST          |STRANSKA VAS                |
+------------+----------------------------+
|ŠE          |ŠENTJOŠT NAD HORJULOM       |
+------------+----------------------------+
|ŠU          |ŠUJICA                      |
+------------+----------------------------+
|ZA          |ZALOG                       |
+------------+----------------------------+
47. člen
(enote urejanja prostora)
(1) EUP so prikazane v kartografskem delu izvedbenega dela OPN ter označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake naselja
– zaporedno številko EUP.
Primer: DO-01
(2) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– oznake osnovne namenske rabe razpršene poselitve – A
– zaporedno številko EUP razpršene poselitve v celotni občini.
Primer: A 01
(3) Enote urejanja odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora.
Primer: KE1
48. člen
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne EUP, določene v III. 4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za enote urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju in Prilogi 2 tega odloka.
49. člen
(prikaz stanja prostora)
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
(3) Prostorski informacijski sistem se bo vzpostavil in vzdrževal za opravljanje nalog države in spremljanje nalog občin na področju urejanja prostora, vključno s pripravo in sprejemom prostorskih aktov, spremljanjem stanja prostora ter za omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru.
(4) V prikaz stanja prostora so lahko vključeni tudi podatki, ki služijo pripravi, sprejemu in spremljanju prostorskih aktov, kot so demografski podatki, socio-ekonomski kazalci, podatki o fizičnih lastnostih prostora, kazalci urbanega razvoja in kazalci okolja s stališča varovanja človekovega zdravja iz okoljskega poročila ter drugo. Podatki se bodo vključevali v prostorski informacijski sistem glede na potrebe po teh podatkih v okviru prostorskega načrtovanja.
III.1 Namenska raba prostora
50. člen
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka zemljiška parcela ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
+--------------+----------------------+-------------------------+
|OSNOVNA       |PODROBNEJŠA NAMENSKA  |ČLENITEV PODROBNEJŠE     |
|NAMENSKA RABA |RABA                  |NAMENSKE RABE            |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|I. OBMOČJA    |                      |                         |
|STAVBNIH      |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |S – OBMOČJA STANOVANJ |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SS – stanovanjske     |SSe – območja            |
|              |površine              |stanovanjske             |
|              |                      |prostostoječe gradnje    |
|              |                      |pretežno enostanovanjske |
|              |                      |hiš                      |
+--------------+                      +-------------------------+
|              |                      |SSs – območja            |
|              |                      |stanovanjske strnjene    |
|              |                      |gradnje pretežno         |
|              |                      |enostanovanjske hiš      |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SK – površine         |                         |
|              |podeželskega naselja  |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |                      |Skj – območja            |
|              |                      |historičnega oziroma     |
|              |                      |funkcijskega jedra       |
|              |                      |podeželskega naselja     |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |SP – površine         |                         |
|              |počitniških hiš       |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |C – OBMOČJA CENTRALNIH|                         |
|              |DEJAVNOSTI            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |CU – osrednja območja |                         |
|              |centralnih dejavnosti |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |CD – druga območja    |CDi – območja namenjena  |
|              |centralnih dejavnosti |dejavnostim              |
|              |                      |izobraževanja, vzgoje in |
|              |                      |športa                   |
+--------------+                      +-------------------------+
|              |                      |CDz – območja namenjena  |
|              |                      |dejavnostim zdravstva in |
|              |                      |socialnega varstva       |
+--------------+                      +-------------------------+
|              |                      |CDk – območja namenjena  |
|              |                      |dejavnostim kulture ter  |
|              |                      |verskim objektom s       |
|              |                      |pripadajočimi ureditvami |
+--------------+                      +-------------------------+
|              |                      |CDo – območja namenjena  |
|              |                      |trgovskim, oskrbnim,     |
|              |                      |poslovnim, storitvenim,  |
|              |                      |gostinskim dejavnostim,  |
|              |                      |manjša obrt              |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |I – OBMOČJA           |                         |
|              |PROIZVODNIH DEJAVNOSTI|                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IP – površine za      |                         |
|              |industrijo            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IG – gospodarske cone |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |IK – površine z       |                         |
|              |objekti za kmetijsko  |                         |
|              |proizvodnjo           |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |B – POSEBNA OBMOČJA   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |BT – površine za      |                         |
|              |turizem               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |BD – površine drugih  |                         |
|              |območij               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |BC – športni centri   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |Z – OBMOČJA ZELENIH   |                         |
|              |POVRŠIN               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZS – površine za      |                         |
|              |oddih, rekreacijo in  |                         |
|              |šport                 |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZP – parki            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZV – vrtičkarske      |                         |
|              |površine              |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZD – druge urejene    |                         |
|              |zelene površine       |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |ZK – pokopališča      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |P – OBMOČJA IN OMREŽJA|                         |
|              |PROMETNE              |                         |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PC – površine cest    |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PŽ – površine železnic|                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |PO – ostale prometne  |                         |
|              |površine              |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |T – OBMOČJA           |                         |
|              |KOMUNIKACIJSKE        |                         |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |E – OBMOČJA ENERGETSKE|                         |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |O – OBMOČJA OKOLJSKE  |                         |
|              |INFRASTRUKTURE        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |F – OBMOČJA ZA POTREBE|                         |
|              |OBRAMBE               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |A – POVRŠINE RAZPRŠENE|                         |
|              |POSELITVE             |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|II. OBMOČJA   |                      |                         |
|KMETIJSKIH    |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |K1 – NAJBOLJŠA        |                         |
|              |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |K2 – DRUGA KMETIJSKA  |                         |
|              |ZEMLJIŠČA             |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|III. OBMOČJA  |                      |                         |
|GOZDNIH       |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |G – GOZDNA ZEMLJIŠČA  |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|IV. OBMOČJA   |                      |                         |
|VODA          |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |VC – POVRŠINSKE       |                         |
|              |CELINSKE VODE         |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |VI – VODNA            |                         |
|              |INFRASTRUKTURA        |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|V. OBMOČJA    |                      |                         |
|DRUGIH        |                      |                         |
|ZEMLJIŠČ      |                      |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |L – OBMOČJA MINERALNIH|                         |
|              |SUROVIN               |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |LN – površine         |                         |
|              |nadzemnega            |                         |
|              |pridobivalnega        |                         |
|              |prostora,             |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |LP – površine         |                         |
|              |podzemnega            |                         |
|              |pridobivalnega        |                         |
|              |prostora s površinskim|                         |
|              |vplivom, ki onemogoča |                         |
|              |drugo rabo            |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |N – OBMOČJA ZA POTREBE|                         |
|              |VARSTVA PRED NARAVNIMI|                         |
|              |IN DRUGIMI NESREČAMI  |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |f – OBMOČJA ZA POTREBE|                         |
|              |OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
|              |OO – OSTALA OBMOČJA   |                         |
+--------------+----------------------+-------------------------+
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
51. člen
(dopustnost gradenj)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen gradenj izven stavbnih zemljišč, ki jih dopušča zakon.
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
1. gradnja novega objekta,
2. dozidava, nadzidava,
3. rekonstrukcija objekta,
4. odstranitev objekta,
5. vzdrževalna dela.
(2) Dozidava, nadzidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
52. člen
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor)
(1) Če ta odlok ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s Prilogo 1 tega odloka;
– gradnja objektov, vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja, in elektroenergetskega omrežja, vodov in naprav plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, telekomunikacijskega omrežja ter omrežja javne razsvetljave;
– gradnja cest, če so te predvidene v karti Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture;
– gradnja objektov za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja podzemnih garaž na stavbnih zemljiščih in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov, če to ne ovira izpolnjevanja osnovnih funkcij ureditve na terenu ter ni v nasprotju z drugimi predpisi.
53. člen
(spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo, ter podrobnimi in posebnimi določbami tega odloka.
54. člen
(dopustne vrste dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Površine za spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena.
(3) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
55. člen
(vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov,
– se vedno navaja le najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(3) Dopustne vrste nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
56. člen
(regulacijske črte)
(1) Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno, kolikor so te določene, upoštevati regulacijske črte, skladno z grafičnim delom akta.
(2) Če regulacijska črta v grafičnem delu akta ni prikazana, je potrebno pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo sosednji že zgrajeni objekti.
(3) Če regulacijska črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
57. člen
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Novi objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katere človek lahko vstopi, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra, če ni z regulacijskimi črtami, ki jih določa ta odlok določeno drugače.
(2) Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov.
(3) Do parcelne meje se gradi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega vaškega jedra (SKj) in obstoječih uličnih nizov ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(4) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(5) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. Kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta.
(7) Na območjih naselbinske kulturne dediščine ali namenske rabe prostora SKj so odmiki lahko tudi manjši od predhodno zahtevanih, če gre za novogradnje na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta in če se z njimi ne poslabšajo obstoječi pogoji osončenosti.
(8) Minimalen odmik načrtovanega objektov od javne ceste je določen glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami javnih cest glede na kategorijo javne ceste in v skladu s cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci cest oziroma kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.
(9) Za manjše odmike od minimalnih določenih s širino varovalnega pasu od ostale gospodarske javne infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje upravljalca.
(10) Medposestne ograje se lahko gradijo do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednje zemljišče. Medposestne ograje se lahko postavijo na mejo, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(11) Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev
(12) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(13) Na zazidljivih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov gradnja zahtevnih in manj zahtevnih stavb v 25 metrskem pasu od gozdnega roba, praviloma ni dopustna oziroma je za tak poseg potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za področje upravljanja z gozdovi.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
58. člen
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
– največjim dovoljenim faktorjem izrabe parcele objekta (FI),
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na parceli objekta oziroma z
– največjo višino objektov (V).
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina kapi novega objekta ne sme presegati višine kapi najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta;
– višina kapi objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. V primeru odstranitve celotnega objekta ali njegovega dela je dovoljena gradnja do s tem aktom predpisanega FI ali FZ.
(4) Za EUP, kjer je predviden način urejanja OPPN, veljajo faktorji izrabe kot usmeritev. Računajo se na celotno EUP.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
59. člen
(Oblikovanje in lega objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v enoti urejanja prostora po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih oblikovnih značilnostih prostora. Občinska služba za urbanizem lahko presodi oblikovno primernost objekta po službeni dolžnosti in na upravno enoto predhodno poda v vednost negativno mnenje.
(2) Vsi objekti na posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni.
(3) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Objekti kot celota pa morajo biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za posamezno enoto urejanja določa ta odlok.
(4) V prostorskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih oblikovanja za posamezne enote urejanja prostora. Barve kritin (izjeme so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne barve) in ne smejo biti reflektirajoče. Strehe dozidanega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh (frčade drugih oblik (npr. trikotnih, polkrožnih, trapeznih ipd.) niso dovoljene). Čopi na frčadah niso dovoljeni. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) smeri slemen prečno na plastnice.
(5) Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno na strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno na objekte in območja kulturnih spomenikov. Na objekte in območja kulturne dediščine pa le v primeru, da se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(6) Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se z grafično analizo okolice, ki jih morajo vsebovati lokacijski podatki posebnega dela projekta, utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja oziroma dela naselja oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
(7) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadnega plašča objekta. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna, črna). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena. Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(8) Podporni zidovi, višjih od 2 metra, morajo biti grajeni iz naravnih materialov ali ozelenjeni. Zidovi morajo imeti kaskadne zamike. Zid je lahko grajen tudi brez zamikov, če je to zaradi tehničnih razlogov nujno.
(9) Višino ograje in vrsto materiala je treba praviloma prilagoditi sosednjim ograjam. Ograje morajo biti praviloma transparentne vsaj nad višino 1 m in morajo biti iz kvalitetnih standardiziranih materialov.
(10) Ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča, je prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta, razen parkirišč.
(11) Na industrijskih, proizvodnih, poslovnih, trgovskih in športnih objektih, s tlorisno površino strehe večjo od 2.000 m2, je potrebno urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni možna.
(12) Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem oziroma z drugačno arhitekturno-likovno govorico doseči skladnost z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih.
60. člen
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Znotraj naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih (FZP) oziroma zelenih in drugih javnih odprtih površin (FJP).
(2) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti na območju parcele objekta novega objekta.
(3) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve parcele objekta. Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(4) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin ter nevarnih, krhkih in lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(5) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(6) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti.
(7) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(8) Na območjih kmetijskih zemljišč je potrebno obstoječa drevesa in živice ohranjati. Na območju naselja se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je potrebno nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo, ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
61. člen
(pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno na parceli objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta, garažne stavbe ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
(3) Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(4) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(5) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P in O.
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot javno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
62. člen
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
+----------------------------------------+----------------------+
|Namembnost objekta                      |Število parkirnih mest|
|                                        |(PM)                  |
+----------------------------------------+----------------------+
|Stanovanja in bivanje                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11100 Enostanovanjske stavbe            |2 PM/stanovanje       |
|11210 Dvostanovanjske stavbe            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11220 Tri- in večstanovanjske stavbe    |+ 1PM na tri          |
|                                        |stanovanja za         |
|                                        |obiskovalce           |
+----------------------------------------+----------------------+
|za stanovanje do 35 m2 koristne         |1 PM                  |
|stanovanjske površine                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|za stanovanje od 36 m2 do 60 m2         |1,5 PM                |
|koristne stanovanjske površine          |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|za stanovanje od 61 m2 do 100 m2        |2 PM                  |
|koristne stanovanjske površine          |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|za stanovanje nad 100 m2 koristne       |3 PM                  |
|stanovanjske površine                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za posebne    |1 PM/10 postelj       |
|družbene skupine                        |+ 20 % za obiskovalce |
|(dijaški, mladinski domovi in ipd.)     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za posebne    |1 PM/4 postelje       |
|družbene skupine                        |+ 20 % za obiskovalce |
|(študentski domovi, internati)          |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11302 Stanovanjske stavbe za posebne    |1 PM/5 postelj        |
|družbene skupine                        |+ 50 % za obiskovalce |
|(domovi za ostarele, varna hiša)        |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|11301 Stanovanjske stavbe z             |1 PM/stanovanje       |
|oskrbovanimi stanovanji                 |+ 20 % za obiskovalce |
|(oskrbovana stanovanja)                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Poslovno trgovske dejavnosti            |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12201 Stavbe javne uprave               |1 PM/30 m2 BTP        |
+----------------------------------------+----------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic   |1 PM/30 m2 BTP        |
|(pisarniški in upravni prostori ter     |                      |
|druge storitve)                         |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12203 Druge upravne in pisarniške       |1 PM/30 m2 BTP        |
|stavbe                                  |                      |
|(mešani poslovni programi)              |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovski lokal                    |1 PM/30 m2 BTP        |
|(trgovski lokal pod 100 m2)             |Ne manj kot 2 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/50 m2 BTP        |
|(trgovina med 100 in 500 m2)            |ne manj kot 4 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/80 m2 BTP        |
|(trgovina z neprehrambenimi izdelki)    |ne manj kot 2 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/35 m2 BTP        |
|(nakupovalni center do 2500 m2)         |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/30 m2 BTP        |
|(nakupovalni center nad 2500 m2)        |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/40 m2 BTP        |
|(odprte in pokrite tržnice)             |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12301 Trgovske stavbe                   |1 PM/25 m2 BTP        |
|(večnamenski trgovsko zabaviščni,       |                      |
|poslovni centri)                        |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12303 Bencinski servisi                 |1 PM/30 m2 prodajnih  |
|                                        |površin               |
|                                        |ne manj kot 3PM       |
+----------------------------------------+----------------------+
|12304 Stavbe za storitvene dejavnosti   |1 PM/30 m2 BTP        |
|(obrtno servisne dejavnosti – frizer,   |ne manj kot 2 PM      |
|urar, čistilnica, fizioterapija,        |                      |
|lekarne …)                              |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12304 Stavbe za storitvene dejavnosti   |3 PM/pralno mesto     |
|(avtopralnice)                          |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Družbene dejavnosti                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo   |1 PM/5 sedežev        |
|(gledališča, koncertne hiše,            |                      |
|večnamenske dvorane, kino, galerija)    |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12620 Muzeji in knjižnice               |1 PM/80 m2 BTP        |
+----------------------------------------+----------------------+
|12721 Stavbe za opravljanje verskih     |1 PM/10 sedežev       |
|obredov                                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Športne dejavnosti                      |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|24110 Športna igrišča – stadion         |1 PM/200 m2 BTP       |
|                                        |od tega 20 % PM za    |
|                                        |avtobuse              |
+----------------------------------------+----------------------+
|24110 Športna igrišča – igrišča za      |4 PM/igrišče          |
|tenis                                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|24110 Športna igrišča                   |1 PM/150 m2 površine  |
|(javna kopališča)                       |javnega kopališča     |
+----------------------------------------+----------------------+
|12650 Športne dvorane s prostori za     |1 PM/30 m2 BTP        |
|gledalce                                |od tega 20?% % PM za  |
|                                        |avtobuse              |
+----------------------------------------+----------------------+
|12650 Športne dvorane                   |1 PM/15 m2 BTP        |
|(večnamenske dvorane, pretežno          |                      |
|namenjene razvedrilu) (wellness,        |                      |
|fizioterapija, fitnes ipd.)             |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12650 Športne dvorane – kegljišče       |4 PM/stezo            |
+----------------------------------------+----------------------+
|Posebne dejavnosti                      |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12111 Hotelske in podobne stavbe za     |1 PM/1,5 sobo         |
|kratkotrajno nastanitev (hotel,         |                      |
|prenočišča, penzioni)                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12112 Gostilne, restavracije,           |1 PM/4 sedeže +       |
|točilnice, bari                         |1PM/tekoči meter      |
|                                        |točilnega pulta       |
|                                        |ne manj kot 5PM       |
+----------------------------------------+----------------------+
|12120 Druge gostinske stavbe za         |1 PM/10 postelj       |
|kratkotrajno nastanitev (mladinska      |                      |
|prenočišča)                             |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|Družbene dejavnosti                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)  |1 PM/5 postelj        |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo               |1 PM/25 m2 BTP        |
|(zdravstveni dom, ambulante,            |ne manj kot 2 PM      |
|veterinarske ambulante)                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo               |1 PM/150 m2           |
|(zavetišče za živali)                   |ne manj kot 2 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1 PM/učilnico         |
|znanstvenoraziskovalno delo (osnovne    |+ 0,5 PM/učilnico za  |
|šole)                                   |kratkotrajno          |
|                                        |parkiranje staršev    |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1,5 PM/učilnico       |
|znanstvenoraziskovalno delo (srednje    |                      |
|šole)                                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1,25 PM/učilnico      |
|znanstvenoraziskovalno delo (posebne    |+ 0,5 PM/učilnico za  |
|šole za ovirane v razvoju)              |kratkotrajno          |
|                                        |parkiranje staršev    |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1 PM/25 m2 BTP        |
|znanstvenoraziskovalno delo (visoke     |                      |
|šole)                                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12630 Stavbe za izobraževanje in        |1,25 PM/oddelek       |
|znanstvenoraziskovalno delo (otroški    |+ 0,5 PM/učilnico za  |
|vrtci)                                  |kratkotrajno          |
|                                        |parkiranje staršev    |
+----------------------------------------+----------------------+
|Proizvodne dejavnosti                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12714 Druge nestanovanjske kmetijske    |1 PM/80 m2 BTP        |
|stavbe                                  |                      |
|12713 Stavbe za spravilo pridelka       |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)   |1 PM/30 m2 BTP        |
|                                        |ne manj kot 2 PM      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe (več kot 200  |1 PM/50 m2 BTP        |
|m2)                                     |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča  |1 PM/150 m2 BTP       |
|(skladišča s strankami)                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča  |ne manj kot 3 PM      |
|(skladišča brez strank)                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi in skladišča  |1 PM/80 m2 BTP        |
|(razstavni in prodajni prostori)        |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12510 Industrijske stavbe               |6 PM/popravljalno     |
|(delavnice za servis motornih vozil)    |mesto                 |
+----------------------------------------+----------------------+
|Drugo                                   |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|24204 Pokopališča                       |1 PM/600 m2           |
|12722 Pokopališke stavbe                |ne manj kot 10 PM     |
+----------------------------------------+----------------------+
|24122 Drugi gradbeni inženirski objekti |1 PM/600 m2           |
|za šport, rekreacijo in prosti čas      |                      |
|(park)                                  |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki   |1 PM/100 m2           |
|niso uvrščene drugje (prevzgojni        |                      |
|domovi, zapori, vojašnice, stavbe za    |                      |
|nastanitev policistov, gasilcev)        |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
|12410 Postajna poslopja, terminali,     |1 PM/50 m2*           |
|stavbe za izvajanje elektronskih        |*število PM upošteva  |
|komunikacij ter z njimi povezane stavbe |tudi značaj objekta in|
|(stavbe in terminali na letališčih,     |dostop do javnega     |
|železniških in avtobusnih postajah in v |prometa               |
|pristaniščih ter z njimi povezane       |                      |
|stavbe)                                 |                      |
+----------------------------------------+----------------------+
(2) Poleg navedenega števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti najmanj 5 % ali vsaj eno parkirno mesto za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
63. člen
(gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati naslednje splošne prostorske izvedbene pogoje:
– strehe so praviloma ravne, dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP;
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo;
– fasade objektov so prilagojene osnovnemu objektu;
– elektroomarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov;
– ekološki otoki morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta.
(3) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega in Prilogi 1 tega odloka.
(4) Kioske je mogoče umestiti na površine, ki so dostopne za peš in kolesarski promet ter imajo v oddaljenosti do 50 m zagotovljeni najmanj dve parkirni mesti.
(5) Medsoseske ograje na stanovanjskih območjih znotraj naselij ne smejo biti višje od 1.80 m. Druge ograje morajo biti v primerih, ko so višje od 1.80 m, v tem višjem delu transparentne ali zelene (živa meja).
64. člen
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z občinskim odlokom o oglaševanju.
(2) Plakatne stebre iz prvega odstavka tega člena je dopustno postavljati le na javnih površinah.
(3) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času volilne kampanje.
(4) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh EUP in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(5) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, je potrebno za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
65. člen
(velikost in oblika parcele objekta)
(1) Pri določitvi parcel objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihove vzdrževanje;
– zdravstveno tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Parcela objekta mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko parcela objekta leži v več enotah urejanja prostora, potem veljajo za gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v kateri leži večji del parcele objekta.
(3) V primeru, da velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo (SSe) znaša na območju KE1 in KE4 700 m2, na preostalem območju občine pa 500 m2;
– najmanjša velikost parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo (SSs) znaša 320 m2 za en objekt v nizu;
– najmanjša velikost parcele objekta za počitniške objekte (SP) znaša 250 m2;
– največja velikost parcele objekta na območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena vrednost).
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov, je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela, na kateri stoji obstoječi objekt, ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne parcele objekta.
(6) Zgoraj navedena določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Parcelo objekta, razen parcel gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno zemljiško parcelo.
(8) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že predstavljajo parcele obstoječih objektov.
(9) Zemljiško parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je potrebno pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oziroma razdeliti na stavbni del in na kmetijski del.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, omejitev zaradi varovanj ter gradnje omrežij gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
Komunalna opremljenost zemljišč
66. člen
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki ne potrebujejo priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 2 tega odloka ter objektov, katerih gradnja je dopustna na celotnem območju občine.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ali če se predloži drugo dokazilo v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov.
67. člen
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(3) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in z njim soglaša pristojna služba občine.
68. člen
(obvezno priključevanje na komunalno opremo)
(1) Objekte je potrebno priključiti na predpisano obvezno komunalno opremo iz člena o minimalni komunalni oskrbi tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
(2) Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili tega odloka in pogoji nosilcev urejanja prostora.
(3) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma, zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo (lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega vodovodnega sistema.
(4) Pri obveznosti priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(5) Stavbe na območjih obstoječe in predvidene plinifikacije, se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), priključijo na sistem oskrbe z zemeljskim plinom, oziroma skladno z drugačnimi določili Lokalnega energetskega koncepta občine. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z OVE ali SPTE, za preostali del potreb še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(6) Na območjih predvidene plinifikacije je dovoljena začasna postavitev rezervoarjev utekočinjenega naftnega plina (UNP), s katerimi se začasno rešuje oskrba stavb do izgradnje distribucijskega plinovodnega omrežja. Pogoje in soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP in priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(7) Naselja oziroma enote urejanja prostora v naseljih, kjer se objekti priključujejo na sistem oskrbe s plinom, so:
+----------+----------------------------------------------------+
|Podsmreka |PS-01, PS-02, PS-03, PS-04, PS-09, PS-10, PS-14,    |
|          |PS-15, PS-17, PS-19                                 |
+----------+----------------------------------------------------+
|Komanija  |KO-01, KO-02                                        |
+----------+----------------------------------------------------+
|Draževnik |DR-01, DR-02, DR-03                                 |
+----------+----------------------------------------------------+
|Razori    |RA-01, RA-02, RA-03, RA-04                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|Dobrova   |DO-02, DO-03, DO-04, DO-06, DO-07, DO-08, DO-09,    |
|          |DO-10, DO-13, DO-14, DO-16, DO-18, DO-19, DO-27     |
+----------+----------------------------------------------------+
|Šujica    |ŠU-01, ŠU-02, ŠU-04, ŠU-05, ŠU-06, ŠU-07, ŠU-08,    |
|          |ŠU-09, ŠU-11, ŠU 16, ŠU 17                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|Hruševo   |HU-01, HU-02, HU-03, HU-04, HU-06                   |
+----------+----------------------------------------------------+
|Gabrje    |GA-01, GA-02, GA-03, GA-04, GA-08, GA-11, GA-13,    |
|          |GA-16, GA-23, GA-24, GA-31                          |
+----------+----------------------------------------------------+
|Stranska  |ST-02, ST-03, ST-05                                 |
|vas       |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|Enote     |A 225, A 226, A 235, A 245, A 247, A 253, A 255, A  |
|razpršene |257, A 258, A 309, A 338, A 339, A 346              |
|poselitve |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
(8) Za vse objekte, ki se priključujejo na distribucijsko plinovodno omrežje ali začasno na utekočinjeni naftni plin, je obvezna uporaba kondenzacijskih kotlov ali tehnološko boljših kotlov. Odpravlja in ne dovoljuje se nove hišne rezervoarje kurilnega olja.
(9) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(10) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
69. člen
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovani pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestišča:
+--------------------------------+-------+
|avtocesta (AC)                  |40 m   |
+--------------------------------+-------+
|hitra cesta (HC)                |35 m   |
+--------------------------------+-------+
|glavna cesta (GC)               |25 m   |
+--------------------------------+-------+
|regionalna cesta (RC)           |15 m   |
+--------------------------------+-------+
|lokalna cesta: 10 m (LC, LG, LZ,|10 m   |
|LK)                             |       |
+--------------------------------+-------+
|javna pot (JP)                  |6 m    |
+--------------------------------+-------+
|kolesarske javne poti (KJ)      |5 m    |
+--------------------------------+-------+
(2) Varovani pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda:
+---------------------------------------------------------------+
|za elektroenergetske vode nazivne napetosti:                   |
+-----------------------------------------------------+---------+
|nadzemni večsistemski daljnovodi nazivne napetosti   |40 m     |
|400kV in 220 kV                                      |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti|40 m     |
|400 kV in 220 kV                                     |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV    |10 m     |
+-----------------------------------------------------+---------+
|nadzemni večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110|15 m     |
|kV in 35 kV                                          |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti|15 m     |
|110 kV in 35 kV                                      |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in |3 m      |
|35 kV                                                |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od|10 m     |
|1 kV do vključno 20 kV                               |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do|1 m      |
|vključno 20 kV                                       |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|razdelilne postaje srednje napetosti,                |2 m      |
|transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV    |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|za plinovode z obratovalnim tlakom:                  |         |
+-----------------------------------------------------+---------+
|16 barov in več                                      |100 m    |
+-----------------------------------------------------+---------+
|od 5 bar do 16 barov                                 |5 m      |
+-----------------------------------------------------+---------+
|do vključno 5 bar                                    |2 m      |
+-----------------------------------------------------+---------+
(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(4) V varovalnem pasu plinovodnega omrežja in objektov sistema oskrbe z zemeljskim plinom je treba upoštevati pogoje omejene rabe prostora v skladu s predpisi, ki omogočajo gradnjo, obratovanje in vzdrževanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom. Raba prostora in gradnja objektov v varovalnem pasu je dopustna pod pogoji sistemskega operaterja plinovodnega omrežja.
(5) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(6) Kolikor pride do sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
70. člen
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Trase omrežij komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Gradnja omrežij komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih služb.
(6) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(7) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(8) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej obrazloženi, takšna gradnja ni možna. Navedeno ne velja za območja arheološke dediščine.
(9) Omrežja in jaške komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic vozil.
(10) Globina podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora zagotavljati normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje.
(11) Prečkanja komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka.
71. člen
(gradnja in urejanje cest)
(1) Načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V rezervatu prometnice so dovoljena le vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter gradnja v zvezi s komunalnim urejanjem. Skupne širine rezervatov občinskih cest so:
– lokalne ceste in javne poti 40 m,
– kolesarske poti 20 m.
Ko se za načrtovane prometnice in obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo, v idejnem projektu določi tehnične značilnosti, se širina rezervata zmanjša na vrednost, ki jo določi idejni načrt prometnice.
(2) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(3) Na javno cesto je potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na cesto.
(4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(6) Gradnja mostov in cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod.
(7) Pločniki ter javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev in osnovnih šol. Kolesarske steze se gradijo najmanj ob lokalnih zbirnih cestah znotraj urbanih naselij.
(8) Dimenzija tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju cest. Minimalna širina enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m, dvosmerne kolesarske steze 2,50 m, minimalna širina pločnika pa 1,20 m. Minimalna širina zelenega pasu ni določena.
(9) Dimenzijo tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. Cestni profil se praviloma prilagaja tako, da se na račun širine posameznih pasov ohranjajo vse vrste načrtovanega prometnega omrežja. V primeru zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. Če tudi to ni mogoče, se na prometnicah najprej izključi zeleni pas in nato kolesarske steze.
72. člen
(gradnja in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
(3) Predvidene vodovode se praviloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer, namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(5) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(6) Vodohran mora imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
(7) Za priključitev na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
73. člen
(gradnja in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter odvajanju padavinske vode s streh in utrjenih površin.
(2) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(3) Čistilne naprave naj bodo dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin oziroma tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi čistilne naprave, lokacija pa naj omogoča morebitno razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(4) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi navedeni objekti morajo biti locirani na parceli objekta ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(5) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih, strešnih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(7) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(8) Za priključitev na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca omrežja.
(9) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, kolikor so predhodno očiščene do takih vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja.
74. člen
(gradnja in urejanje plinovodnega omrežja)
(1) Omrežje zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna izvedba.
(2) Dopustne so obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. V 2,5 m pasu na vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko;
– obdelovati zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom cevi;
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(3) Na celotnem območju občine je na namenskih rabah P, O in I dopustna gradnja črpalk za polnjenje vozil s stisnjenim zemeljskim plinom.
(4) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev rezervoarja za utekočinjen naftni plin je začasno dovoljena na vseh območjih predvidene izgradnje distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
75. člen
(gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z DPN.
(2) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve, razen v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(3) Razdelilne transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih tehnologij, ter tako:
– da se vplivi na okolje zmanjšajo na minimum,
– da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta,
– da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih,
– da so vse razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim dostopom,
– da se vse priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(4) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(5) Za gradnjo objektov v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. Ne glede na navedeno pa je v varovalnih pasovih prenosnih daljnovodov prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) Na območju II. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– stanovanjskih objektov,
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– trgovsko-poslovno stanovanjskih območij, ki so hkrati namenjena bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene zadrževanju večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(8) Za priključitev na elektroomrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.
76. člen
(gradnja in urejanje javne razsvetljave)
Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture.
77. člen
(gradnja in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti praviloma izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja objektov mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba stavb za zdravstvo (12640), stanovanjskih stavb (11), stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter otroških igrišč;
– gradnja objektov mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave in kulturne dediščine je dopustna ob soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
78. člen
(objekti in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na funkcionalni parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja. Odjemno mesto je praviloma oddaljeno največ 5 metrov od transportne poti, dostop pa svetle širine min. 3 metre in svetle višine min. 3,6 metra. Če je dostop slepa ulica, daljša od 50 metrov, mora imeti obračališče.
(4) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja.
(5) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen. Zbirni center za odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo namensko rabo: I, O, P.
(6) Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih, namensko zgrajenih skladiščih. Lahko se zbirajo tudi v ustrezno urejenih zbirnih centrih.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
79. člen
(varstvo narave)
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh predpisov..
(2) Za posege na območja ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega organa za varovanje narave.
(3) Na podlagi presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja varstva narave, je potrebno pri gradnjah in posegih upoštevati sledeče omilitvene ukrepe:
+--------------------------------+------------------------------+
|Območje                         |Omilitveni ukrep              |
+--------------------------------+------------------------------+
|– Določeni odseki na cestah     |Ob načrtovanju rekonstrukcij  |
|– Kozarje – Dobrava – Brezje pri|ali investicijsko vzdrževalnih|
|Dobravi                         |del na odsekih cest, kjer se  |
|– Dobrava – Šujica – Gabrje –   |nahajajo evidentirani prehodi |
|Log pri PG – Dvor pri PG,       |dvoživk (črne točke), naj se  |
|– Srednja vas pri PG – Briše pri|načrtujejo prehodi in zaščitne|
|PG,                             |ograje za neovirano prehajanje|
|cestni odsek na jugu občine –   |dvoživk.                      |
|blizu naselja Šentjošt nad      |                              |
|Horjulom.                       |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Belica                          |– Ureditev primerne javne     |
|BE-01                           |razsvetljave oziroma          |
|Butajnova                       |razsvetljave stavb:           |
|BU-01, BU-06, A15, A200, A64,   |– načrtuje naj se uporaba     |
|A36, A113, A143, A181, A315,    |takšnih svetil, ki ne oddajajo|
|BU-05, BU-02, BU-08, BU-03, BU- |svetlobe nad vodoravnico;     |
|07                              |– uporabijo naj se svetila, ki|
|Črni Vrh                        |ne oddajajo svetlobe          |
|ČR-03, ČR-04, ČR-05, ČR-01, ČR- |v UV-spektru;                 |
|02, ČR-06                       |– svetila naj imajo po        |
|Dvor                            |možnosti vgrajen senzor za    |
|DV-09, DV-03, DV-08, DV-05, DV- |samodejni vklop/izklop;       |
|01, DV-02, DV-07                |– v drugem delu noči (0.00–   |
|in A295                         |5.00 ure) naj ostane prižgano |
|Gabrje                          |minimalno število luči, če je |
|GA-02, GA-13,GA-16, GA-23, GA-22|iz varnostnih razlogov to     |
|Osredek pri Dobrovi             |dopustno.                     |
|OS-03, OS-02, OS-05, OS-01 in   |                              |
|A211                            |                              |
|OS-04                           |                              |
|Polhov Gradec                   |                              |
|PG-21, PG-29, PG-36, PG-14, PG- |                              |
|07, PG-17, PG-45, PG-30 in PG-15|                              |
|Praproče                        |                              |
|PR-03, PR-01                    |                              |
|Sela nad Polhovim Gradcem       |                              |
|SE-01                           |                              |
|Smolnik                         |                              |
|SM-04                           |                              |
|Srednja vas                     |                              |
|SV-02, SV-04, SV-03             |                              |
|Podreber                        |                              |
|PO-01                           |                              |
|Zalog                           |                              |
|ZA-01                           |                              |
|kmetija Mežnar                  |                              |
|A 333                           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Briše pri PG                    |V cerkvah naj se v primeru    |
|cerkev sv. Trije Kralji – BR-01 |obnovitvenih ali urejevalnih  |
|Dvor pri PG                     |del ta prilagodijo            |
|cerkev sv. Nikolaj – DV-03      |življenjskemu ciklusu         |
|Praproče                        |netopirjev. Pri morebitnem    |
|cerkev sv. Jurij – PR-04        |urejanju okolice cerkva naj se|
|Podsmreka                       |ohranja drevesa, sklenjene    |
|cerkev sv. Martin – PS-10       |mejice, grmovje in gozd.      |
|Podreber                        |                              |
|cerkev sv. Elizabeta – PG-26    |                              |
|Butajnova                       |                              |
|cerkev sv. Ana – BU-01          |                              |
|Črni Vrh                        |                              |
|kapela Marijinega vnebovzetja – |                              |
|ČR-01                           |                              |
|Dvor pri PG                     |                              |
|cerkev sv. Peter – DV-01        |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Butajnova                       |Kolikor se načrtuje zasaditev |
|BU-05, BU-02                    |zelenih pasov, naj se ta      |
|Praproče                        |izvede z avtohtonimi          |
|PR-03                           |drevesnimi in grmovnimi       |
|                                |vrstami.                      |
+--------------------------------+------------------------------+
|Polhov Gradec                   |Na območjih ob obstoječih     |
|PG-15                           |objektih naj se gozdni rob    |
|Podreber                        |ohranja.                      |
|PO- 01                          |                              |
|Sela nad Polhovim Gradcem       |                              |
|SE-01                           |                              |
|Gabrje                          |                              |
|GA-16, GA-23                    |                              |
|Dvor                            |                              |
|DV-05                           |                              |
|Belica                          |                              |
|BE-01                           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Obvozna cesta Gabrje            |Posegov v brežine in strugo   |
|GA-25                           |potoka, ki pomenijo večje     |
|                                |odstranjevanje obvodne        |
|                                |vegetacije, utrjevanje oziroma|
|                                |regulacijo brežin in struge,  |
|                                |se ne izvaja.                 |
|                                |Pri izvedbi obvozne ceste naj |
|                                |se brežin in struge           |
|                                |vodotoka ne nasipava z        |
|                                |odkopnim in gradbenim         |
|                                |materialom.                   |
+--------------------------------+------------------------------+
|NV Ernejčkov graben             |Struge in brežine Ernejčkovega|
|A135, A133, A192, A24, A158,    |grabna, Male vode, Gradaščice,|
|A89, A 97, A146, A154, A132, ZA-|Horjulke in Male Božne se ne  |
|01                              |sme zasipavati, nasipavati z  |
|NV Mala voda                    |odkopnim in gradbenim         |
|KE 01- KE 06/ A71, A181, A143,  |materialom ali kako drugače   |
|A113, A36, A162,                |posega vanj. Prav tako naj se |
|A114, A179, A340, PG-44         |ne posega v vegetacijo ob     |
|NV Gradaščica                   |vodotoku. Med in po izvedenih |
|DV-07, ŠU-04, ŠU-17, A258       |delih naj se prepreči vsakršno|
|NV Horjulk                      |onesnaževanje vode.           |
|RA-02, DO-07, DO-25, A222       |                              |
|NV Mala Božna                   |                              |
|SE-01                           |                              |
+--------------------------------+------------------------------+
|Gabrje                          |Na vplivnem območju           |
|GA-24                           |Gradaščice, kjer se načrtujejo|
|Šujica                          |stanovanjske površine, naj se |
|ŠU-09                           |objekti in infrastruktura     |
|                                |locira tako, da se zagotovi   |
|                                |vsaj 35 m odmik od vrha       |
|                                |brežine Gradaščice. Ta 35 m   |
|                                |pas naj se ne nasipava.       |
|                                |Posegov v brežine in strugo   |
|                                |potoka naj se ne izvaja.      |
|                                |Pri izvedbi posega naj se     |
|                                |brežin in struge vodotoka     |
|                                |ne nasipava z odkopnim in     |
|                                |gradbenim materialom.         |
|                                |Prepreči naj se vsakršno      |
|                                |onesnaževanje vode.           |
|                                |Prav tako naj se ne posega v  |
|                                |vegetacijo ob vodotoku.       |
+--------------------------------+------------------------------+
|Gabrje                          |Na območju Jarčjega potoka naj|
|GA-23, GA-16, GA-08             |se gradnja načrtuje tako, da  |
|                                |bo ohranjen vsaj 5 m pas      |
|                                |priobalnega zemljišča z       |
|                                |obrežno vegetacijo. Posegov v |
|                                |brežine in                    |
|                                |strugo potoka naj se ne       |
|                                |izvaja. Pri izvedbi posega naj|
|                                |se brežin in struge vodotoka  |
|                                |ne nasipava z odkopnim in     |
|                                |gradbenim materialom. Prav    |
|                                |tako naj se ne posega v       |
|                                |vegetacijo ob vodotoku. Med in|
|                                |po izvedenih delih se prepreči|
|                                |onesnaževanje vode.           |
+--------------------------------+------------------------------+
|Osredek pri Dobrovi             |Gozdne površine oziroma       |
|OS-03, OS-02, OS-05, OS-01,     |drevesa in grmovne vrste      |
|A211, OS-04                     |naj se v čim večji možni meri |
|Polhov Gradec                   |ohranijo. Kolikor se načrtuje |
|PG-45                           |zasaditev zelenih površin (OS-|
|Zalog                           |04 ZD), naj se ta izvede z    |
|ZA-01                           |avtohtonimi drevesnimi in     |
|                                |grmovnimi vrstami.            |
+--------------------------------+------------------------------+
|Dvor                            |Gradnja in ostale ureditve    |
|DV-07                           |okolice objektov se izvaja    |
|                                |izven obvodnega pasu z obvodno|
|                                |vegetacijo.                   |
|                                |Odpadne vode iz predvidenih   |
|                                |novih objektov se odvajajo v  |
|                                |kanalizacijski sistem.        |
|                                |V primeru gradnje se odvečni  |
|                                |gradbeni material in odpadki  |
|                                |ne odlagajo znotraj           |
|                                |ureditvenega območja ali      |
|                                |obvodnega pasu.               |
+--------------------------------+------------------------------+
|Hrastenice                      |V primeru načrtovanja sanacije|
|KE 08                           |območja naj se ta izvede z    |
|                                |oblikovanjem etaže na način,  |
|                                |da se zagotovi ohranitev      |
|                                |profila plasti s fosili. O    |
|                                |pričetku sanacijskih del in   |
|                                |načinu izvedbe se obvesti     |
|                                |pristojni ZRSVN (OE Ljubljana)|
|                                |in strokovno osebo geološke   |
|                                |stroke.                       |
+--------------------------------+------------------------------+
|Brezje pri Dobrovi              |Na brežini Horjulke, razen na |
|BD-17                           |območju morebitnega izpusta iz|
|                                |ČN, se ne izvaja posegov, ki  |
|                                |bi spremenili                 |
|                                |morfologijo brežine in dna    |
|                                |struge ter hidrološke         |
|                                |značilnosti.                  |
|                                |Utrjevanja brežin v večjem    |
|                                |obsegu se ne izvaja.          |
|                                |V času del je potrebno        |
|                                |preprečiti slabšanje kvalitete|
|                                |vode (npr. onesnaženje zaradi |
|                                |gradbenih strojev ter         |
|                                |črpanja podtalnice iz         |
|                                |gradbenega jarka).            |
|                                |Izkopane zemlje, gradbenih    |
|                                |odpadkov ali kakršnegakoli    |
|                                |drugega odpadnega materiala,  |
|                                |se ne odlaga na brežino       |
|                                |vodotoka.                     |
+--------------------------------+------------------------------+
|Polhov Gradec                   |Pri morebitnih novogradnjah in|
|PG-14                           |rekonstrukcijah objektov v    |
|                                |okolici se drevo, ki je       |
|                                |predlagano za                 |
|                                |zavarovanje, ustrezno fizično |
|                                |zaščiti z ograjo.             |
|                                |V času gradnje je potrebno    |
|                                |preprečiti odlaganje          |
|                                |gradbenega materiala ter      |
|                                |odpadkov na območje           |
|                                |zavarovanega drevesa.         |
|                                |Življenjske razmere na        |
|                                |rastišču predlaganega         |
|                                |zavarovanega drevesa se       |
|                                |ohranja nespremenjene,        |
|                                |zato se ne odstranjuje zemlje,|
|                                |razkriva korenin,             |
|                                |zasipava debla ali rastišča   |
|                                |oziroma površine nad          |
|                                |koreninami, s hojo, vožnjo ali|
|                                |kako drugače                  |
|                                |ne tepta tal, ne poplavlja    |
|                                |rastišča, spreminja višine    |
|                                |podtalnice, kislosti oziroma  |
|                                |alkalnosti tal, spušča        |
|                                |škodljivih tekočin ali        |
|                                |plinastih snovi na rastišče   |
|                                |ter ne odlaga odpadkov.       |
+--------------------------------+------------------------------+
80. člen
(Celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine). Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(8) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(9) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(10) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(11) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini, ki ogrožajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti ter materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine,
– na fasadah je le izjemoma dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– v okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine,
– se vanjo lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(12) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(13) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije, materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine je le izjemoma dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– v memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
(14) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(15) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(16) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati glede na dediščino ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– ohranjati vodni režim na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev terenu ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(17) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi, kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(18) V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(19) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(20) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(21) V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Varstvo okolja in naravnih dobrin
81. člen
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
82. člen
(Varovanje tal in reliefa)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4) Med viri onesnaževanja ter kmetijskimi površinami za pridelavo hrane je potrebno zagotoviti vmesno tamponsko cono.
83. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Objekte, ki so pomemben vir onesnaževanja zraka, je možno umeščati le na območja, namenjena proizvodni dejavnosti.
(3) Spodbujati je potrebno, da se objekti povsod tam, kjer je to možno, priključujejo na daljinsko ogrevanje ali plinovod.
84. člen
(varstvo voda)
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami. Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa za vode.
(2) Pri načrtovanju gradenj je potrebno upoštevati tudi meje priobalnih zemljišč. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(3) Na objektih in napravah, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je mogoča rekonstrukcija ali sprememba namembnosti pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(4) Za dovoljene gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(5) Ne glede na namensko rabo je potrebno ohranjati vodotoke z obrežnim rastjem na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(6) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(7) Gradnja namakalnih naprav, raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje ter druge kmetijske operacije, ki bi lahko imele vpliv na vodni režim, so dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
85. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati pogoje in omejitve iz državnih in občinskih predpisov, ki se nanašajo na ta območja ter področno zakonodajo.
(3) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne predstavlja nevarnosti za njihovo onesnaženje.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
86. člen
(varovalni gozdovi)
(1) Varovalni gozdovi so določeni s posebnimi predpisi, ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) V varovalnih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja, sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih sestojev) v skladu s predpisi ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
87. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(2) Ob gradnji objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje ruševin.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvajal na ustreznih kmetijskih zemljiščih.
(5) V urbanih naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba zagotoviti zadostno število zaklonišč.
88. člen
(erozijsko ogrožena, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture in dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora. Omogočiti je potrebno varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in z omejevanjem razvoja, sorazmerno s stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Gradnja objektov in izvajanje dejavnosti morajo biti usklajene z omejitvami iz področne zakonodaje.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.
(4) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti, hudourniške struge,
– vlačenje lesa oziroma spravilo lesa s težko mehanizacijo v razmočenem terenu.
(5) Na plazljivem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(6) Na plazovitem območju je prepovedano:
– krčenje gozdov,
– izravnavanje terena,
– preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.
(7) Na erozijsko ogroženih, plazljivih in plazovitih območjih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati geomehansko poročilo ter po potrebi načrtovati ukrepe za zavarovanje.
(8) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
89. člen
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
90. člen
(poplavna območja)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor.
(4) Na poplavnih območjih, za katera razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(5) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki jih določajo predpisi o vodah.
(6) Za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo strokovne podlage za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah.
(7) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
91. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(2) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara je treba zagotoviti:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
(4) Gradnje in ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(5) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom v skladu z zakonodajo.
92. člen
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov in ostale infrastrukture.
(2) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
93. člen
(arhitektonske ovire)
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
94. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa so določene stopnje varstva pred hrupom, ki zagotavljajo varovanje pred onesnaženjem okolja s hrupom za posamezne površine:
– I stopnja varstva pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom;
– II stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa;
– III stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje;
– IV stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.
(2) Meje med III. in IV. območjem varstva pred hrupom so določene z mejami med območji različne podrobnejše namenske rabe prostora, ki jih uvršamo v območja III. in IV. stopnje varstva pred hrupom, in sicer:
+---------------------------------------+----------+------------+
|Namenska raba/Stopnja varstva pred     |   III.   | IV. stopnja|
|hrupom                                 |  stopnja |            |
+---------------------------------------------------------------+
|S – OBMOČJA STANOVANJ                                          |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SS                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SK                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|SP                                     |     *    |            |
+---------------------------------------------------------------+
|C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI                              |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CU                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDi                                    |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDz                                    |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDk                                    |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|CDo                                    |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI     |          |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IP                                     |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IG                                     |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|IK                                     |          |      *     |
+---------------------------------------------------------------+
|B – POSEBNA OBMOČJA                                            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|BT                                     |     *    |            |
+---------------------------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN                                    |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZS                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZP                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZV                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZD                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|ZK                                     |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE    |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE       |     *    |            |
+---------------------------------------+----------+------------+
|K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA     |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA         |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|G – GOZDNA ZEMLJIŠČA                   |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE          |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
|OO – OSTALA OBMOČJA                    |          |      *     |
+---------------------------------------+----------+------------+
(3) Območij, ki sodijo v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve, ta akt ne določa. Posamezna območja poselitve lahko uvrsti v II. območje varstva pred hrupom ali v mirno območje poselitve minister, pristojen za okolje, na podlagi pobude občine, če iz dokumentacije, priložene k pobudi izhaja, da so izpolnjene zahteve varstva pred hrupom, ki v skladu z zakonodajo veljajo za takšno območje varstva pred hrupom. Pobuda za takšno območje se pripravi na podlagi posebne študije ocene hrupa v prostoru v postopku priprave sprememb in dopolnitev tega odloka ali v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za takšno območje.
(4) V IV stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(6) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(7) V primeru, ko nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo presežene mejne ravni hrupa za območje.
(8) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(9) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, z zaščito oken ali fasade.
(10) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
95. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(4) I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).
(6) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(7) Novogradenj, namenjenih bivanju ter drugih objektov z varovanimi pasovi ni dovoljeno umeščati v vplivni pas virov EMS. Minimalni odmiki od elektroenergetskih vodov in objektov zaradi EMS so praviloma enaki širini varovalnega pasu posameznega voda ali objekta.
96. člen
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
97. člen
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi.
(2) Bivalnim stanovanjskim prostorom je potrebno zagotoviti vsaj minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša:
– dne 21. decembra najmanj eno uro,
– dne 21. marca, 21. junija in 23. septembra najmanj tri ure.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
98. člen
(razpršena gradnja)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč. Razpršena gradnja je zemljišče pod legalno zgrajeno stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so v okviru oblikovne in komunalne sanacije dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov.
(3) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena ni dopustna sprememba dejavnosti iz nebivanjske v bivanjsko.
(4) Na funkcionalni parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe.
(5) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi SSe.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
99. člen
((klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
1. dopustne dejavnosti,
2. dopustne vrste objektov,
3. dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
4. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
5. podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
100. člen
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 %.
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
+-----------------+---------------------------------------------+
|NAMENSKA RABA    |DEJAVNOSTI                                   |
|PROSTORA         |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|S – OBMOČJA      |So namenjena bivanju s spremljajočimi        |
|STANOVANJ        |dejavnostmi, ki služijo tem območjem;        |
|Velja za SSe,    |Izključujoče dejavnosti za vsa območja       |
|SSv, SK          |stanovanj:                                   |
|                 |– predelovalne dejavnosti, razen oblačil     |
|                 |(proizvodne dejavnosti)                      |
|                 |– ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje |
|                 |okolja                                       |
|                 |– promet in skladiščenje                     |
|                 |– trgovina na debelo                         |
|                 |– vzdrževanje in popravila motornih vozil    |
+-----------------+---------------------------------------------+
|SS –             |osnovna dejavnost:                           |
|STANOVANJSKE     |bivanje                                      |
|POVRŠINE         |spremljajoče dejavnosti (max 100 m2/objekt;  |
|SSe, SSv         |za dejavnosti športa in rekreacije 250       |
|SK – površine    |m2/objekt):                                  |
|podeželskega     |– centralne dejavnosti                       |
|naselja          |– poslovne dejavnosti                        |
|                 |– družbene dejavnosti                        |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|                 |dodatne spremljajoče dejavnosti za SK:       |
|                 |– predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz     |
|                 |kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva       |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|                 |– predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz     |
|                 |kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva       |
|                 |– gostinstvo in turizem                      |
|                 |– obrt                                       |
|                 |– družbene dejavnosti                        |
|                 |– poslovne dejavnosti                        |
|                 |– druge dejavnosti                           |
|                 |– vzdrževanje in popravila motornih vozil    |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|C – OBMOČJA      |So namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim|
|CENTRALNIH       |dejavnostim ter bivanju.                     |
|DEJAVNOSTI       |Izključujoče dejavnosti:                     |
|Velja za CU, CD, |– predelovalne dejavnosti, razen oblačil     |
|CDi, CDz, CDk,   |(proizvodne dejavnosti)                      |
|CDo              |– ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje |
|                 |okolja                                       |
|                 |– promet in skladiščenje                     |
|                 |– trgovina na debelo                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CU – osrednja    |So namenjena prepletu dejavnosti, in sicer   |
|območja          |trgovskim, oskrbnim, storitvenih, upravnih,  |
|centralnih       |socialnih, zdravstvenih, vzgojnih            |
|dejavnosti       |izobraževalnih, kulturnih, verskih in        |
|                 |podobnih ter bivanju                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDi – območja    |osnovne dejavnosti                           |
|namenjena        |izobraževanja, vzgoja in šport               |
|dejavnostim      |spremljajoče dejavnosti:                     |
|izobraževanja,   |– ostale centralne dejavnosti                |
|vzgoje in športa |– bivanje                                    |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDz – območja    |osnovne dejavnosti                           |
|namenjena        |zdravstvo in socialno varstvo                |
|dejavnostim      |spremljajoče dejavnosti                      |
|zdravstva in     |– ostale centralne dejavnosti                |
|socialnega       |– bivanje                                    |
|varstva          |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDk – območja    |osnovne dejavnosti                           |
|namenjena        |kulturne in verske dejavnosti                |
|dejavnostim      |spremljajoče dejavnosti                      |
|kulture in       |– ostale centralne dejavnosti                |
|verskim objektom |– bivanje                                    |
|s pripadajočimi  |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|ureditvami       |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|CDo – območja    |osnovne dejavnosti                           |
|namenjena        |trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, |
|trgovskim,       |gostinskim dejavnostim in manjši obrti       |
|oskrbnim,        |spremljajoče dejavnosti                      |
|poslovnim,       |– ostale centralne dejavnosti                |
|storitvenim,     |– bivanje                                    |
|gostinskim       |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|dejavnostim in   |                                             |
|manjši obrti     |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|I – OBMOČJA      |So namenjena industrijskim, proizvodnim,     |
|PROIZVODNIH      |poslovnim, storitvenim in servisnim          |
|DEJAVNOSTI       |dejavnostim                                  |
|velja za IP, IG, |Izključujoče dejavnosti                      |
|IK               |bivanje                                      |
|                 |predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz       |
|                 |kmetijstva, gozdarstva, ribištva, razen za IK|
+-----------------+---------------------------------------------+
|IP – površine za |osnovna dejavnost                            |
|industrijo       |proizvodne dejavnosti, predelovalne          |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– trgovina                                   |
|                 |– skladiščenje                               |
+-----------------+---------------------------------------------+
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične          |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |– gostinstvo                                 |
|                 |– vzdrževanje in popravila motornih vozil    |
|                 |– poslovne dejavnosti                        |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|IG – gospodarske |osnovna dejavnosti                           |
|cone             |obrtne, skladiščne, prometne, trgovske,      |
|                 |poslovne, proizvodne                         |
|                 |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične          |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |– različne poslovne dejavnosti               |
|                 |– gostinstvo                                 |
|                 |– javna uprava                               |
|                 |– izobraževanje                              |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|IK – površine z  |osnovna dejavnost                            |
|objekti za       |kmetijska proizvodnja, reja živali           |
|kmetijsko        |spremljajoče dejavnosti                      |
|proizvodnjo      |– skladiščenje                               |
|                 |– izobraževanje                              |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične          |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |– gostinstvo                                 |
|                 |– trgovina                                   |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|B – POSEBNA      |So namenjena turizmu, nakupovalnim središčem |
|OBMOČJA          |ter podobnim posebnim dejavnostim            |
|Velja za BT      |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– centralne dejavnosti                       |
|                 |– poslovne dejavnosti                        |
|                 |– strokovne, znanstvene in tehnične          |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |– športne dejavnosti                         |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|                 |– družbene dejavnosti                        |
|                 |izključujoče dejavnosti                      |
|                 |– bivanje                                    |
|                 |– predelovalne dejavnosti (proizvodne        |
|                 |dejavnosti)                                  |
|                 |– ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje |
|                 |okolja                                       |
|                 |– promet in skladiščenje                     |
|                 |– trgovina na debelo                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|BT – površine za |osnovne dejavnosti                           |
|turizem          |turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo |
+-----------------+---------------------------------------------+
|Z – OBMOČJA      |So namenjena preživljanju prostega časa,     |
|ZELENIH POVRŠIN  |predvsem rekreaciji in športu na prostem in  |
|ZS, ZP, ZD, ZK   |izboljšavi kakovosti bivanja.                |
|                 |Izključujoče dejavnosti                      |
|                 |– trgovina na debelo                         |
|                 |– bivanje                                    |
|                 |– poslovne dejavnosti                        |
|                 |– predelovalne dejavnosti (proizvodne        |
|                 |dejavnosti)                                  |
|                 |– ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje |
|                 |okolja                                       |
|                 |– promet in skladiščenje                     |
|                 |– trgovina na debelo                         |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZS – površine za |primarne dejavnosti                          |
|oddih,           |rekreacija, šport na prostem, oddih          |
|rekreacijo in    |spremljajoče dejavnosti                      |
|šport            |– kulturne, razvedrilne dejavnosti           |
|                 |– gostinstvo in turizem                      |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZP – parki       |primarne dejavnosti                          |
|                 |oddih v oblikovanih zelenih okoljih          |
|                 |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– kulturne, razvedrilne, rekreacijske        |
|                 |dejavnosti                                   |
|                 |– gostinstvo in turizem                      |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZD – druge       |So namenjene zaščitni ali drugi funkciji     |
|urejene zelene   |zelenih pasov                                |
|površine         |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|ZK – pokopališča |primarne dejavnosti                          |
|                 |površine za pokop in spomin na umrle         |
|                 |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– trgovina na drobno                         |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|P – OBMOČJA IN   |So namenjena za izvajanje dejavnosti         |
|OMREŽJA PROMETNE |gospodarskih služb s področja prometa.       |
|INFRASTRUKTURE   |Spremljajoče dejavnosti                      |
|PC, PO           |– gostinstvo                                 |
|                 |– trgovina                                   |
|                 |– skladiščenje                               |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|T – OBMOČJA      |So namenjena za izvajanje dejavnosti         |
|KOMUNIKACIJSKE   |gospodarskih služb s področja                |
|INFRASTRUKTURE   |telekomunikacij.                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|E – OBMOČJA      |So namenjena za izvajanje dejavnosti         |
|ENERGETSKE       |gospodarskih služb s področja energetske     |
|INFRASTRUKTURE   |infrastrukture.                              |
|                 |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|O – OBMOČJA      |So namenjena za izvajanje dejavnosti         |
|OKOLJSKE         |gospodarskih služb s področja okoljske       |
|INFRASTRUKTURE   |infrastrukture.                              |
+-----------------+---------------------------------------------+
|F – OBMOČJA ZA   |So namenjena za obrambne potrebe, zlasti     |
|POTREBE OBRAMBE  |razmestitev, usposabljanje in delovanje      |
|                 |vojske.                                      |
|                 |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|A – POVRŠINE     |So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so|
|RAZPRŠENE        |na primer samotne kmetije ter strnjene oblike|
|POSELITVE        |manjših naselij.                             |
|                 |osnovne dejavnosti                           |
|                 |bivanje                                      |
|                 |– spremljajoče dejavnosti                    |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
|                 |– predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz     |
|                 |kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva       |
|                 |Izključujoče dejavnosti                      |
|                 |– predelovalne dejavnosti, razen oblačil     |
|                 |– ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje |
|                 |okolja                                       |
|                 |– promet in skladiščenje                     |
|                 |– trgovina na debelo                         |
+-----------------+---------------------------------------------+

+-----------------+---------------------------------------------+
|DRUGA OBMOČJA    |DEJAVNOSTI                                   |
+-----------------+---------------------------------------------+
|K1, K2 –         |osnovne dejavnosti                           |
|NAJBOLJŠA IN     |kmetijstvo                                   |
|DRUGA KMETIJSKA  |spremljajoče dejavnosti                      |
|ZEMLJIŠČA        |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem  |
+-----------------+---------------------------------------------+
|G – GOZDNA       |osnovne dejavnosti                           |
|ZEMLJIŠČA        |Namenjena so sonaravnemu gospodarjenju z     |
|                 |gozdovi, ki obsega opravljanje varstvenih in |
|                 |gojitvenih ter vseh drugih del, ki so        |
|                 |potrebna za zagotavljanje ekoloških in       |
|                 |socialnih funkcij gozdov, gradnjo in         |
|                 |vzdrževanje gozdne infrastrukture,           |
|                 |izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje |
|                 |z gozdovi.                                   |
|                 |spremljajoče dejavnosti                      |
|                 |– rekreacija                                 |
|                 |– druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v|
|                 |skladu z gozdnogospodarskimi načrti          |
+-----------------+---------------------------------------------+
|VC – POVRŠINSKE  |So namenjena za izvajanje dejavnosti s       |
|CELINSKE VODE    |področja rabe voda.                          |
|                 |Spremljajoča dejavnost                       |
|                 |– ribištvo                                   |
|                 |– rekreacija                                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|VI – VODNA       |So namenjena vodnim zemljiščem površinskih   |
|INFRASTRUKTURA   |voda in vodnim objektom, kot so pregrade,    |
|                 |zadrževalniki, jezovi ...                    |
|                 |Spremljajoča dejavnost                       |
|                 |– rekreacija                                 |
+-----------------+---------------------------------------------+
|L – OBMOČJA      |So namenjena za izvajanje dejavnosti s       |
|MINERALNIH       |področja izkoriščanja mineralnih surovin, in |
|SUROVIN          |sicer za površine nadzemnega pridobivalnega  |
|LN – površine    |prostora.                                    |
|nadzemnega       |                                             |
|pridobivalnega   |                                             |
|prostora         |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|N – OBMOČJA ZA   |So namenjena za izvajanje dejavnosti s       |
|POTREBE VARSTVA  |področja varstva in zaščite pred naravnimi in|
|PRED NARAVNIMI   |drugimi nesrečami.                           |
|IN DRUGIMI       |                                             |
|NESREČAMI        |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|f – OBMOČJA ZA   |So namenjena za izvajanje dejavnosti s       |
|POTREBE OBRAMBE  |področja obrambe zunaj naselij.              |
|ZUNAJ NASELIJ    |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
|F – OBMOČJA ZA   |So namenjena za izvajanje dejavnosti s       |
|POTREBE OBRAMBE  |področja obrambe znotraj naselij.            |
|ZUNAJ NASELIJ    |                                             |
+-----------------+---------------------------------------------+
101. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »S – Območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Namenska   |S – Območja stanovanj                                                          |
|raba       |                                                                               |
+-----------+-------------------------------+---------------+-------------------------------+
|Podrobna   |SS                             |SP             |SK                             |
|namenska   |stanovanjske površine, ki so   |Površine       |Površine podeželskega naselja, |
|raba       |namenjene bivanju brez         |počitniških hiš|ki so namenjene površinam      |
|           |dejavnosti ali s spremljajočimi|               |kmetij z dopolnilnimi          |
|           |dejavnostmi                    |               |dejavnostmi in bivanju         |
+-----------+---------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Členitev   |SSe            |SSs            |SP             |SK Površine    |SKj Vaško jedro|
|podrobne   |Prosto stoječa |Strnjena       |Prosto stoječa |podeželskega   |               |
|namenske   |gradnja        |gradnja        |gradnja        |naselja        |               |
|rabe       |               |               |               |               |               |
+-----------+---------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Dopustna   |11100          |11100          |11100          |11100          |11100          |
|vrsta      |enostanovanjska|enostanovanjska|enostanovanjska|enostanovanjska|enostanovanjska|
|objektov,  |stavba,        |stavba,        |stavba,        |stavba         |stavba         |
|zahtevnih  |11210          |11210          |12420 garažne  |11221          |11221          |
|in manj    |dvostanovanjska|dvostanovanjska|stavbe         |dvostanovanjska|dvostanovanjska|
|zahtevnih  |stavba,        |stavba,        |24110 športna  |stavba,        |stavba,        |
|           |12420 garažne  |12420 garažne  |igrišča        |12112 Gostilne,|12112 Gostilne,|
|           |stavbe         |stavbe         |24122 drugi    |restavracije in|restavracije in|
|           |24110 športna  |24110 športna  |objekti za     |točilnice      |točilnice      |
|           |igrišča        |igrišča        |šport,         |12120 Druge    |12120 Druge    |
|           |24122 drugi    |24122 drugi    |rekreacijo in  |gostinske      |gostinske      |
|           |objekti za     |objekti za     |prosti čas     |stavbe za      |stavbe za      |
|           |šport,         |šport,         |23020          |kratkotrajno   |kratkotrajno   |
|           |rekreacijo in  |rekreacijo in  |energetski     |nastanitev     |nastanitev     |
|           |prosti čas     |prosti čas     |objekti – le   |24110 športna  |24122 drugi    |
|           |23020          |23020          |fotovoltaični  |igrišča        |objekti za     |
|           |energetski     |energetski     |sistemi kot del|24122 drugi    |šport,         |
|           |objekti – le   |objekti – le   |strehe ali     |objekti za     |rekreacijo in  |
|           |fotovoltaični  |fotovoltaični  |fasade         |šport,         |prosti čas     |
|           |sistemi kot del|sistemi kot del|obstoječih     |rekreacijo in  |12711          |
|           |strehe ali     |strehe ali     |objektov       |prosti čas     |Nestanovanjske |
|           |fasade         |fasade         |               |12711          |kmetijske      |
|           |obstoječih     |obstoječih     |               |Nestanovanjske |stavbe – stavbe|
|           |objektov       |objektov       |               |kmetijske      |za rastlinsko  |
|           |               |               |               |stavbe – stavbe|pridelavo      |
|           |               |               |               |za rastlinsko  |12712          |
|           |               |               |               |pridelavo      |Nestanovanjske |
|           |               |               |               |12712          |kmetijske      |
|           |               |               |               |Nestanovanjske |stavbe – stavbe|
|           |               |               |               |kmetijske      |za rejo živali |
|           |               |               |               |stavbe – stavbe|12713          |
|           |               |               |               |za rejo živali |Nestanovanjske |
|           |               |               |               |12713          |kmetijske      |
|           |               |               |               |Nestanovanjske |stavbe – stavbe|
|           |               |               |               |kmetijske      |za spravilo    |
|           |               |               |               |stavbe – stavbe|pridelka       |
|           |               |               |               |za spravilo    |12714 Druge    |
|           |               |               |               |pridelka       |nestanovanjske |
|           |               |               |               |12714 Druge    |kmetijske      |
|           |               |               |               |nestanovanjske |stavbe         |
|           |               |               |               |kmetijske      |12721 Stavbe za|
|           |               |               |               |stavbe         |opravljanje    |
|           |               |               |               |12721 Stavbe za|verskih obredov|
|           |               |               |               |opravljanje    |12722          |
|           |               |               |               |verskih obredov|Pokopališke    |
|           |               |               |               |12740 Druge    |stavbe in      |
|           |               |               |               |nestanovanjske |spremljajoči   |
|           |               |               |               |stavbe, ki niso|objekti        |
|           |               |               |               |uvrščene drugje|12740 Druge    |
|           |               |               |               |12510          |nestanovanjske |
|           |               |               |               |industrijske   |stavbe, ki niso|
|           |               |               |               |stavbe za      |uvrščene drugje|
|           |               |               |               |potrebe        |23020          |
|           |               |               |               |predelovalne   |energetski     |
|           |               |               |               |dejavnosti,    |objekti – le   |
|           |               |               |               |izhajajoče iz  |fotovoltaični  |
|           |               |               |               |kmetijstva,    |sistemi kot del|
|           |               |               |               |lova,          |strehe ali     |
|           |               |               |               |gozdarstva,    |fasade         |
|           |               |               |               |ribištva       |obstoječih     |
|           |               |               |               |               |objektov       |
+-----------+---------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|           |               |               |               |23020          |               |
|           |               |               |               |energetski     |               |
|           |               |               |               |objekti – le   |               |
|           |               |               |               |fotovoltaični  |               |
|           |               |               |               |sistemi kot del|               |
|           |               |               |               |strehe ali     |               |
|           |               |               |               |fasade         |               |
|           |               |               |               |obstoječih     |               |
|           |               |               |               |objektov       |               |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Zelene     |FZP: 0.20                                                                      |
|površine   |                                                                               |
+-----------+---------------+---------------+---------------+---------------+---------------+
|Dopustna   |FZ: 0.30       |FZ: 0.6        |FZ: 0.30       | FZ: 0.25      |FZ: 0.30       |
|izraba     |Višina: 10 m   |Višina: 10 m   |Višina: 9m     |Višina:        |Višina:        |
|           |               |               |               |10 m           |10 m           |
|           |               |               |               |(stanovanjski  |(stanovanjski  |
|           |               |               |               |objekti)       |objekti)       |
|           |               |               |               |13 m           |13 m           |
|           |               |               |               |(gospodarski   |(gospodarski   |
|           |               |               |               |objekti)       |objekti)       |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Merila in  |                                                                               |
|pogoji za  |                                                                               |
|oblikovanje|                                                                               |
+--+--------+-------------------------------------------------------------------------------+
|  |gabariti|Višinski gabarit:                                                              |
|  |        |– P ali P+1, če to dopušča zasnova naselja;                                    |
|  |        |– Višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov v            |
|  |        |oddaljenosti 50 m od roba objekta v enoti urejanja prostora;                   |
|  |        |– Kota pritličja je na ravnem ali rahlo nagnjenem terenu (do 10 %) največ 30 cm|
|  |        |nad koto urejenega terena ob objektu;                                          |
|  |        |Razmerja gabaritov:                                                            |
|  |        |– Podolgovat tloris min 1:1.4;                                                 |
|  +--------+-------------------------------------------------------------------------------+
|  |fasade  |– elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni; oblikovanje in           |
|  |        |horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev       |
|  |        |fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s   |
|  |        |tradicionalnimi objekti;                                                       |
|  |        |– s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta;             |
|  |        |– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo       |
|  |        |praviloma pokončne oblike;                                                     |
|  |        |– fasadna opeka ni dovoljena;                                                  |
|  |        |– fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se |
|  |        |uporabi rezan les, polkrožna bruna niso dovoljena;                             |
|  |        |– detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov   |
|  |        |tradicionalni;                                                                 |
|  +--------+-------------------------------------------------------------------------------+
|  |strehe  |– simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 38° do 45?  |
|  |        |stopinj;                                                                       |
|  |        |– smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico;                          |
|  |        |– širina napušča na stanovanjskih objektih je maksimalno 60 cm;                |
|  |        |– večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno       |
|  |        |optično zmanjšanje volumna stavbe, kadar to zahteva lokacija (npr. vogalna     |
|  |        |stavba, ipd.);                                                                 |
|  |        |– izjemoma se dovolijo ravne strehe, če se pri objektu uporabijo tradicionalni |
|  |        |volumni, a le do višine P+1+T (tlorisni in višinski gabarit) in tradicionalni  |
|  |        |fasadni materiali (omet, les, opeka, avtohtoni kamen);                         |
|  |        |– dovoljeni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;                   |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Posebnosti |– izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min 1:1.8);                       |
|enot       |– balkoni na vedutno izpostavljenih legah niso dopustni (razen če gre za tip   |
|odprtega   |vile ali pomembnejše mestne ali trške stavbe v jedrih naselij);                |
|prostora   |– dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli) in na      |
|KE1 in     |strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso  |
|KE4:       |dovoljeni;                                                                     |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Posebnosti |– Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna |
|SSe        |hiša, atrijska hiša, terasna hiša, hiša z enokapno streho ipd.) je dovoljena   |
|           |samo na SSe ter se ustrezno ozeleni. O ustreznosti rešitve odloči občinska     |
|           |pristojna strokovna služba.                                                    |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
|Posebnosti |– Na območjih namenske rabe SKj, ki so varovana kot območja naselbinske        |
|na SKj     |kulturne dediščine, se ne glede na splošno določen faktor FZ ob pridobljenem   |
|           |mnenju službe, pristojne za kulturno dediščino, lahko gradi objekte v gabaritih|
|           |prejšnjega objekta.                                                            |
+-----------+-------------------------------------------------------------------------------+
102. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
(1) Območja osnovne namenske rabe »A – Območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |A – površine razpršene poselitve                   |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Dopustna   |Za A se prevzemajo določila za SK.                 |
|vrsta      |                                                   |
|objektov   |                                                   |
+-----------+                                                   |
|Zelene     |                                                   |
|površine   |                                                   |
+-----------+                                                   |
|Dopustna   |                                                   |
|izraba     |                                                   |
+-----------+                                                   |
|Merila in  |                                                   |
|pogoji za  |                                                   |
|oblikovanje|                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Posebnosti |– izrazito podolžen tloris (razmerje stranic min   |
|enot       |1:1.8);                                            |
|odprtega   |– dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči,|
|prostora   |fasadni pomoli) in na strehah objektov (strehe z   |
|KE1 in     |nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami) niso |
|KE4:       |dovoljeni;                                         |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Posebnosti |– Ni dovoljeno postavljati večstanovanjskih        |
|A          |objektov                                           |
|           |– SK-na območju kmetij je potrebno ohranjati       |
|           |prvotno strukturo in tipiko gradnje.               |
+-----------+---------------------------------------------------+
103. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov namenjenih bivanju je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+-------------------------------------------------------------------+
|Namenska   |C – območja centralnih dejavnosti                                  |
|raba       |                                                                   |
+-----------+----------------+--------------------------------------------------+
|Podrobna   |CU              |CD                                                |
|namenska   |Osrednja območja|Druga območja centralnih dejavnosti, kjer         |
|raba       |centralnih      |prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj    |
|           |dejavnosti, ki  |                                                  |
|           |so namenjena    |                                                  |
|           |oskrbnim,       |                                                  |
|           |storitvenim in  |                                                  |
|           |družbenim       |                                                  |
|           |dejavnostim ter |                                                  |
|           |bivanju         |                                                  |
+-----------+----------------+----------------+----------------+----------------+
|Členitev   |                |CDk             |CDo             |CDi             |
|podrobne   |                |kulturna in     |trgovske,       |dejavnosti      |
|namenske   |                |verska dejavnost|oskrbne,        |izobraževanja,  |
|rabe       |                |                |poslovno-       |vzgoje in športa|
|           |                |                |storitvene,     |                |
|           |                |                |gostinske       |                |
|           |                |                |dejavnosti,     |                |
|           |                |                |manjša obrt,    |                |
|           |                |                |javna uprava,   |                |
|           |                |                |gasilski dom    |                |
+-----------+----------------+----------------+----------------+----------------+
|Dopustna   |11100           |1261 stavbe za  |121 gostinske   |1263 stavbe za  |
|vrsta      |enostanovanjska |kulturo in      |stavbe          |izobraževanje in|
|objektov,  |stavba,         |razvedrilo      |122 poslovne in |znastveno       |
|zahtevnih  |11210           |1262 muzeji in  |upravne stavbe  |raziskovalno    |
|in manj    |dvostanovanjske |knjižnice       |123 trgovske in |delo            |
|zahtevnih  |stavbe          |12420 garažne   |druge stavbe za |11302           |
|           |121 gostinske   |stavbe          |storitvene      |Stanovanjske    |
|           |stavbe          |1272 obredne    |dejavnosti      |stavbe za druge |
|           |122 poslovne in |stavbe          |126 stavbe      |posebne družbene|
|           |upravne stavbe  |Dovoljena je    |splošnega       |skupine         |
|           |123 trgovske in |gradnja         |družbenega      |1262 muzeji in  |
|           |druge stavbe za |infrastrukturnih|pomena          |knjižnice,      |
|           |storitvene      |objektov in     |12420 garažne   |12420 garažne   |
|           |dejavnosti      |naprav, ki so v |stavbe          |stavbe          |
|           |12420 garažne   |javnem lokalnem |Dovoljena je    |241 objekti za  |
|           |stavbe          |interesu.       |gradnja         |šport,          |
|           |126 stavbe      |                |infrastrukturnih|rekreacijo in   |
|           |splošnega       |                |objektov in     |drugi objekti za|
|           |družbenega      |                |naprav, ki so v |prosti čas      |
|           |pomena          |                |javnem lokalnem |Vrtec, otroška  |
|           |1261 stavbe za  |                |interesu.       |igrišča, druga  |
|           |kulturo in      |                |                |odprta igrišča  |
|           |razvedrilo      |                |                |Dovoljena je    |
|           |1262 muzeji in  |                |                |gradnja         |
|           |knjižnice       |                |                |infrastrukturnih|
|           |1263 stavbe za  |                |                |objektov in     |
|           |izobraževanje in|                |                |naprav, ki so v |
|           |znastveno       |                |                |javnem lokalnem |
|           |raziskovalno    |                |                |interesu.       |
|           |delo            |                |                |                |
|           |12640 stavbe za |                |                |                |
|           |zdravstvo       |                |                |                |
+-----------+----------------+----------------+----------------+----------------+
|           |11301           |                |                |                |
|           |Stanovanjske    |                |                |                |
|           |stavbe z        |                |                |                |
|           |oskrbovanimi    |                |                |                |
|           |stanovanji      |                |                |                |
|           |11302           |                |                |                |
|           |Stanovanjske    |                |                |                |
|           |stavbe za druge |                |                |                |
|           |posebne družbene|                |                |                |
|           |skupine         |                |                |                |
|           |1272 obredne    |                |                |                |
|           |stavbe          |                |                |                |
|           |241 objekti za  |                |                |                |
|           |šport,          |                |                |                |
|           |rekreacijo in   |                |                |                |
|           |drugi objekti za|                |                |                |
|           |prosti čas      |                |                |                |
|           |Vrtec, otroška  |                |                |                |
|           |igrišča, druga  |                |                |                |
|           |odprta igrišča  |                |                |                |
|           |Dovoljena je    |                |                |                |
|           |gradnja         |                |                |                |
|           |infrastrukturnih|                |                |                |
|           |objektov in     |                |                |                |
|           |naprav, ki so v |                |                |                |
|           |javnem lokalnem |                |                |                |
|           |interesu.       |                |                |                |
+-----------+-------------------------------------------------------------------+
|Zelene     |FZP: 0.20                                                          |
|površine   |                                                                   |
+-----------+----------------+----------------+----------------+----------------+
|Dopustna   |FZ: 0.30        |FZ: 0.4         |FZ: 0.35        |FZ: 0.4         |
|izraba     |FI: 0.5         |                |Višina: 10 m    |                |
|           |Višina: 10 m    |                |                |                |
+-----------+-------------------------------------------------------------------+
|Merila in  |                                                                   |
|pogoji za  |                                                                   |
|oblikovanje|                                                                   |
+--+--------+----------------+--------------------------------------------------+
|  |gabariti|Višinski        |– tlorisni gabariti: niso predpisani;             |
|  |        |gabarit:        |– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje;  |
|  |        |– P ali P+1 ali |– pri umeščanju teh stavb v prostor je treba      |
|  |        |P+2, če to      |upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru in|
|  |        |dopušča zasnova |vertikalni gabarit kakovostnega oziroma           |
|  |        |naselja;        |prevladujočega tipa obstoječih objektov, da nove  |
|  |        |– Višina slemena|stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja (da  |
|  |        |ne sme presegati|ne bodo višje ali bistveno nižje);                |
|  |        |višin slemen    |                                                  |
|  |        |sosednjih       |                                                  |
|  |        |objektov v      |                                                  |
|  |        |oddaljenosti 50m|                                                  |
|  |        |od roba objekta |                                                  |
|  |        |v enoti urejanja|                                                  |
|  |        |prostora;       |                                                  |
|  |        |– kota pritličja|                                                  |
|  |        |je na ravnem ali|                                                  |
|  |        |rahlo nagnjenem |                                                  |
|  |        |terenu (do 10 %)|                                                  |
|  |        |največ 30 cm nad|                                                  |
|  |        |koto urejenega  |                                                  |
|  |        |terena ob       |                                                  |
|  |        |objektu;        |                                                  |
|  |        |Razmerja        |                                                  |
|  |        |gabaritov:      |                                                  |
|  |        |– Podolgovat    |                                                  |
|  |        |tloris min      |                                                  |
|  |        |1:1.4;          |                                                  |
|  +--------+----------------+--------------------------------------------------+
|  |fasade  |– elementi na   |– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev|
|  |        |fasadah so osno |fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in      |
|  |        |simetrično      |drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in   |
|  |        |razporejeni;    |poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma    |
|  |        |oblikovanje in  |območju;                                          |
|  |        |horizontalna ter|– oblikovanje fasad naj bo sodobno (enostavnejše  |
|  |        |vertikalna      |členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in   |
|  |        |členitev fasad, |drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših  |
|  |        |strukturiranje  |fasadnih barv kot poudarkov ipd.);                |
|  |        |in postavitev   |– glavni vhod v stavbo se, če stoji ob pomembnem  |
|  |        |fasadnih odprtin|javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi. Taka  |
|  |        |in oblikovanje  |fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana.  |
|  |        |drugih fasadnih |                                                  |
|  |        |elementov naj bo|                                                  |
|  |        |usklajeno s     |                                                  |
|  |        |tradicionalnimi |                                                  |
|  |        |objekti;        |                                                  |
|  |        |– s prizidki je |                                                  |
|  |        |treba zagotoviti|                                                  |
|  |        |skladnost       |                                                  |
|  |        |celotne podobe  |                                                  |
|  |        |objekta;        |                                                  |
|  |        |– fasade so     |                                                  |
|  |        |lahko           |                                                  |
|  |        |horizontalno in |                                                  |
|  |        |vertikalno      |                                                  |
|  |        |členjene,       |                                                  |
|  |        |odprtine naj    |                                                  |
|  |        |bodo praviloma  |                                                  |
|  |        |pokončne oblike;|                                                  |
|  |        |– fasadna opeka |                                                  |
|  |        |ni dovoljena;   |                                                  |
|  |        |– fasade so     |                                                  |
|  |        |lahko delno tudi|                                                  |
|  |        |lesene in       |                                                  |
|  |        |obložene s      |                                                  |
|  |        |kamnom; pri     |                                                  |
|  |        |lesenih fasadah |                                                  |
|  |        |naj se uporabi  |                                                  |
|  |        |rezan les,      |                                                  |
|  |        |polkrožna bruna |                                                  |
|  |        |niso dovoljena; |                                                  |
|  |        |– detajli na    |                                                  |
|  |        |objektih naj    |                                                  |
|  |        |bodo v območjih |                                                  |
|  |        |ohranjenih      |                                                  |
|  |        |tradicionalnih  |                                                  |
|  |        |objektov        |                                                  |
|  |        |tradicionalni;  |                                                  |
+--+--------+----------------+--------------------------------------------------+
|  |streha  |– simetrične    |– dovoljene so enokapne in ravne strehe ter       |
|  |        |dvokapnice z    |dvokapne in večkapne strehe na objektih manjših   |
|  |        |naklonom v smeri|tlorisnih in višinskih gabaritov;                 |
|  |        |daljše stranice,|                                                  |
|  |        |naklon 38° do   |                                                  |
|  |        |45? stopinj;    |                                                  |
|  |        |– smer slemena  |                                                  |
|  |        |mora biti       |                                                  |
|  |        |vzporedna z     |                                                  |
|  |        |daljšo stranico;|                                                  |
|  |        |– širina napušča|                                                  |
|  |        |na stanovanjskih|                                                  |
|  |        |objektih je     |                                                  |
|  |        |maksimalno 60   |                                                  |
|  |        |cm;             |                                                  |
|  |        |– večkapne      |                                                  |
|  |        |(štirikapne)    |                                                  |
|  |        |strehe so       |                                                  |
|  |        |dovoljene v     |                                                  |
|  |        |primeru, kadar  |                                                  |
|  |        |je smiselno     |                                                  |
|  |        |optično         |                                                  |
|  |        |zmanjšanje      |                                                  |
|  |        |volumna stavbe, |                                                  |
|  |        |kadar to zahteva|                                                  |
|  |        |lokacija (npr.  |                                                  |
|  |        |vogalna stavba  |                                                  |
|  |        |ipd.);          |                                                  |
|  |        |– izjemoma se   |                                                  |
|  |        |dovolijo ravne  |                                                  |
|  |        |strehe, če se   |                                                  |
|  |        |pri objektu     |                                                  |
|  |        |uporabijo       |                                                  |
|  |        |tradicionalni   |                                                  |
|  |        |volumni         |                                                  |
|  |        |(tlorisni in    |                                                  |
|  |        |višinski        |                                                  |
|  |        |gabarit) in     |                                                  |
|  |        |tradicionalni   |                                                  |
|  |        |fasadni         |                                                  |
|  |        |materiali (omet,|                                                  |
|  |        |les, opeka,     |                                                  |
|  |        |avtohtoni kamen)|                                                  |
|  |        |a le do višine  |                                                  |
|  |        |P+1+T;          |                                                  |
|  |        |– dovoljeni so  |                                                  |
|  |        |čopi, kjer so   |                                                  |
|  |        |avtohtoni       |                                                  |
|  |        |oziroma         |                                                  |
|  |        |prevladujoči;   |                                                  |
|  |        |– na posamičnih |                                                  |
|  |        |dominantnih     |                                                  |
|  |        |objektih ali    |                                                  |
|  |        |zaključenih     |                                                  |
|  |        |celotah objektov|                                                  |
|  |        |(primer: cerkev,|                                                  |
|  |        |samostan,       |                                                  |
|  |        |proštija,       |                                                  |
|  |        |sodišče) je     |                                                  |
|  |        |dovoljen        |                                                  |
|  |        |drugačen naklon |                                                  |
|  |        |strešine in     |                                                  |
|  |        |kritine z       |                                                  |
|  |        |bakreno ali     |                                                  |
|  |        |drugo pločevino |                                                  |
|  |        |ustrezne barve. |                                                  |
+-----------+-------------------------------------------------------------------+
|posebnosti |– za gradnjo novih objektov BTP večjih od 800 m2 je potrebna       |
|           |izdelava variantnih rešitev oziroma izvedba javnega, urbanistično- |
|           |arhitekturnega natečaja v skladu z določili tega odloka.           |
+-----------+-------------------------------------------------------------------+
104. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |I – območja proizvodnih dejavnosti                 |
|raba       |                                                   |
+-----------+----------------++----------------+----------------+
|Podrobna   |IP              |IG               |IK              |
|namenska   |območja         |območja          |območja         |
|raba       |proizvodnih     |proizvodnih      |proizvodnih     |
|           |dejavnosti, ki  |dejavnosti, ki   |dejavnosti,     |
|           |so pretežno     |so pretežno      |kmetijska       |
|           |namenjena       |namenjena        |proizvodnja     |
|           |industrijskim,  |industrijskim,   |                |
|           |proizvodnim in  |proizvodnim in   |                |
|           |spremljajočim   |obrtnim ter      |                |
|           |storitvenim ter |spremljajočim    |                |
|           |servisnim       |storitvenim ter  |                |
|           |dejavnostim.    |servisnim        |                |
|           |                |dejavnostim      |                |
+-----------+----------------++----------------+----------------+
|Dopustna   |123 trgovske in |123 trgovske in  |1271            |
|vrsta      |druge stavbe za |druge stavbe za  |nestanovanjske  |
|objektov,  |storitvene      |storitvene       |kmetijske stavbe|
|zahtevnih  |dejavnosti      |dejavnosti       |125 industrijske|
|in manj    |124 postaje,    |124 postaje,     |stavbe, če      |
|zahtevnih  |terminali,      |terminali,       |služijo         |
|           |stavbe za       |stavbe za        |kmetijski       |
|           |izvajanje       |izvajanje        |proizvodnji     |
|           |elektronskih    |elektronskih     |                |
|           |komunikacij     |komunikacij      |                |
|           |125 industrijske|125 industrijske |                |
|           |stavbe          |stavbe           |                |
|           |12420 garažne   |12420 garažne    |                |
|           |stavbe (za      |stavbe (za       |                |
|           |potrebe cone)   |potrebe cone)    |                |
+-----------+----------------++----------------+----------------+
|Zelene     |FZP: 0.10       |FZP: 0.20        |FZP: 0.20       |
|površine   |                ||                |                |
+-----------+----------------++----------------+----------------+
|Dopustna   |FZ: 0.5         |FZ: 0.5          |FZ: 0.5         |
|izraba     |Višina: 13 m    |Višina: 10 m     |Višina: 9 m     |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Merila in  |                                                   |
|pogoji za  |                                                   |
|oblikovanje|                                                   |
+--+--------+---------------------------------------------------+
|  |gabariti|– Višinski gabariti in razmerja:                   |
|  |        |– Poslovno upravne, administrativne, prodajne ipd. |
|  |        |dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem  |
|  |        |mestnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v     |
|  |        |notranjosti kompleksov;                            |
|  |        |– dovoli se združevanje objektov v nize, kareje;   |
|  |        |– višinski gabariti: pri umeščanju teh stavb v     |
|  |        |prostor je treba upoštevati vertikalni gabarit     |
|  |        |kakovostnega oziroma prevladujočega tipa           |
|  |        |obstoječih objektov, da nove stavbe ne bodo        |
|  |        |izstopale iz silhuete območja (da ne bodo višje    |
|  |        |ali bistveno nižje). To ne velja za stavbe, ki so  |
|  |        |zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višje         |
|  |        |(tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti naj  |
|  |        |se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno        |
|  |        |oblikovani prostorski poudarki oziroma točke       |
|  |        |identifikacije;                                    |
|  |        |objekti v ozadju kompleksa morajo biti nižji od    |
|  |        |glavnih stavb (ob javnem mestnem prostoru).        |
|  +--------+---------------------------------------------------+
|  |fasade  |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna       |
|  |        |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin |
|  |        |in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in |
|  |        |poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma     |
|  |        |območju;                                           |
|  |        |– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad            |
|  |        |(enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa,        |
|  |        |kovine, stekla in drugih sodobnih materialov,      |
|  |        |uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); |
|  |        |– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj    |
|  |        |bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade,  |
|  |        |z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo        |
|  |        |kakovostni ambienti;                               |
|  +--------+---------------------------------------------------+
|  |strehe  |– za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor,   |
|  |        |se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi       |
|  |        |obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem          |
|  |        |prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se |
|  |        |s tem doseže novo urbanistično – arhitekturno      |
|  |        |kakovost;                                          |
|  |        |– za objekte znotraj industrijskega kompleksa se   |
|  |        |dovolijo vse vrste streh, vendar naj bodo po enem  |
|  |        |kompleksu poenotene;                               |
|  |        |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne  |
|  |        |lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona;    |
|  |        |– dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in   |
|  |        |sončnih celic;                                     |
|  |        |– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi,   |
|  |        |opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi.        |
|  |        |Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je  |
|  |        |odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.     |
+--+--------+---------------------------------------------------+
105. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |B – posebna območja                                |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------+-----------------+-----------------+
|Podrobna   |BT             |BD               |BC               |
|namenska   |Površine za    |Površine drugih  |Športni centri   |
|raba       |turizem        |območij          |Namen: športni   |
|           |namen:         |Namen: sejmišča, |centri, površine |
|           |gostinski      |zabaviščni park, |in objekti       |
|           |objekti,       |prireditveni     |namenjeni        |
|           |hoteli,        |prostori in      |športnim         |
|           |bungalovi,     |druge podobne    |aktivnostim in   |
|           |apartmaji in   |dejavnosti.      |športnim         |
|           |drugi objekti  |                 |prireditvam.     |
|           |za nastanitev  |                 |                 |
|           |ter objekti za |                 |                 |
|           |potrebe turizma|                 |                 |
|           |v povezavi s   |                 |                 |
|           |športom in     |                 |                 |
|           |rekreacijo     |                 |                 |
|           |(kamp,         |                 |                 |
|           |planinski,     |                 |                 |
|           |lovski,        |                 |                 |
|           |gozdarski dom  |                 |                 |
|           |idr.)          |                 |                 |
+-----------+---------------+-----------------+-----------------+
|Dopustna   |121 gostinske  |                 |                 |
|vrsta      |stavbe         |                 |                 |
|objektov,  |1261 stavbe za |                 |                 |
|zahtevnih  |kulturo in     |                 |                 |
|in manj    |razvedrilo     |                 |                 |
|zahtevnih  |12304 stavbe za|                 |                 |
|           |storitvene     |                 |                 |
|           |dejavnosti     |                 |                 |
|           |12650 športne  |                 |                 |
|           |dvorane        |                 |                 |
|           |241 objekti za |                 |                 |
|           |šport,         |                 |                 |
|           |rekreacijo in  |                 |                 |
|           |prosti čas     |                 |                 |
|           |12420 garažne  |                 |                 |
|           |stavbe (za     |                 |                 |
|           |potrebe        |                 |                 |
|           |območja)       |                 |                 |
+-----------+---------------+-----------------+-----------------+
|Zelene     |FZP: 0.30      |FZP: 0.20        |FZP: 0.30        |
|površine   |               |                 |                 |
+-----------+---------------+-----------------+-----------------+
|Dopustna   |FZ: 0.35       |FZ: 0.35         |FZ: 0.3          |
|izraba     |Višina: 9 m    |Višina: 10 m     |Višina: 9 m      |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Merila in  |                                                   |
|pogoji za  |                                                   |
|oblikovanje|                                                   |
+--+--------+---------------------------------------------------+
|  |gabariti|– pri gabaritih posameznih objektov (gostinski     |
|  |        |objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski   |
|  |        |domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih      |
|  |        |kompleksov, naj se upoštevajo predpisani gabariti  |
|  |        |za oblikovanje stanovanjskih objektov v SS oziroma |
|  |        |stanovanjsko kmetijskih objektov v SK.             |
+--+--------+---------------------------------------------------+
|  |fasade  |– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna       |
|  |        |členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin |
|  |        |in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in |
|  |        |poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih  |
|  |        |v kompleksu;                                       |
|  |        |– pri oblikovanju posameznih objektov (gostinski   |
|  |        |objekti, hoteli, lovski, gozdarski ali planinski   |
|  |        |domovi ipd.), ki se urejajo izven turističnih      |
|  |        |kompleksov, naj se upoštevajo določila za          |
|  |        |oblikovanje iz tabel SS oziroma iz tabel SK;       |
+--+--------+---------------------------------------------------+
|  |strehe  |– dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem   |
|  |        |doseže novo urbanistično – arhitekturno kakovost;  |
|  |        |– za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne  |
|  |        |strehe, lahko pa tudi dvokapne ali enokapne strehe |
|  |        |majhnega naklona;                                  |
|  |        |– dovoljena je kritina v črni, sivi, temni sivi,   |
|  |        |opečni, temno rjavi ali temno zeleni barvi.        |
|  |        |Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je  |
|  |        |odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh.     |
+--+--------+---------------------------------------------------+
106. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Območja osnovne namenske rabe »Z –območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+------------+--------------------------------------------------------------+
|Namenska    |Z – območja zelenih površin                                   |
|raba        |                                                              |
+------------+------------+------------+------------+----------+------------+
|Podrobnejša |ZS          |ZP          |ZV          |ZD        |ZK          |
|namenska    |Površine za |Parki kot   |Površine za |Zeleni    |Površine za |
|raba        |rekreacijo  |urejena     |vrtičkarstvo|pasovi z  |pokopališča |
|            |in šport so |območja     |so namenjene|zaščitno  |so namenjene|
|            |namenjene   |odprtega    |prostočasni |oziroma   |za          |
|            |preživljanju|prostora v  |vrtičkarski |drugo     |pokopališča |
|            |prostega    |naselju, ki |dejavnosti. |funkcijo  |in          |
|            |časa na     |so namenjeni|            |(obcestne |spremljajoče|
|            |prostem,    |preživljanju|            |zelenice, |objekte     |
|            |predvsem    |prostega    |            |ločevalni |            |
|            |rekreaciji  |časa.       |            |zeleni    |            |
|            |in športu.  |            |            |pasovi,   |            |
|            |            |            |            |zelene    |            |
|            |            |            |            |bariere). |            |
+------------+------------+------------+------------+----------+------------+
|Vrsta       |24110       |            |            |24122     |12722       |
|objektov,   |športna     |            |            |drugi     |pokopališke |
|zahtevnih in|igrišča     |            |            |objekti za|stavbe in   |
|manj        |24122 drugi |            |            |šport,    |spremljajoči|
|zahtevnih   |objekti za  |            |            |rekreacijo|objekti     |
|            |šport,      |            |            |in prosti |24204       |
|            |rekreacijo  |            |            |čas       |pokopališča |
|            |in prosti   |            |            |(igrišča  |            |
|            |čas         |            |            |na        |            |
|            |Otroška     |            |            |prostem)  |            |
|            |igrišča,    |            |            |          |            |
|            |druga odprta|            |            |          |            |
|            |igrišča     |            |            |          |            |
+------------+--------------------------------------------------------------+
|Merila in   |– Objekti so podolgovate oblike, razmerje tlorisnih gabaritov |
|pogoji za   |min. 1:1,4, max. višina objektov P+N.                         |
|oblikovanje,|– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem  |
|velikost ter|kompleksu oblikovno in poenoteni ter smiselno usklajeni z     |
|urejanje    |zunanjimi ureditvami stičnih območij.                         |
|zelenih     |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se|
|površin     |ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter           |
|            |kakovostnih grajenih struktur.                                |
|            |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute      |
|            |oziroma kvalitetni pogledi.                                   |
+------------+--------------------------------------------------------------+
|Posebnosti  |– Vsi objekti za potrebe vrtičkarstva so enotno oblikovani in |
|ZV          |v prostoru enako orientirani.                                 |
|            |– Notranje ločevalne poti med vrtički so enotno urejene in    |
|            |vnaprej predvidene.                                           |
|            |– Območje mora imeti urejen način ravnanja z odpadki (ekološki|
|            |otok).                                                        |
|            |– Velikost vrtičkov je določena z osnovnim rastrom območja.   |
+------------+--------------------------------------------------------------+
107. člen
((splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------+----------------------------------------------------+
|Namenska  |O – območja okoljske infrastrukture                 |
|raba      |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|Vrsta     |2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti       |
|objektov, |2222 distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči |
|zahtevnih |objekti                                             |
|in manj   |2223 cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave     |
|zahtevnih |24203 odlagališča odpadkov                          |
|          |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju        |
|          |gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo,        |
|          |čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki       |
|          |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.           |
+----------+----------------------------------------------------+
|Drugi     |Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih  |
|pogoji    |naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali |
|          |vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi  |
|          |kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno            |
|          |izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja |
|          |naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za območje,  |
|          |ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip         |
|          |zemljišča in reliefa.                               |
+----------+----------------------------------------------------+
108. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Na območjih »P – območja prometnih površin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |P – območja prometnih površin                      |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Podrobnejša|PO                                                 |
|namenska   |Ostale prometne površine                           |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Vrsta      |211 ceste                                          |
|objektov,  |212 železnice                                      |
|zahtevnih  |214 mostovi, viadukti, predori, pregrade           |
|in manj    |124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje        |
|zahtevnih  |komunikacij                                        |
|           |12303 bencinski servisi                            |
|           |ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju       |
|           |gospodarskih služb s področja prometa.             |
|           |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.          |
+-----------+---------------------------------------------------+
109. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Na območjih »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji splošni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |L – območja mineralnih surovin                     |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Podrobnejša|LN                                                 |
|namenska   |Površine nadzemnega pridobivalnega prostora        |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Osnovna    |So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja    |
|dejavnost  |izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin,   |
|           |in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega     |
|           |prostora.                                          |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Dopustne   |2301 rudarski objekti                              |
|gradnje,   |– Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s       |
|objekti in |predpisi s področja pridobivanja mineralnih        |
|druge      |surovin.                                           |
|prostorske |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic.    |
|ureditve   |– Raziskave mineralnih surovin in geotermičnih     |
|           |virov.                                             |
|           |– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov.    |
|           |– Na legalno zgrajenih objektih, ki niso skladni z |
|           |namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in |
|           |odstranitev objekta.                               |
|           |– Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.        |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Drugi      |– Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z      |
|pogoji     |OPPN.                                              |
|           |– Na robovih območij površinskih kopov mineralnih  |
|           |surovin naj se ohranja ali vzpostavi pas           |
|           |vegetacije, zelena bariera, ki zmanjšuje vidno     |
|           |izpostavljenost teh območij. V primeru             |
|           |pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih     |
|           |vrst za območje, ki so hkrati tudi primerne za     |
|           |posamezen tip zemljišča in reliefa.                |
|           |– Za vse površinske kope je upravljavec ali        |
|           |lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno        |
|           |sanacijo.                                          |
|           |– Obstoječa nahajališča mineralnih surovin, ki     |
|           |niso predvidena za nadaljnje izkoriščanje, se      |
|           |sanira in s tem izboljša krajinsko sliko. Pri      |
|           |sanaciji je potrebno zagotoviti stabilnost brežin, |
|           |z ustreznim naklonom in urejenim odvodnjavanjem    |
|           |ter rekultivacijo območja z izbranimi avtohtonimi  |
|           |drevesnimi in grmovnimi vrstami. Sanirane          |
|           |kamnolome je možno v celoti vrniti prejšnji rabi   |
|           |gozda ali travnika, dno kamnoloma pa je možno      |
|           |nameniti tudi drugi rabi.                          |
|           |– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov  |
|           |je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni      |
|           |sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja,    |
|           |pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske        |
|           |razmere in kakovost okolja.                        |
|           |– Vplive na okolje je treba spremljati in jih      |
|           |glede na rezultate spremljanja zmanjševati ali     |
|           |odpravljati.                                       |
|           |– Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost |
|           |pred padcem v globino in pred porušitvami terena.  |
+-----------+---------------------------------------------------+
110. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |K – kmetijska zemljišča                            |
|raba       |                                                   |
+-----------+-------------------------+-------------------------+
|Podrobnejša|K1                       |K2                       |
|namenska   |Najboljša kmetijska      |Druga kmetijska          |
|raba       |zemljišča.               |zemljišča.               |
+-----------+---------------------------------------------------+
|dopustni   |– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za      |
|objekti    |potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,             |
|           |– cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi|
|           |objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi    |
|           |objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi,|
|           |vročevodi in priključki nanje,                     |
|           |– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva   |
|           |pred naravnimi in drugimi nesrečami,               |
|           |objekti v skladu s prilogo 1 ter gradnje ograj in  |
|           |opor za trajne nasade in opor za mreže proti toči. |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Dopustna   |– Dopustna dela in ureditve v skladu z zakonom o   |
|dela in    |kmetijskih zemljiščih.                             |
|druge      |– Rekonstrukcije lokalnih cest.                    |
|prostorske |Dopustne so raziskave mineralnih surovin in        |
|ureditve   |geotermičnih virov pod pogojem, da se dela izvajajo|
|           |izven rastne sezone in da se v primeru narejene    |
|           |škode, le-to povrne lastnikom oziroma uporabnikom  |
|           |kmetijskih zemljišč.                               |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Drugi      |– Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne   |
|pogoji     |ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso|
|           |v nasprotju z interesi kmetijstva.                 |
|           |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo|
|           |lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih |
|           |zemljišč. Kolikor poseg prekine obstoječi dostop do|
|           |kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.|
|           |– Dopustni objekti, gradnje in druga dela ne smejo |
|           |bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč.|
|           |Poškodbe je potrebno sanirati in zemljišča         |
|           |rekultivirati.                                     |
|           |– Posegi na kmetijska zemljišča, predvsem          |
|           |postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev   |
|           |gibanja prostoživečih živali.                      |
|           |– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega |
|           |odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v      |
|           |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot |
|           |stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni         |
|           |dovoljena.                                         |
|           |Na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na  |
|           |območja stanovanj, naj se ne izvajajo dejavnosti,  |
|           |ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi, predvsem |
|           |škropljenje.                                       |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Merila in  |– Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po|
|pogoji za  |celotnem kompleksu oblikovno in poenoteni ter      |
|oblikovanje|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih  |
|           |območij.                                           |
|           |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v|
|           |prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte |
|           |krajine ter kakovostnih grajenih struktur.         |
|           |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,  |
|           |vedute oziroma kvalitetni pogledi.                 |
|           |– Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki  |
|           |zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti  |
|           |območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne     |
|           |ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti.   |
+-----------+---------------------------------------------------+
111. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in ter gospodarjenju z gozdom.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |G – gozdna zemljišča                               |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|dopustni   |– manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, |
|objekti    |neobhodno potrebni za smotrno gospodarjenje z      |
|           |gozdovi in lovno divjadjo.                         |
|           |– gozdne prometnice (gozdne ceste, vlake in stalne |
|           |žičnice).                                          |
|           |– drugi objekti v skladu s prilogo 1.              |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Dopustna   |– Gozdarske prostorsko ureditvene operacije,       |
|dela in    |skladno z Zakonom o gozdovih.                      |
|druge      |– Vsa dela, ki so v skladu z gozdnogojitvenimi     |
|prostorske |načrti.                                            |
|ureditve   |– Krčitve gozdov v kmetijske namene, za katere je  |
|           |potrebno pridobiti dovoljenje javne gozdarske      |
|           |službe.                                            |
|           |– Ureditve za potrebe lova in ribolova.            |
|           |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic,    |
|           |brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja.            |
+-----------+---------------------------------------------------+
|           |– Vzdrževanje in odstranjevanje objektov.          |
|           |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z|
|           |namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in  |
|           |odstranitev objekta.                               |
|           |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in      |
|           |geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno|
|           |ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na  |
|           |površini in podtalju in da se po raziskavah        |
|           |zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.                |
|           |– Paša v gozdu je prepovedana, razen izjemoma,     |
|           |kadar je opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu.    |
|           |– Čebelja paša.                                    |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Drugi      |– Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod  |
|pogoji     |pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi |
|           |načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne     |
|           |dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi     |
|           |gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno |
|           |soglasje od pristojne javne gozdarske službe.      |
|           |– Mnenje pristojne javne gozdarske službe je       |
|           |potrebno pridobiti tudi za graditev objektov zunaj |
|           |gozda, če iz okoljskega poročila izhaja, da bi     |
|           |objekt ali posledice delovanja objekta negativno   |
|           |vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozda.    |
|           |– V večje sklenjene gozdne komplekse posegi v gozd |
|           |in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v|
|           |gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih  |
|           |kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na|
|           |območja zaraščajočih se površin.                   |
|           |– Gradnje morajo biti načrtovane tako, da se       |
|           |lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja      |
|           |neoviran javni dostop do gozda in gozdnih zemljišč.|
|           |– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega |
|           |odloka opredeljene kot gozdne površine, v          |
|           |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot |
|           |stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni         |
|           |dovoljena.                                         |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Merila in  |– Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v|
|pogoji za  |prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte |
|oblikovanje|krajine ter kakovostnih grajenih struktur.         |
|           |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,  |
|           |vedute oziroma kvalitetni pogledi.                 |
+-----------+---------------------------------------------------+
112. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
(1) Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+-----------+---------------------------------------------------+
|Namenska   |V – območja površinskih voda                       |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Podrobnejša|VC                                                 |
|namenska   |celinske vode                                      |
|raba       |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Dopustni   |Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi|
|objekti in |s področja urejanja voda.                          |
|druge      |Dopustne so gradnje v skladu s Prilogo 1.          |
|prostorske |                                                   |
|ureditve   |                                                   |
+-----------+---------------------------------------------------+
|Drugi      |– Pri predvidenih posegih na območje vodotokov je  |
|pogoji     |potrebno ohranjati vodotoke in obvodne vegetacijske|
|           |pasove. Regulirane vodotoke zaradi potreb          |
|           |kmetijstva se renaturira, kjerkoli je to možno.    |
|           |– Rekonstrukcija objektov na območju voda je       |
|           |mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna           |
|           |ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno|
|           |delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe|
|           |posebne rabe voda in ni v nasprotju s cilji        |
|           |upravljanja z vodami.                              |
|           |– Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega |
|           |odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v          |
|           |neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot |
|           |stavbišče, gradnja novih objektov ni dovoljena.    |
|           |– Pri urejanju in obratovanju objektov in naprav   |
|           |mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn |
|           |odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter     |
|           |ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to potrebno |
|           |zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku,   |
|           |mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe.|
|           |– Za gradnjo na območjih vodnih zemljišč mora      |
|           |investitor izdelati predhodno prostorsko           |
|           |preveritev, hidrološko-hidravlične analize, oceno  |
|           |vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojnih |
|           |služb ter upoštevati pravne režime prostora.       |
+-----------+---------------------------------------------------+
113. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na vodnih zemljiščih)
(1) Območja osnovne namenske rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno.
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------+----------------------------------------------------+
|Namenska  |VI – območja vodne infrastrukture                   |
|raba      |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|Dopustni  |215 pregrade, jezovi ter drugi vodni objekti        |
|objekti in|24202 objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem |
|druge     |voda                                                |
|prostorske|Dopustne so gradnje in ureditve, skladne s predpisi |
|ureditve  |s področja urejanja vodnih zemljišč in objektov.    |
|          |Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.           |
+----------+----------------------------------------------------+
|Drugi     |– Vodna infrastruktura se lahko uporablja tudi za   |
|pogoji    |druge namene, če to ni v nasprotju ali ne omejuje   |
|          |izvajanja dejavnosti, zaradi katere je bila         |
|          |zgrajena.                                           |
|          |– Če se zgodijo posegi, ki niso iz področja         |
|          |urejanja voda, je potrebno zanje izvesti            |
|          |arhitekturni natečaj Pri oblikovanju objektov in    |
|          |njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen   |
|          |stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih      |
|          |grajenih struktur.                                  |
|          |– Pasovi vzdolž naravnih vodotokov naj se ohranjajo |
|          |v primarni rabi.                                    |
|          |– Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine,   |
|          |vedute oziroma kvalitetni pogledi.                  |
+----------+----------------------------------------------------+
114. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Območja osnovne namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------+----------------------------------------------------+
|Namenska  |L – območja mineralnih surovin                      |
|raba      |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|Ostali    |– Rudarski objekti za pridobivanje in predelavo     |
|dopustni  |mineralnih surovin: rudarski objekti in inštalacije |
|objekti   |ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih     |
|          |surovin, objekti za proizvodnjo mavca, cementa,     |
|          |opeke, strešnikov in podobno (23010).               |
|          |– Objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa |
|          |do območja pridobivanja in do objektov in naprav.   |
+----------+----------------------------------------------------+
|Dopustna  |– Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic.     |
|dela in   |– Raziskave mineralnih surovin in geotermičnih      |
|druge     |virov.                                              |
|prostorske|– Vzdrževanje objektov in odstranitev objektov.     |
|ureditve  |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z |
|          |namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in  |
|          |odstranitev objekta.                                |
+----------+----------------------------------------------------+
|Drugi     |– Vsa območja mineralnih surovin se urejajo z OPPN. |
|pogoji    |– Za vse površinske kope je upravljavec oziroma     |
|          |lastnik dolžan zagotoviti sprotno in končno         |
|          |sanacijo.                                           |
|          |– Na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov   |
|          |je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni       |
|          |sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri |
|          |čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in  |
|          |kakovosti okolja.                                   |
|          |– Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede |
|          |na rezultate spremljanja zmanjševati ali            |
|          |odpravljati.                                        |
|          |– Z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost  |
|          |pred padcem v globino in pred porušitvami terena.   |
+----------+----------------------------------------------------+
115. člen
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
Območja osnovne namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora.
Na območjih iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
+----------+----------------------------------------------------+
|Namenska  |f – območja za obrambe zunaj naselij                |
|raba      |                                                    |
+----------+----------------------------------------------------+
|Dopustne  |– Gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in           |
|gradnje,  |odstranitev objektov za potrebe obrambe.            |
|dela in   |– Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z |
|druge     |namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in   |
|prostorske|odstranitev objekta.                                |
|ureditve  |– Dopustne so raziskave mineralnih surovin in       |
|          |geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno |
|          |ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na   |
|          |površini in podtalju in da se po raziskavah         |
|          |zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.                 |
+----------+----------------------------------------------------+
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
116. člen
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja prostora so določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) V primeru, če so posebni prostorski izvedbeni pogoji v tem členu določeni grafično, kot zasnova prometnega omrežja javnih cest in zazidalnih območij, lahko detajlna umestitev objektov v prostor od predlagane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti gradnja objektov in komunalno opremljanje izvedeno tako, da ne onemogoča dostopa, izgradnje komunalne opreme in gradnje ostalih objektov na vseh stavbnih zemljiščih v enoti urejanja prostora.
(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo več objektov (min. 4) v enoti urejanja prostora, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno pred ali sočasno z gradnjo posameznega objekta preveriti zmogljivost komunalne opreme. Za komunalno opremo mora biti pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma mora biti kako drugače zagotovljena njena gradnja.
(4) Za posamezne nezazidane celote je določena zasnova umestitve prometne infrastrukture v prostor, glede na obstoječe prostorske danosti. Detajlna umestitev v prostor se za celoto določi z idejno zasnovo in projektnimi pogoji nosilcev urejanja prostora in lahko od s tem aktom predpisane zasnove odstopa, pri čemer pa mora biti idejna zasnova izdelana tako, da omogoča dostop in izgradnjo infrastrukturne za vsa zemljišča na območju.
(5) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
117. člen
(določitev območij, za katere je predvidena izdelava podrobnega prostorskega akta)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem načrtom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) ali izdelava medobčinskega oziroma regionalni prostorskega načrta (RPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN in RPN, so navedena po enotah urejanja prostora v podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih ter prikazana v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja podrobnega prostorskega načrta, ki je določena s tem načrtom se, v fazi njegove priprave, na stavbnih zemljiščih lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega podrobnega prostorskega načrta odstopa od načrtovanega zaradi nove parcelacije zemljišč, neskladnosti katastrskih načrtov z dejanskim stanjem in podobno, ali pa je s predvideno mejo podrobnega prostorskega načrta onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja podrobnega prostorskega načrta je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja podrobnega prostorskega načrta, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Podrobni prostorski načrt se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju OPN.
118. člen
(posegi v prostor na območjih predvidenih podrobnih prostorskih načrtov))
(1) V območjih urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če to ne bo oviralo gradenj in ureditev, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega načrta,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, nadzidave in dozidave, pri čemer se upošteva prostorske izvedbene pogoje, ki jih ta odlok določa za posamezno vrsto namenske rabe prostora,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le ta ni prepovedana z drugimi določbami.
(2) O ustreznosti gradenj oziroma posegov v prostor pred sprejemom podrobnega prostorskega akta, odloči oddelek za okolje in prostor.
(3) Tudi v primeru, ko se potreba po izdelavi podrobnega prostorskega načrta izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta in se zanj sprejme sklep o pričetku izdelave, se na območjih izdelave podrobnega prostorskega načrta smejo izvajati le gradnje in posegi v prostor, določeni v prvem odstavku tega poglavja.
119. člen
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
120. člen
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski izvedbeni akti:
– Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86, in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 83/98 in 88/04) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89, in Uradni list RS, št. 40/92, 83/98 in 88/04) za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04, 112/06 obv. razl.)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajevne skupnosti: Polhov Gradec, Črni Vrh in Dobrova (planske celote V39 Hruševo, V40 Dvor, V41 Polhov Gradec, V42 Setnik, V43 Črni Vrh (Uradni list RS, št. 11/95 in 83/98))
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planske celote V 34 Brezje, V 35 Horjul, V 36 Koreno, V 37 Vrzdenec, V 38 Žažar, V 44 Butajnova, V 45 Šentjošt in V 47 Dobrova (Uradni list RS, št. 11/95 in 83/98)
– Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o sprejemu zazidalnega načrta za zazidalni otok VS 202/2, VS 202/3A in del VS 202/3B – Selo pri Hruševu (Uradni list SRS, št. 14/84–777, 83/98)
– Sklepi za urbanistične rešitve (187/4/24, 110/2/13, 186/3/24, 224/5/16i, 42/3/5, 77/2/8, 124/1/17, 104/4/15, 105/5/15, 1374/19).
121. člen
(veljavnost sprejetih prostorskih izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi naslednji občinski prostorski izvedbeni akti:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja VS 8/4-1 T1 Šujica (Uradni list RS, št. 78/08)
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VS 39/6-1 Jarčen potok (Uradni list RS, št. 111/06)
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP 8/2 Dobrova (Uradni list RS, št. 67/08)
– PUP za sanacijo degradiranega prostora Občine Ljubljana Vič – Rudnik za območje Občine Dobrova - Polhov Gradec, (Uradni list RS, št. 62/94)
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja VS8/6-5 Selo (Uradni list RS, št. 68/10)
– Odlok o občinskem podrobnem načrtu za VP 41/1-1- del in VP 41/1-del Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 60/13).
122. člen
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka kot občinski podrobni prostorski načrt.
123. člen
(gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo na podlagi predpisov, veljavnih na dan vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
124. člen
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletnih straneh občine.
125. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 007-0019/2013
Dobrova, dne 10. julija 2013
Župan
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franc Setnikar l.r.