Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2012 z dne 2. 11. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2012 z dne 2. 11. 2012

Kazalo

3271. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekreacijsko turistični center Trije kralji, stran 8488.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) in 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 16. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za rekreacijsko turistični center Trije kralji
I. UVODNA DOLOČILA
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za rekreacijsko turistični center Trije kralji. V skladu z odločbo Ministrstva za okolje št. 35409-239/2006, dne 27. 9. 2006, je bilo potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo, okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja, revizijsko poročilo ter mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila so sestavni del odloka.
Občinski podrobni prostorski načrt je izdelal IDEAAL PROJEKT d.o.o., s številko projekta ID/PR/4/254/06, v juniju 2010.
Okoljsko poročilo za OPPN za rekreacijsko turistični center Trije kralji, je v juniju 2010 izdelal ICRO – inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, s številko projekta 132/07, dopolnitev na podlagi mnenja o ustreznosti, izdelal v juniju 2011.
Presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za rekreacijsko turistični centere RTC Trije kralji – dodatek, je izdelal v marcu 2010, Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, številka projekta KP-05022007b/2007-OP.
Revizijsko poročilo za Presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za rekreacijsko turistični centere RTC Trije kralji – dodatek, je izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o., pod številko 3219-10, marec 2010.
2. člen
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Vsebina OPPN iz prejšnjega člena:
I. SPLOŠNI DEL:
– registracija podjetja
– potrdilo o pridobljenem statusu pooblaščenega prostorskega načrtovalca
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
II. ODLOK
III. KAZALO VSEBINE KARTOGRAFSKEGA DELA:
1.0   NAČRT NAMENSKE RABE
      PROSTORA
1.1   Izsek iz plana                M 1:5000
1.2.  Ortofoto in panoramski
      posnetek območja
1.3.  Kopija katastrskega           M 1:2880
      načrta
1.4.  Geodetski načrt stanja         M 1:500
      terena
1.5.  Vris v katastrski načrt
1.6.  Pregledna situacija TTN
2.0   NAČRT UREDITVENEGA
      OBMOČJA Z NAČRTOM
      PARCELACIJE
2.1.  Načrt gradbenih parcel v      M 1:1000
      katastrski situaciji s
      prikazom javne poti,
      meteorne kanalizacije,
      elektrike
2.2.  Načrt gradbenih parcel s       M 1:500
      prikazom elementov za
      zakoličenje
2.3.  Prikaz prostorske              M 1:500
      ureditve
      z ureditvenim območjem
2.4.  Tehnični elementi za           M 1:500
      zakoličenje objektov
2.5.  Zazidalna situacija            M 1:500
2.6.  Ureditvena situacija           M 1:500
3.0   NAČRT UMESTITVE
      NAČRTOVANE UREDITVE V
      PROSTOR
      S PRIKAZOM VPLIVOV IN
      POVEZAV
      S SOSEDNJIMI OBMOČJI
3.1.  Zasnova cestnega omrežja       M 1:500
3.2.  Zasnova projektnih             M 1:500
      rešitev energetske,
      komunalne in druge
      gospodarske
      infrastrukture
3.3.  Prikaz skupnega vplivnega      M 1:500
      območja
3.4.  Rešitve in ukrepi za           M 1:500
      varstvo okolja,
      ohranjanje narave in
      obrambo
3.5.  Karakteristični prerezi        M 1:500
3.6.  Rušitvena situacija
3.7.  Karta gradbenih omejitev
3.8.  Faznost izgradnje
IV. SEZNAM PRILOG OPPN:
IV/1 POVZETEK ZA JAVNOST
IV/2 IZVLEČEK IZ STRATEŠKEGA PROSTORSKEGA AKTA
2.1 Prostorski plan občine
IV/3 OBRAZLOŽITEV IN UTEMELJITEV OPPN
1. Opis prostorske ureditve
2. Ureditveno območje OPPN
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
a. razmestitev predvidenih dejavnosti
b. razporeditev javnih in skupnih površin z njihovo funkcionalno in oblikovno zasnovo
c. lega objekta s funkcionalnimi, tehničnimi in oblikovnimi rešitvami in površinami
d. lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje objekta z ureditvijo njegove okolice
e. tehnični pogoji za higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge geotehniške zahteve glede na varnost pred požari, pogoji za neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam – javni značaj, pogoji oblikovanja objekta – gabariti s prerezi in tlorisi
f. Pogoji za ozelenitev in ureditev okolja
4. Zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja objekta nanjo
5. Rešitev in ukrepi varstva okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
7. Načrt parcelacije
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
10. Roki za izvedbo prostorskih ureditev in za pridobitev zemljišč
IV/4 SMERNICE IN MNENJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN ANALIZA SMERNIC
Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
IV/5 OSTALA DOKAZILA IN STROKOVNE PODLAGE
1. Odločba Ministrstva za okolje in prostor o tem, da je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje št. 35409-239/2006, dne 27. 9. 2006.
2. Seznam parcel z lastniki.
3. Okoljsko poročilo za OPPN, št. 132/07-OP, izdelal v juniju 2010, dopolnitev na podlagi mnenja o ustreznosti, izdelal v juniju 2011, ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, mag. arh. Marta Vahtar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
4. Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja za OPPN, št. KP-05022007b/2007 – dodatek – izdelal v marcu 2010, Center za kartografijo flore in favne, Miklavž na Dravskem polju.
5. Revizijsko poročilo za Presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana (Natura 2000 in zavarovana) območja za OPPN – dodatek – št. 3219-10, izdelalo v marcu 2010, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., okoljska izvedenenka Alenka Kovačič, univ. dipl. biol.
6. Okoljsko poročilo za OPPN, št. 132/07-OP, dopolnitev na podlagi mnenja o ustreznosti, izdelal v juniju 2011, ICRO – Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, mag. arh. Marta Vahtar, univ. dipl. inž. kraj. arh.
7. Mnenje MOP o ustreznosti okoljskega poročila št. 35409-198/2010, z dne 2. 9. 2011.
8. Odločba Ministrstva za kmetijstvo in okolje o sprejemljivosti plana, št. 35409-198/2010/23, z dne 24. 8. 2012.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je prostorska ureditev območja »Rekreacijsko turističnega centra Trije kralji«, ki bo obsegalo gradnjo apartmajskih objektov, trgovsko-stanovanjskega objekta, garaž za teptalce snega, rekonstrukcije obstoječega gostinskega objekta, večnamenske dvorane, športnih igrišč, z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo.
Območje se ureja z naslednjimi dokumenti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenska Bistrica za obdobje 1986–2000 za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2003 (Uradni list RS, št. 42/92, 35/94, 35/96, 41/97, 72/99 in 59/03,131/04, 47/06 – Ust. odl.).
Območje obravnave leži v turističnem ureditvenem območju Trije kralji na Pohorju, ob državni turistični cesti T 929 Areh–Lukanja, na nadmorski višini 1000 m. Gradnja objektov z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo je predvidena na parc. št. 128/1, 212/3, 128/4, 128/5, 212/7 in *48 vse k.o. Planina na površini 2,974 ha.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
4. člen
(umestitev načrtovane ureditve)
Celotno območje, ki se ureja s tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom je s skladno s sprejeto programsko zasnovo namenjeno turistično-rekreacijski dejavnosti z izvedbo objektov, ureditev in naprav, ki omogočajo izvajanje te dejavnosti, kakor tudi spremljajočih programov, ki bogatijo osnovno ponudbo. Predvideni so naslednji programski skopi:
– smučarska dejavnost kot osnovna funkcija območja,
– nastanitveni program,
– spremljajoči program z rekreacijsko turistično funkcijo.
5. člen
(drugi dovoljeni posegi)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja novih objektov;
– adaptacija in rekonstrukcija objektov in naprav;
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez;
– otroška in športna igrišča, rekreacijske in parkovne površine;
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic;
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov;
– odstranitev obstoječih objektov in delne rušitve stavb;
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah.
Dopustne so naslednje vrste tipov gradnje:
– apartmajski objekti
– nestanovanjski objekti
– nezahtevni objekti
– enostavni objekti
– objekti in naprave energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje območje, stavb, objektov in naprav ter drugih posegov v prostor)
Cilj določitve pogojev in usmeritev je izvesti predvidene objekte in ureditve tako, da bodo čim bolj funkcionalne in istočasno dovolj privlačne za potencialne goste.
A/ MERILA IN POGOJI ZA GRADITEV POSAMEZNEGA OBJEKTA ALI POSEGA V PROSTOR:
(1) Območje apartmajskih objektov:
Apartmaji so lahko etažnosti P+M ali K+P+M in sledijo konfiguraciji terena ter so locirani na treh lokacijah. Etažnost ni za vse apartmajske objekte enaka, medtem ko so tlorisi objektov predvideni v treh različnih variantah, in sicer:
– na skrajnem severnem robu območja sta predvidena dva niza objektov (8 enot v nizu), od katerih je tloris vsake posamezne enote 10,00 m x 7,00 m; 4 objekti (dvojčki), tlorisne površine 14,00 m x 10,00 m (posamezna enota 10,00 m x 7,00 m) ter 1 objekt (trojček), tlorisne površine 21,00 m x 10 m (posamezna enota 10,00 m x 7,00 m). Mirujoči promet za potrebe teh objektov se zagotovi ob vsaki posamezni apartmajski enoti,
– na severozahodnem robu ureditvenega območja je predviden niz apartmajskih objektov, z 10 enotami, od katerih je tloris vsake posamezne enote 10,00 m x 7,00 m. Mirujoči promet za potrebe teh objektov se zagotovi ob vsaki posamezni apartmajski enoti,
– na jugovzhodnem robu ureditvenega naselja je predvidenih 7 objektov (dvojčkov), tlorisne površine 14,00 m x 10,00 m (posamezna enota 10,00 m x 7,00 m). Mirujoči promet za potrebe teh objektov se zagotovi na parkirišču ob glavni cesti.
V vsakem objektu/enoti se uredi ena ali več bivalnih enot.
Arhitekturno oblikovanje objektov:
Objekti so zasnovani kot posamezne enote, v podolgovati zasnovi, s sledenjem konfiguracije terena. Strehe so dvokapnice, z naklonom 35°–45°. Obdelave, materiali in izvedbeni detajli morajo upoštevati lokalne značilnosti objektov na področju Pohorja.
(2) Območje garaž za teptalnike snega in servisnega (trgovskega) stanovanjskega objekta:
Zahodno od regionalne ceste, na parc. št. 212/3, k.o. Planina je načrtovano območje garaž za teptalnike snega in servisnega (trgovskega) stanovanjskega objekta, katerega tvorita:
– pritlični objekt, z dvema garažama za teptalnika snega, zunanjega tlorisa 18,00 m x 10,00 m
– in servisno (trgovski) stanovanjski objekt, zunanjega tlorisa 18,00 m x 10,00 m.
Mirujoči promet se zagotavlja pred objektom.
Arhitekturno oblikovanje objektov:
Objekti so zasnovani kot posamezne enote, v podolgovati zasnovi, s sledenjem konfiguracije terena. Strehe so dvokapnice, z naklonom 35°–45°. Obdelave, materiali in izvedbeni detajli morajo upoštevati lokalne značilnosti objektov na področju Pohorja.
(3) Območje obstoječega gostinskega objekta:
Na obstoječem objektu RTC Trije kralji je predvidena rekonstrukcija in adaptacija objekta ter dograditev za potrebe povečanja zagotavljanja kapacitet. Dograditev objekta je predvidena v dveh enotah, in sicer tlorisnih dimenzij 15,00 x 10,00 m in 25,00 m x 10,00 m. Etažnost je prilagojena obstoječemu objektu.
Arhitekturno oblikovanje objektov:
Pri rekonstrukciji, adaptaciji in dograditvi je potrebno upoštevati oblikovanje obstoječega objekta ter materiale in detajle, ki so značilni na področju Pohorja.
(4) Območje športno rekreacijskih površin
– Tvorita večnamenska dvorana, zunanjega tlorisa 50,00 m x 20,00 m
– in zunanja, odprta igrišča za nogomet, tenis in odbojko.
Večnamenska dvorana je z obstoječim objektom RTC Trije kralji povezana s podhodom.
Mirujoči promet je predviden na prostih površinah organiziranih parkirnih mest. Za parkiranje avtobusov je možno zagotoviti parkirna mesta ob obstoječem objektu RTC Trije kralji.
Arhitekturno oblikovanje objektov:
Večnamenska dvorana z etažnostjo sledi konfiguraciji terena in sta predvideni dve kletni etaži in pritličje. V odvisnosti od konstrukcije objekta je možno za predviden program v dvorani izkoristiti tudi ravno streho in eventualno kletno etažo za potrebe pokritega parkirišča. Za zunanje oblikovanje dvorane je prav tako priporočljivo, da se upoštevajo tipični materiali in izvedbeni detajli, ki so značilni za področje Pohorja.
(5) Parkirišča se uredijo na različnih mestih tako, da so čim bližje objektom, kjer ostanejo gostje. Osrednje in največje parkirišče je locirano ob (glavni) državni turistični cesti T 929 Areh–Lukanja, skupaj z manjšim številom parkirišč ob obstoječem gostinskem lokalu ter ob območju za šport in rekreacijo, v neposredni bližini predvidene večnamenske dvorane. Neposredno ob področju za šport in rekreacijo so predvidena parkirna mesta opremljena z infrastrukturo za parkiranje avtodomov. Dostava je zagotovljena po obstoječih dostopnih cestah.
Občinski podrobni prostorski načrt predvideva tudi izgradnjo vseh morebitnih servisnih objektov in naprav potrebnih za funkcioniranje območja, ki niso posebej prikazani kot samostojni objekti, a se bo tekom projektiranja izkazalo, da so potrebni za nemoteno funkcioniranje območja. Točna lokacija in gabariti se določijo tekom izdelave izvedbene dokumentacije.
B/ OSTALA SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE NA OBMOČJU OPPN:
1. Lega in velikosti objektov so razvidni iz grafičnih prilog (Prikaz prostorske ureditve z ureditvenim območjem in Tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel).
2. Zunanje ureditve
Ureditev okolice posameznih objektov se uredi kot zatravljena, delno tlakovana površina, in se zasadi z avtohtonim visokim rastjem. Gozd na jugovzhodnem delu ureditvenega območja, se za zadnjo linijo apartmajskih objektov uredi v koridorju cca 10,00 m, in sicer v širini 6,00 m kot gozdna učna pot ter 4,00 m zasajenim pasom kot zelena bariera med bivalnim območjem in učno potjo. Kvalitetno obstoječe drevje se ohrani in vključi v ambient, kjer je to mogoče. Na parkiriščih se v zelenih pasovih posadijo drevesa. Vse ureditve se izvedejo po celovitem in zaključenem projektu hortikulturnega urejanja območja.
Gozd na delu parc. št. 212/3 k.o. Planina, ki leži v varovalnem pasu zavarovanega kulturnega spomenika Planina pod Šumikom – Cerkev sv. Treh kraljev se ohranja. V tem delu je potrebno tudi zasaditi degradirane robove.
3. Tolerance
V grafični prilogi »Tehnični elementi za zakoličenje objektov list št. 2.3« so določeni tlorisni in višinski gabariti objektov. Natančne dimenzije se določijo v projektni dokumentaciji. Možno je zmanjšanje in povečane tlorisnih gabaritov v smislu zagotavljanja funkcionalne in oblikovne zaključenosti posameznih sklopov objektov. Odmiki se naj upoštevajo do parcelnih mej, do dovoznih cest in za zagotovitev sanitarno tehničnih in požarno varstvenih predpisov. Kolikor dopušča geologija, je možna gradnja kletnih etaž, višina objektov pa naj ne bo nad terenom višja kot K + P + M. Pri rekonstrukciji, adaptaciji in dograditvi objekta RTC Trije kralji, je etažnost prilagojena obstoječemu objektu.
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin, objektov ipd., navedene v tem občinskem podrobnem prostorskem načrtu se natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odstopanja so dopustna v primeru, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geodetskih, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih in funkcionalnih rešitev, poiščejo takšne rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, funkcionalnega, prometno tehničnega, okoljskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Spremembe je možno izvajajo znotraj območja, ki ga določajo gradbene linije.
Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
4. velikost gradbenih parcel
Velikost gradbenih parcel je opredeljena v grafični prilogi »Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje«. Ob spremembi posega v prostor skladno z dovoljenimi tolerancami je dovoljena tudi sprememba gradbenih parcel.
IV. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA
7. člen
Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na osnovi smernic in mnenj pristojnih organov ter sledečih osnovah, opisanih v nadaljevanju. Vsi opisi in prikazi komunalnih naprav so zgolj shematski. Natančne trase posamezne ureditve se določi s projektom PGD in dovoljuje odstopanja, skladno s tem odlokom.
1. PROMETNA UREDITEV
– Na skrajnem severnem robu ureditvenega območja, se uredi dvosmerni cestni priključek na R T 929 Areh–Lukanja. Jugovzhodni del ureditvenega območja, ki predstavlja apartmajsko naselje, se priključuje na že obstoječi dvosmerni cestni priključek na regionalno cesto. Dovozne poti do nastanitvenih območij so predpisane širine za enosmerni in dvosmerni promet, z enostranskim pločnikom. Cestni priključek na regionalno cesto je prometno podrejen. Za vse cestne priključke (obstoječe in nove) je potrebno v fazi izdelave PGD, izdelati in Direkciji RS za ceste, predložiti idejno zasnovo priključevanja na regionalno cesto.
– Prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
– Dovozne poti in parkirna mesta morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane ali travni tlakovci) ter odvodnjavane. Asfaltirane površine morajo biti opremljene z lovilcem olj.
– Glavno parkirišče je predvideno ob regionalni cesti z obliko direktnega parkiranja (pravokotno) na vozišče, parkirišča so predvidena še ob dovoznih poteh in ob posameznih apartmajskih objektih. Skupna kapaciteta predvidenih parkirnih mest za osebna vozila znaša 130 PM in 48 PM v garaži večnamenskega objekta. Ureditev je razvidna iz grafičnih prilog.
– Prometni režim ostane nespremenjen.
– Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
– Kanalizacija, vodovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen s soglasjem pristojnih nosilcev urejanja prostora oziroma upravljalci.
– Za potrebe dostave, oziroma parkiranja je potrebno v celoti izgraditi vse predvidene parkirne, dostavne in manipulativne površine.
– Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene.
2. VODOVODNO OMREŽJE
Predvidena oskrba s pitno vodo bo delno zagotovljena s priključkom na obstoječi vodovod, ki že sedaj oskrbuje turistično območje Trije kralji oziroma z rekonstrukcijo obstoječega vodovoda. Napajanje je predvideno iz obstoječih vodnih zajetij Tr-1 in Tr-2, ki ju bo potrebno fazno dograditi za zagotovitev potrebne količine pitne vode. Zajetje Tr-1 se glede na koordinate prevzete iz državnega koordinatnega sistema v Gauss Krügerjevi projekciji, odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 oziroma na podlagi GPS pozicioniranja nahaja na Y:535336, X: 144449, Z: 1218 m.n.m.,
kraj: VELIKI VRH NA POHORJU občina: SLOVENSKA BISTRICA, parcelna št.: 212/10 ident. št. k.o.*: 726 k.o.: PLANINA, zajetje Tr-2, pa se nahaja na poziciji Y:_535513 X: 143903 Z: 1205 m.n.m., kraj: VELIKI VRH NA POHORJU občina: SLOVENSKA BISTRICA, parcelna št.: 1148/1_ ident. št. k.o.*: 725 k.o.: KOT.
Predvideni maksimalni odvzem vode je 40 m3/dan). Izdatnost zajetja (l/s), v primerih odvzema vode iz vodnjaka, vrtine, drenaže ali izvira (razvidno iz hidrogeološkega poročila) je pri zajetju Tr-1, okoli 0,5 l/s, izdatnost zajetja Tr-2 okoli 0,27 l/s. Skupna izdatnost zajetij je 0,77 l/s.
Na območju parc. št. 1149/1 k.o. Kot, se nahaja izvir pitne vode, ki bo služil kot rezervni vir pitne vode. V primeru da obstoječi in rezervni vir pitne vode ne bosta zadovoljevala potreb, mora investitor zagotoviti dodatne vire pitne vode.
Zagotavljanje pitne vode se izvaja z upoštevanjem Pravilnika o pitni vodi. Priklop na javni vodovod na tem območju ni predviden.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo je vodovod potrebno izvesti v zaščitnih ceveh.
3. HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in bo vezan na zasebni vodovod oziroma v primeru zagotavljanja ustreznih količin vode na hidrantno omrežje je možna navezava na obstoječi zasneževalni sistem. Izvede se nadzemna hidrantna mreža območja.
4. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Izvede se ločen kanalizacijski sistem za posamezne vrste odpadnih vod. Komunalna odpadna voda iz novih predvidenih objektov se preko hišnih priključkov odvaja s kanali, v biološko čistilno napravo, kjer se očisti. Mala čistilna naprava je locirana na parc. št. 128/1 k.o. Planina, s kapaciteto 350 PE. Iztok iz MKČN je speljan v ponikalno galerijo, kjer očiščene odpadne vode ponikajo oziroma se z globino še dodatno biološko očistijo. Zaradi občutljivega ekosistema mora imeti MKČN terciarno stopnjo čiščenja.
Za padavinske vode iz asfaltnih površin se predvidi lasten sistem odvajanja preko razbremenilnikov in lovilcev olj, z iztokom v novo projektirano meteorno kanalizacijo oziroma odprti odvodni jarek. Čiste padavinske vode iz streh ponikajo oziroma se odvajajo v odprti odvodni jarek. Po posebnem projektu je možno padavinske vode preko razbremenilnikov tudi prečrpavati v obstoječi sistem zasneževanja. Ureditev odvajanja padavinskih vod mora biti izvedena tako, da ne bo povzročila zamakanje terena ali splazitve. Zaradi značilnosti terena in občutljivosti ekosistema (velika možnost erozije, nepropustna podlaga ter površinsko odtekanje vode, občutljiv ekosistem, odsotnost stalnih površinskih vodotokov) je potrebno s strokovnjaki (hidrotehniki in biologi) preveriti oziroma določiti možne rešitve za varen izpust odpadne vode oziroma možnosti ponikanja.
5. OGREVANJE
Predvideno je ogrevanje na biomaso kot alternativa pa je možnost še ogrevanja na kurilno olje, utekočinjen plin ali elektriko. V okviru večnamenskega objekta je predvidena skupna kotlovnica za ogrevanje celotnega kompleksa. V kar največji meri je potrebno upoštevati ogrevanje objektov z obnovljivimi viri energije.
6. ELEKTRIČNO OMREŽJE
Na območju OPPN se križajo naslednji elektroenergetski vodi:
– transformatorska postaja 20/0,4 kV Trije kralji (t-323),
– srednjenapetostni 20 kV priključni kablovod KBV Trije kralji (k-348),
– srednjenapetostni 20 kV priključni daljnovod Trije kralji (k-133),
– srednjenapetostni 20 kV priključni kablovod TP Trije kralji – TP Maisterhaus (k-735),
– nizkonapetostno omrežje za napajanje brunaric in obstoječega turističnega objekta.
Za napajanje objektov z električno energijo, bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo in jo vključiti v srednjenapetostno omrežje in nizkonapetostne kabelske razvode za napajanje posameznih objektov.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo (prestavitve, preureditve in novogradnje elektroenergetskih objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji in veljavnimi predpisi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. V fazi pridobivanja ustrezne projektne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč.
7. JAVNA RAZSVETLJAVA
Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Izbrane luči naj bodo enotne tipske oblike, višine do 3.5 m, locirane zunaj prometnih površin. Sistem osvetljevanja mora biti zasnovan v skladu s pozitivno zakonodajo. Ceste morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali zvečer, varen in pravilen potek prometa, vendar s časovno omejitvijo osvetljevanja, in sicer od 6.00 do 22.00 ure.
Vsi vodi in razvodi morajo biti v podzemni izvedbi.
8. TELEKOMUNIKACIJE IN CATV
Predvidena je priključitev na obstoječe TK omrežje. Za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje je potrebno izdelati projekt.
Predvidena je priključitev na obstoječe vode CATV oziroma satelitski sistem.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
8. člen
(varstvo zraka)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– V času gradnje in urejanja območja je pričakovati povečano vsebnost emisij prašnih in drugih delcev v zraku, zato je potrebno pri tem upoštevati določila Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč (Uradni list RS, št. 21/11).
– Pri urejanju območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave.
– Kurilna naprava ter emisije snovi iz kurilne naprave morajo biti v skladu z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11).
9. člen
(ukrepi za zaščito tal in voda tla)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– Poseganje v tla naj se izvaja le na območju OPPN;
– Pri umeščanju objektov v prostor, naj se v kar največji možni meri prilagaja naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla čim manjši;
– Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo in rekultivacijo ter ureditev zelenic;
– Sproti naj se sanira in ozeleni razkrite površine tal;
– Zagotovi naj se ločen sistem odvajanja za padavinske in komunalne odpadne vode iz objektov ter vodotesno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode (S).
– Zagotovi naj se ustrezno delovanje čistilne naprave.
– Odpadne vode iz MKČN naj se ponikajo v tla oziroma odvajajo površinsko v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10). Vrednosti parametrov odpadnih vod morajo biti pod: BPK5 – 30 mg/l O2 in KPK 150 mg/l O2.
– Zaradi značilnosti terena in občutljivosti ekosistema (velika možnost erozije, nepropustna podlaga ter površinsko odtekanje vode, občutljiv ekosistem, odsotnost stalnih površinski vodotokov) je potrebno s hidrotehnikom in biologom preveriti, kakšne so možne rešitve za varen izpust odpadne vode oziroma kakšne so možnosti ponikanja.
– Zaradi občutljivega ekosistema mora imeti MČN terciarno stopnjo čiščenja. Potrebno je pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
– Redni monitoringi komunalne odpadne vode v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 54/11).
– Preverjanje stanja tal na mestu izpusta očiščene odpadne vode v tla zaradi morebitnega povzročanja erozije tal ter po potrebi izvesti protierozijske ukrepe.
– Parkirne površine naj bodo vodotesne. Ker je lokacija parkirišč v naravnem okolju, je lahko vodotesna plast pod vrhnjo plastjo (ki je izvedena npr. s tlakovci, med katerimi raste trava ...). Z olji onesnaženo zemljino se ravna kot z nevarnim odpadkom.
– Meteorno vodo iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno pred izpustom očistiti preko peskolovov in lovilcev olj (S).
– Redna kontrola lovilcev olj in njihovo praznjenje po potrebi.
– Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je potrebno urediti na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih (pozidanih) površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (S).
– Smiselna je priključitev obstoječih in drugih predvidenih kapacitet na skupno čistilno napravo (brunarice, gostinski lokal, penzion).
– Za zagotovitev potrebnih količin pitne vode je potrebno pridobiti vodno dovoljenje s strani ARSO. V vodnem dovoljenju bodo podani tudi pogoji za odvzem vode in zagotavljanje lastne oskrbe z vodo (upravljanje, tehnične zahteve, monitoring itd.). Brez vodnega dovoljenja oskrba s pitno bodo ni zagotovljena, izvedba plana pa nesprejemljiva.
– Pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo je potrebno upoštevati Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) in Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08 in 28/11).
– Pri obratovanju bazena je potrebno upoštevati Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah za kopalno vodo (Uradni list RS, 73/03, 96/06, 39/11, 64/11 – popr.).
– Bazensko vodo je potrebno pred izpustom deklorirati in ji odvzeti toploto (obstaja tehnologija, ki omogoča, da se toploto uporabi npr. za ogrevanje sanitarne vode).
– Bazenska voda ne sme biti speljana na čistilno napravo. Zaradi nevarnosti erozije naj se jo preko zadrževalnega bazena spušča v odprti jarek.
– Pri urejanju območja OPPN naj se uporabljajo brezhibni in predpisom ustrezni delovni stroji in naprave.
– Med gradnjo je potrebno urediti začasno skladišče za različne odpadke (tudi nevarne) tako, da je onemogočeno razlivanje in izcejanje le-teh.
– Med gradnjo naj bo na zalogi vedno zadostna količina krp ali adsorpcijskega sredstva s katerim lahko takoj pobrišejo oziroma adsorbirajo morebiti razlite snovi. Onesnažene krpe ali absorpcijsko sredstvo naj se skladišči na primernih prostorih (vodotesnih, utrjenih) do predaje pooblaščeni organizaciji za ravnanje z nevarnimi odpadki.
– V primeru morebitnega onesnaženja z nevarnimi snovmi v času gradnje je potrebno: zavarovati lokacijo onesnaženja, obvestiti pristojno inšpekcijo, center za civilno zaščito, gasilce in podobno, izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev nadaljnjega širjenja onesnaženja, začasno skladiščiti kontaminirano zemljino ali vodo ter jo v nadaljevanju predati pooblaščeni organizaciji.
10. člen
(varstvo pred hrupom)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– Uporaba tehnično brezhibnih delovnih strojev v času gradnje;
– Obratovanje gradbišča je dovoljeno le v dnevnem času med 6. in 18. uro.
– Prilagajanje gradnje naravnemu reliefu tako, da bo poseg v tla in s tem hrup pri potrebni izravnavi terena čim manjši. V primerih, ko pa se večjim posegom v tla ne more izogniti (večji izkopi), naj se dela prilagodijo času, ki je za ogrožene ptice najmanj moteč.
– Viri hrupa (klimatske naprave, ventilatorji, pomožni generatorji …) naj se postavljajo čim bolj znotraj mej ureditvenega območja.
– Omejitev hitrosti prometa na 50 km/h.
– Pridobitev ustreznih dovoljenj za uporabo zvočnih naprav na prostem v času morebitnih prireditev.
11. člen
(ravnanje z odpadki)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– Ravnanje z odpadki v skladu s pravilniki oziroma uredbami za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov, ki bodo nastajali v času gradnje in obratovanja.
– Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09).
– V območju se predvidi ustrezno zbirno mesto za komunalne odpadke (s tipiziranimi zabojniki, volumen odvisen od predvidenega št. turistov) in ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto in otok za ločeno zbiranje odpadkov se zagotovi ob dovozni cesti na lastni parceli.
– Z odpadnimi jedilnimi olji je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/08), pri ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki pa v skladu z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10). Potreben je načrt ravnanja s temi odpadki ter voditi evidenco o prepuščanju teh odpadkov ustreznim zbiralcem.
– Z odpadki, ki nastanejo pri čiščenju komunalnih odpadnih voda je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Uredbo o uporabi blata iz KČN v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 62/08) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), občinskim odlokom s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
– Pri ravnanju z gradbenimi odpadki (ki lahko vsebujejo tudi nevarne snovi kot so odpadne barve in laki, odpadna lepila in tesnilne mase, odpadna motorna, strojna in mazalna olja) je potrebno upoštevati: Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), Uredbo o odpadnih oljih (Uradni list RS, št. 24/12) in druge ustrezne predpise.
– Z ostalimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z Uredbo o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/11).
– Odvečnih zemeljskih in gradbenih materialov naj se ne deponira na območju gozdov, potokov, mokrišč, travniških površin in barij; lokacije deponij naj se določi v izvedbenem aktu (smernice Zavoda RS za varstvo narave).
12. člen
(svetlobno onesnaževanje)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– Pri osvetlitvi območja in predvidenih emisijah svetlobe je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10).
– Na območju RTC Trije Kralji naj se ne namešča reflektorjev – razsvetljava naj preprečuje dodatno svetlobno onesnaževanje (brez prepuščanja svetlobe navzgor) – Svetilke so nizke, zasenčene, usmerjene, tako da je vpliv na živali v okolici nebistven.
13. člen
(družbeno okolje)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
Morebitne pritožbe v povezavi z obratovanjem RTC Trije kralji naj se prouči in upošteva v smislu dobrega odnosa z javnostjo.
14. člen
(Krajina in vidna kakovost okolja)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– Na območju naj se pri umeščanju objektov v prostor, v kar največji možni meri prilagaja naravnemu reliefu ter posekajo izključno drevesa, rastoča na območju, ki je v projektu predvideno za izgradnjo apartmajskega naselja, izvedbo pešpoti in intervencijske ceste ter komunalnih ureditev. Obstoječe drevje, ki ga je možno ohraniti in vključiti v končno zasnovo naselja, naj se ohrani.
– Preveri naj se možnost delnega vkopanja objektov v teren oziroma kolikor to ni mogoče, delnega zasutja spodnje etaže objektov tako, da bodo le-ti bolj členjeni (manjši vidni del objektov) in hkrati dovolj veliki, da bodo omogočili racionalno rabo prostora in ustrezno povečanje kapacitet nastanitev.
– Zaradi gradnje apartmajskega naselja ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov) ter zasipavanje, odlaganje materiala in odstranjevanje zarasti (S).
– Med predvidenimi objekti in povezovalno in vzdrževalno infrastrukturo ter na robnih conah RTC se zasadijo avtohtone drevesne in grmovne vrste (gorski javor, jerebika, breza, bukev, smreka, jelka, krhljika …), med objekti in infrastrukturo pa tudi plodnonosne vrste (jerebika, divja češnja) zaradi prehrane ptic (S).
– Dostop na gozdna zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja. Po izgradnji Rekreacijsko-turističnega centra ne smejo biti poslabšani pogoji gozdne proizvodnje, treba je zagotoviti dostop v gozdove z ustrezno mehanizacijo (S).
– Med gradnjo se lahko gozdno vegetacijo in posamične ali v skupinah rastoče drevje odstrani samo tam, kjer je nujno potrebno; nove zasaditve naj temeljijo na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (S),
– Pri posegih v gozd naj bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh (S),
– Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov) (S).
– Gozdni robovi morajo biti sanirani, s primerno vertikalno in vrstno strukturo avtohtone pionirske in klimaksne vegetacije, pri sanaciji oziroma zasnovi gozdnega roba pa naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo, gozdni rob naj bo iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst (prednost ima potencialna vegetacija) (S).
– Zasaditev, zatravitev naj se izvaja sproti oziroma takoj po izgradnji.
– Na območju, kjer je gozd že izkrčen in teren uravnan in utrjen (severovzhodno od penziona Jakec) naj bo nova drevnina sajena v gručah in naravno delujočih sklopih, s čimer se omili vtis goste gradnje in ublaži vpliv človekovega posega v okolje. Potrebno se je izogibati izrazito linearnim in geometrijskim oblikam zasaditve.
– Objekti naj bodo zasnovani na način, da se ujemajo z značilnostmi arhitekturne krajine Pohorje (poglavje Stanje okolja, podpoglavje Kulturna krajina in vidna kakovost okolja).
Dodatni omilitveni ukrepi:
– Členitev nizov apartmajev: (1) na manjše enote, (2) s horizontalno in vertikalno členitvijo zgradb, (3) s kombiniranjem klasičnih streh z ravnimi pohodnimi terasami ali strehami s pohodno trato, (4) z delnim vkopavanjem stavbnih nizov v obstoječi teren in eventuelnimi drugimi načini členitve stavbnih mas, ter nenazadnje z (5) uporabo strehe večnamenske dvorane za izgradnjo športnih igrišč, bi se dalo vpliv gradnje na kulturno krajino in vidne kakovosti okolja močno omiliti in zmanjšati.
15. člen
(varovanje gozdov)
1. Zaradi gradnje ni dovoljeno posegati v gozd izven samega območja OPPN (sečnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje zarasti.
2. Dostop do gozdnega zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja. Po izgradnji Rekreacijsko-turističnega centra ne smejo biti poslabšani pogoji gozdne proizvodnje, zato je potrebno zagotoviti dostop v gozdove z ustrezno mehanizacijo.
3. Med gradnjo se lahko gozdno vegetacijo in posamično ali v skupinah rastoče gozdno drevje odstrani samo tam, kje je to nujno potrebno; nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije.
4. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na gozdnem rastju in tleh.
5. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov).
6. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin vkopov in nasipov).
7. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike od gozdnega roba oziroma meje območja OPPN:
– stavbe morajo biti z najbolj izpostavljenim delom odmaknjene od bodočega gozdnega roba na meji gozdnih parcel št. 128/3 in 212/2 obe k.o. Planina, vsaj 10 m;
– ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 2,0 m.
8. Gozdni robovi morajo biti sanirani, s primerno vertikalno in vrstno strukturo avtohtone pionirske in klimaksne vegetacije. Pri sanaciji posek oziroma zasnovi gozdnega roba je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– v prečnem prerezu se naj gozdni robovi stopničasto dvigujejo;
– gozdni rob mora biti iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst; prednost naj ima potencialna vegetacija.
9. Krčitev gozda ne sme biti opravljena v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev med 1. marcem in 21. avgustom (peti odstavek 32. člena Zakona o divjadi in lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04).
10. Pri poseku in spravilu lesa se mora upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Uradni list RS, št. 55/94, 95/04 in 110/08) in Uredbo o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06).
11. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
12. Pred začetkom gradnje se obvesti Zavod za gozdove Slovenije, KE Slovenska Bistrica, da drevje za krčitev označi in posek evidentira krajevno pristojni delavec (46. člen Pravilnika o gozdarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS, št. 5/98).
16. člen
(ohranjanje narave)
Varstvene usmeritve za varstvo habitatnega tipa
Na območju habitatnega tipa je potrebno pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov upoštevati naslednje varstvene usmeritve:
– Ohranjajo se obstoječe gozdne, travniške in vodne površine. Posegi se izvajajo le na območju, ki je v projektu predvideno za Rekreacijsko-turistični center Trije kralji.
– Posekajo se izključno drevesa rastoča na območju, ki je v projektu opredeljeno kot območje izvedbe Rekreacijsko-turističnega centra Trije kralji. Izven območja posega se ohranja obstoječ obseg in obstoječe ekološke značilnosti habitatov kvalifikacijskih vrst ptic, hroščev, dvoživk in metuljev (ohranja se strnjene gozdne komplekse, ohranja se strukturirane gozdne robove, v gozdovih se pušča stara, trhla, gnijoča stoječa ter padla drevesa, ohranja se gozdne jase ter vodna telesa, ohranja se grmovno vegetacijo in travniške površine).
– Posegi, športno rekreacijske in turistične dejavnosti ter gozdna in javna infrastruktura se izvajajo na način in v obsegu, ki ne ogroža obstoječih gozdnih in negozdnih habitatnih tipov.
– Pri gradnji javne infrastrukture (ceste, daljnovodi, kablovodi itd.) se prednostno izkoriščajo obstoječi koridorji.
Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
Usmeritve za ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov
+--------------------+--------------------------------+
|    HABITATNI TIP   |      KONKRETNE USMERITVE       |
+--------------------+--------------------------------+
|Kisloljubni smrekovi|– posekajo se izključno         |
|gozdovi od          |drevesa, rastoča na območju, ki |
|montanskega do      |je v projektu predviden za      |
|alpinskega pasu     |izgradnjo apartmajskega         |
|                    |naselja, izvedbo pešpoti in     |
|                    |intervencijske ceste ter        |
|                    |komunalnih ureditev             |
+--------------------+--------------------------------+
|Alpska subalpinska  |– ohranjajo se naj obstoječi    |
|smrekovja           |travniki in obstoječi           |
|                    |hidrološki režim                |
+--------------------+--------------------------------+
Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij
Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti, z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno.
Na območjih, ki so predlagana za zavarovana območja, se posege in dejavnosti izvaja tako, da se ne ogroža prvobitnosti narave. Na območjih, ki so predlagana za ožja zavarovana območja, se pazljivo izvaja dejavnosti navedene v 64. in 66. členu ZON, na območjih, ki so predlagana za širša zavarovana območja, pa dejavnosti navedene v 68. členu ZON. Pri tem se upoštevajo tudi varstvene usmeritve iz Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije ter Nacionalnega programa varstva okolja.
Splošne varstvene usmeritve
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Podrobnejše varstvene usmeritve
+--------+---------------+--------------------------------------+
|  KODA  |    EKOLOŠKO   |          KONKRETNE USMERITVE         |
|        |    POMEMBNO   |                                      |
|        |    OBMOČJE    |                                      |
+--------+---------------+--------------------------------------+
|41000   |Pohorje        |– ohranja se naj obstoječe gozdne,    |
|        |               |travniške in vodne površine           |
|        |               |– ohranja  se naj habitat ogroženih   |
|        |               |rastlinskih in živalskih vrst         |
|        |               |(metuljev, ptic, plazilcev)           |
+--------+---------------+--------------------------------------+
Konkretne varstvene usmeritve
+--------+---------------+--------------------------------------+
|  KODA  |   EKOLOŠKO    |         KONKRETNE USMERITVE          |
|        |   POMEMBNO    |                                      |
|        |    OBMOČJE    |                                      |
+--------+---------------+--------------------------------------+
|41000   |Pohorje        |– Ohranjajo se obstoječe gozdne,      |
|        |               |travniške in vodne površine. Posegi se|
|        |               |izvajajo le na območju, ki je v       |
|        |               |projektu predvideno za Rekreacijsko-  |
|        |               |turistični center Trije kralji.       |
|        |               |– Posekajo se izključno drevesa       |
|        |               |rastoča na območju, ki je v projektu  |
|        |               |opredeljeno kot območje izvedbe       |
|        |               |Rekreacijsko-turističnega centra Trije|
|        |               |kralji. Izven območja posega se       |
|        |               |ohranja obstoječ obseg in obstoječe   |
|        |               |ekološke značilnosti habitatov        |
|        |               |kvalifikacijskih vrst ptic, hroščev,  |
|        |               |dvoživk in metuljev (ohranja se       |
|        |               |strnjene gozdne komplekse, ohranja se |
|        |               |strukturirane gozdne robove, v        |
|        |               |gozdovih se pušča stara, trhla,       |
|        |               |gnijoča stoječa ter padla drevesa,    |
|        |               |ohranja se gozdne jase ter vodna      |
|        |               |telesa, ohranja se grmovno vegetacijo |
|        |               |in travniške površine).               |
|        |               |– Posegi, športno rekreacijske in     |
|        |               |turistične dejavnosti ter gozdna in   |
|        |               |javna infrastruktura se izvajajo na   |
|        |               |način in v obsegu, ki ne ogroža       |
|        |               |obstoječih gozdnih in negozdnih       |
|        |               |habitatnih tipov.                     |
|        |               |– Pri gradnji javne infrastrukture    |
|        |               |(ceste, daljnovodi, kablovodi itd.) se|
|        |               |prednostno izkoriščajo obstoječi      |
|        |               |koridorji.                            |
+--------+---------------+--------------------------------------+
Varstvene usmeritve za varstvo posebnih varstvenih območij (območij NATURA 2000)
Splošne varstvene usmeritve
Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Konkretne varstvene usmeritve :
+---------+--------------+--------------------------------------+
|  KODA   |   POSEBNO    |KONKRETNE USMERITVE                   |
|         |  VARSTVENO   |                                      |
|         |   OBMOČJE    |                                      |
+---------+--------------+--------------------------------------+
|SI       |Pohorje       |– poseka se izključno drevesa rastoča |
|5000006  |              |na območju, ki je v projektu          |
|         |              |opredeljeno kot območje izvedbe       |
|         |              |Rekreacijsko-turističnega centra      |
|         |              |Trije kralji. Izven območja posega se |
|         |              |ohranja obstoječ obseg in obstoječe   |
|         |              |ekološke značilnosti habitatov        |
|         |              |kvalifikacijskih vrst ptic (ohranja   |
|         |              |se strnjene gozdne komplekse, ohranja |
|         |              |se strukturirane gozdne robove, v     |
|         |              |gozdovih se pušča stara, trhla,       |
|         |              |gnijoča stoječa ter padla drevesa,    |
|         |              |ohranja se gozdne jase ter vodna      |
|         |              |telesa, ohranja se grmovno            |
|         |              |vegetacijo).                          |
|         |              |– zagotavlja se mir okoli gnezdišč    |
|         |              |– odvečnih zemeljskih in gradbenih    |
|         |              |materialov se naj ne deponira na      |
|         |              |območju gozdov, potokov, mokrišč,     |
|         |              |barij in travniških površin.          |
|         |              |– Na območju RTC Trije kralji nas se  |
|         |              |ne namešča reflektorjev.              |
|         |              |Razsvetljava, ki bo osvetljevala      |
|         |              |območje, naj bo takšna, ki bo         |
|         |              |preprečevala dodatno svetlobno        |
|         |              |onesnaževanje (svetila naj bodo čim   |
|         |              |globlje vstavljena v ohišja, ki ne    |
|         |              |prepuščajo širjenja svetlobe navzgor) |
|         |              |– vožnja po gozdarskih cestah in      |
|         |              |izven cest z motornimi vozili ni      |
|         |              |sprejemljiva (razen za gozdarske      |
|         |              |delavce)                              |
|         |              |– športno rekreacijske in turistične  |
|         |              |dejavnosti izven predvidenega         |
|         |              |območja, ki zahtevajo večje posege v  |
|         |              |habitate kvalifikacijskih vrst, se ne |
|         |              |izvajajo.                             |
+---------+--------------+--------------------------------------+
|         |              |– Robne cone RTC Trije kralji se      |
|         |              |zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in  |
|         |              |grmovnimi vrstami (gorski javor,      |
|         |              |jerebika, breza, bukev, smreka,       |
|         |              |jelka, divja češnja, krhljika ...)    |
|         |              |– Na območju TRC Trije kralji, med    |
|         |              |predvidenimi objekti in povezovalno   |
|         |              |ter vzdrževalno infrastrukturo, se    |
|         |              |naj zasadi avtohtona drevesna in      |
|         |              |grmovna vegetacija. Način zasaditve   |
|         |              |in izbira vrst naj bo predvidena v    |
|         |              |posebnem projektu. Med predvidenimi   |
|         |              |vrstami za sadnjo naj bodo vključene  |
|         |              |tudi plodonosne vrste, kot so:        |
|         |              |jerebika, divja češnja….(prehrana     |
|         |              |ptic)                                 |
|         |              |– Posegi, potrebni za izvedbo RTC     |
|         |              |Trije kralji, naj bodo izvedeni izven |
|         |              |časa gnezditve kvalifikacijskih vrst  |
|         |              |ptic območja: koconogega čuka,        |
|         |              |sršenarja, gozdnega jereba, malega    |
|         |              |skovika, črne žolne in triprstega     |
|         |              |detla.                                |
|         |              |– Kolikor bo iz okoljskega poročila   |
|         |              |razvidno, da bo zaradi izvedbe        |
|         |              |posegov prišlo do uničenja gnezdišč   |
|         |              |kvalifikacijskih ptic, je potrebno na |
|         |              |območju okoliških gozdov, po posvetu  |
|         |              |s predstavniki Društva za opazovanje  |
|         |              |in proučevanje ptic Slovenije,        |
|         |              |namestiti ustrezno število            |
|         |              |gnezdilnic. Lokacije namestitve se    |
|         |              |določijo v soglasju s predstavniki    |
|         |              |omenjenega društva.                   |
|         |              |– Štirinajst dni pred pričetkom       |
|         |              |izvedbe posegov je potrebno obvestiti |
|         |              |pristojni zavod RS za varstvo narave, |
|         |              |zaradi spremljanja naravovarstvenega  |
|         |              |stanja (če bo izvedba potekala v več  |
|         |              |fazah, je potrebno omenjeni zavod     |
|         |              |obvestiti 14 dni pred pričetkom vsake |
|         |              |faze).                                |
+---------+--------------+--------------------------------------+
|SI       |Pohorje       |– posekajo se izključno drevesa       |
|3000270  |              |rastoča na območju, ki je v projektu  |
|         |              |opredeljeno kot območje izvedbe       |
|         |              |Rekreacijsko-turističnega centra      |
|         |              |Trije kralji. Izven območja posega se |
|         |              |ohranja obstoječ obseg in obstoječe   |
|         |              |ekološke značilnosti habitatov        |
|         |              |kvalifikacijskih vrst hroščev,        |
|         |              |bukovega in alpskega kozlička; vrst   |
|         |              |dvoživk, hribovskega urha in velikega |
|         |              |pupka in vrste metulja, travniškega   |
|         |              |postavneža                            |
|         |              |– ohranja se strnjene gozdne          |
|         |              |komplekse,                            |
|         |              |– v gozdovih se pušča stara, trhla,   |
|         |              |gnijoča ter stoječa ter padla drevesa |
|         |              |– ohranja se strukturirane gozdne     |
|         |              |robove,                               |
|         |              |– ohranja se gozdne jase ter vodna    |
|         |              |telesa,                               |
|         |              |– preko vodnih površin, ki            |
|         |              |predstavljajo življenjski prostor     |
|         |              |dvoživkam, se naj ne vrši transport,  |
|         |              |– ohranja se obstoječe travniške      |
|         |              |površine, ki se jim ne spreminja      |
|         |              |rastiščnih pogojev (zasneževanje,     |
|         |              |gnojenje, dosejevanje travnih         |
|         |              |mešanic, izsuševanje, namakanje,      |
|         |              |preoravanje …)                        |
|         |              |– odvečnih zemeljskih in gradbenih    |
|         |              |materialov se naj ne deponira na      |
|         |              |območju gozdov, potokov, mokrišč,     |
|         |              |barij in travniških površin,          |
|         |              |– vožnja po gozdarskih cestah in      |
|         |              |izven cest z motornimi vozili ni      |
|         |              |sprejemljiva (razen za gozdarske      |
|         |              |delavce)                              |
+---------+--------------+--------------------------------------+
Pred pričetki gradbenih del oziroma posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi deli, se o tem obvesti organizacijo pristojno za ohranjanje narave (ZRSVN), kateri se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
Omilitveni ukrepi in priporočila:
Ptice
– Nujne posege na gozdnih območjih se izvede pred 15. marcem ali po 15. juniju.
– V vseh preostalih gozdnih površinah na obmocju plana, se pušča stoječe in padlo odmrlo drevje.
– Uporabljajo naj se svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. Svetlike morajo imeti vgrajene delujoče senzorje gibanja, tako da se vklopijo le ob prehajanju ljudi.
– Površine športnih igrišč morajo biti osvetljene s svetilkami, kot so asimetrični reflektorji, tako da so izpolnjene zahteve iz 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07).
– Razsvetljavo športnih igrišč iz prejšnjega odstavka je treba izklopiti najpozneje do 22:00 ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve.
– V času od 15. marca do 15. junija se lahko prireditve na prostem organizira le tako, da se te zaključijo najkasneje do 21. ure.
Divjad
Kot omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva posega v času gradnje predlagamo:
– izvajanje del izven gnezditvene sezone ptic oziroma izven sezone poleganja in vzrejanja mladičev sesalcev;
– izvajanje del v dnevnem času.
Kot omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnega vpliva posega v času obratovanja predlagamo:
– formiranje vrstno in strukturno pestrih gozdnih robov;
– z nadzorom in razlicnimi omejitvenimi ukrepi naj se preprečuje vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju na območju;
– obiskovalce območja naj se ozavešča o naravi prijaznem odnosu.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznolikosti, navedeni v Naravovarstevnih smernicah za lokacijski načrt za Rekreacijsko turistični center na Treh kraljih na Pohorju, ki so priloga k temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Slovenska Bistrica.
17. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Omilitveni ukrepi in priporočila:
– izven vplivnega območja spomenika se lahko zaradi celotne ureditve območja arhitekturno oblikovanje objektov tudi zelo moderno, z uporabo avtohtonih materialov, nepozidane površine pa morajo biti v čim večji meri zasajene in pronaravno urejene (S);
– Gabariti objektov morajo biti podrejeni dominanti spomenika (S);
– na vzhodnem robu urejanja na parceli 212/3 je priporocljiva zasaditev drevesne živice (kjer ni drevja) na zunanjem robu, tako da obmocje plana s smeri cerkve ne bi bil viden.
Dodatni omilitveni ukrepi:
členitev nizov apartmajev:
(1) na manjše enote,
(2) s horizontalno in vertikalno členitvijo zgradb,
(3) s kombiniranjem klasičnih streh z ravnimi pohodnimi terasami ali strehami s pohodno trato,
(4) z delnim vkopavanjem stavbnih nizov v obstoječi teren in eventuelnimi drugimi načini členitve stavbnih mas, bi se dalo vpliv gradnje na kulturno dediščino, tako tiste v neposredni bližini kot tudi tiste nekoliko odmaknjene od cerkve, močno omiliti in zmanjšati.
18. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo mora na določeno lokacijo, na parceli št. 212/7 k.o. Planina, za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo.
Vsa zemlja, ki bo nastala pri izkopih kot presežek, se o uporabila za zagotovitev platoja za športne in rekreacijske površine.
19. člen
(trajnostna raba naravnih dobrin)
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
19. člen
(varstvo pred požarom)
1. Pri načrtovanju je potrebno z ozirom na vrsto in namembnost objekta smiselno upoštevati določila 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01), v skladu s katerimi morajo biti načrtovani ukrepi varstva pred požarom, ki bodo zagotavljali:
– pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,
– pogoje za preprečevanje in zmanjšanje škodljivih posledic požara na ljudi, premoženje in okolje,
– pogoje za pravočasen in varen umik ljudi iz kateregakoli dela objekta, dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce,
– vire za oskrbo z vodo za gašenje požarov.
2. Upoštevane morajo biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami:
– naravne omejitve (poplavnost, visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje,
– objekti morajo biti projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0.1,
– možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo.
Območje ni poplavno ogroženo, prav tako ni opaznih ali zaznanih erozij terena.
3. Pri načrtovanju prostorske ureditve so definirani naslednji ukrepi:
– odmiki med objekti zagotavljajo požarno varnost, odmiki so min. 8,0 m
– Hidrantno omrežje bo izpolnjevalo pogoje glede pritiska, kapacitete, kar je razvidno iz situacije komunalnih vodov in naprav.
– Potrebne intervencijske in postavitvene površine za gasilce so dovozna cesta in površine pred objekti.
VII. NAČRT PARCELACIJE
20. člen
(parcelacija)
Tehnični elementi, ki omogočajo prenos novih mej gradbenih parcel in objektov v naravo, so razvidni iz grafične priloge Načrt gradbenih parcel s prikazom elementov za zakoličenje.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
21. člen
(etapnost izvedbe)
Predvideno je etapno izvajanje realizacije OPPN, in sicer v 5 fazah:
Prva faza: vrstni objekti, garaže in trgovsko stanovanjski objekt na severozahodu ureditvenega območja
Druga faza: zgradijo se bivalne enote na severu ureditvenega območja
Tretja faza: zgradijo se bivalne enote na jugovzhodu ureditvenega območja
Četrta faza: Večnamenska dvorana s športno rekreacijskimi površinami
Peta faza: rekonstrukcija, adaptacija in dograditev obstoječega objekta RTC Trije kralji.
Več faz se lahko izvaja vzporedno, gradnja ni nujno istočasna, sočasno pa mora biti zgrajena interna komunalna in energetska oprema po posameznih fazah. Izvedba faz je lahko tudi v drugačnem vrstnem redu.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU OPPN
22. člen
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka mora investitor in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
– Financiranje izgradnje infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjem, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest ter Občino Slovenska Bistrica, za kar se sklene pogodba o opremljanju na osnovi 78. člena ZPNačrt. V pogodbi se podrobneje definirajo obveznosti posameznih strank v skladu s 7. členom Odloka o opremljanju stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 5/10).
– Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega načrta.
– Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
– Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
– Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
– Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili občinskega podrobnega prostorskega načrta, je potrebno le-tega novelirati.
X. NADZOR
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XI. KONČNE DOLOČBE
24. člen
(prenehanje veljavnosti nekaterih veljavnih prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega načrta preneha veljati v tem ureditvenem območju Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje Občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 29/89, dopolnjen Uradni list RS, št. 43/92, 3/93, 35/94, 45/00 in 53/11).
25. člen
(roki za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč)
Roki za realizacijo in izvedbo OPPN so vezani na terminski in finančni plan investitorja.
26. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta se ureditveno območje, za potrebe izdelave občinskega prostorskega načrta, ohrani v velikosti in obliki kot je opredeljeno s tem OPPN.
27. člen
(vpogled OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica.
28. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-8/2012-12/9
Slovenska Bistrica, dne 16. oktobra 2012
Župan
Občine Slovenska Bistrica
dr. Ivan Žagar l.r.