Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2012 z dne 2. 11. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2012 z dne 2. 11. 2012

Kazalo

3251. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŽI-3 v Žižkih, stran 8463.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 15. redni seji dne 18. 10. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ŽI-3 v Žižkih
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje enote urejanja ŽI-3 v Žižkih (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt). Podlaga za podrobni prostorski načrt je Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 92/09, sprem. 5/10 in 43/10).
Podroben prostorski načrt je v letu 2011 izdelal ATRIJ Gradbeni inženiring d.o.o., Gajska ul. 39, 9233 Odranci pod številko 11053.
2. člen
(vsebina podrobnega prostorskega načrta)
Podrobni prostorski načrt iz prvega člena določa:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
Ureditveno območje zajema enoto urejanja ŽI-3 s podrobnejšo namensko rabo SS (stanovanjske površine, namenjene bivanju, s spremljajočimi dejavnostmi).
Območje OPPN Žižki zajema zemljišča s parcelnimi številkami 280/2, 282/2, 282/3, 283/2, 284, 285, 286, 287, 288/1, 290/1, 290/2, 292, 293 vse v k.o. Žižki.
Skupna velikost območja enote je 1,55 ha.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(namembnost območja)
(1) V enoti urejanja ŽI-3 je na območju stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, z oznako podrobne namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo objektov in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
Stanovanjske stavbe:
– eno- ali dvostanovanjske stavbe.
Nestanovanjske stavbe:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (trgovina, frizerski salon).
Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– drvarnica (površina do 12 m2, višina do 3 m),
– garaža (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– steklenjak (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– uta (površina do 15 m2, višino do 3 m),
– bazen (površina do 30 m2, globina do 1,35 m),
– enoetažna pritlična lopa (površina do 15 m2 in višina do 4 m),
– utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine do 4 m),
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m.
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe
– nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (prostornina do 5 m3),
– zajetje, vrtina ali vodnjak (globina do 30 m),
– zbiralnik za kapnico (prostornina do 30 m3),
– enoetažni pritlični objekt (površino do 4 m2, višina do 2 m),
– utrjena dvorišča (površine do 300 m2),
– pomožni infrastrukturni objekti:
– objekt javne razsvetljave,
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje,
– telekomunikacijske antene in oddajniki,
– vodovodni priključek,
– kanalizacijski priključek,
– zbiralnica ločenih frakcij,
– ekološki otok (površina do 100 m2),
– cestni priključek na javno občinsko cesto, (širina do 3 m, dolžina do 30 m),
– začasni objekti:
– odprti sezonski gostinski vrt (površina do 50 m2, višina do 4 m),
– začasno skladišče nenevarnih snovi (površina do 15 m2, višina do 4 m),
– urbana oprema:
– transparent (površina do 8 m x 1 m, najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste),
– skulptura (površina do 100 m2, višina do 4 m),
– vodnjak (površina do 100 m2, višina konstrukcije vodometa do 4 m),
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m2,
– obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2 m2).
5. člen
(lega in velikost objektov)
(1) Najmanjši odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki novih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafičnih prilog, ki so na vpogled na sedežu Občine Črenšovci.
(2) Ob novih ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva gradbena linija, ki je razvidna iz grafičnih prikazov. V notranjost parcele se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče parcele. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele za stanovanjske objekte (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša od 0,2 do 0,4.
(4) Višina objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom. Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Kletne prostore je potrebno načrtovati v vodotesni bazenski izvedbi.
(5) Enostavne in manj zahtevne objekte se postavlja v notranjosti parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
6. člen
(oblikovanje objektov in območja)
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podolžna, ali kvadratna, lahko je lomljena v L ali U.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali večkapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih objektih. Na strehe se lahko montirajo energetski objekti (sončni kolektorji) pod pogojem, da se ne spremeni oblika in višina strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(3) Okolico stanovanjskih objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
7. člen
(parcelacija)
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnih prikazov. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste, v ta namen je predviden dovoz, ki se odmeri istočasno s parcelami: dovozna cesta se odmeri v širini 7,5 m, po parcelah 292, 293, 282/2, 282/3 in 283/2, ki vodi do novih parcel v notranjost območja.
Dostop do parcele 280/2 se uredi iz občinske ceste, parcela 1443.
Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
Kolikor se investitor z Elektro podjetjem dogovori za premestitev trafo postaje, se lahko nova dovozna pot zamakne v levo ter se tako poveča parcela št. 7.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------+---------------------+
|Dejavnost         |Število parkirnih    |
|                  |mest (PM) na enoto   |
+------------------+---------------------+
|Večstanovanjski   |1,5 PM na stanovanje |
|objekti           |                     |
+------------------+---------------------+
|Poslovni in javni |1 PM na 30 m2 neto   |
|prostori          |površine             |
+------------------+---------------------+
|Prodajni prostori |1 PM na 30 m2        |
|                  |koristne površine    |
+------------------+---------------------+
|Gostišča          |1 PM na 4 sedeže     |
+------------------+---------------------+
|Obrt, servisi     |1 PM na 2 zaposlena  |
+------------------+---------------------+
(3) Širina nove dovozne ceste, ki se načrtuje za dostop do stanovanjskih objektov znaša 7,5 m. Nova dovozna cesta je javnega značaja (vozišče 5,0 m in enostranski pločnik 1,0 m ter obojestranska bankina po 0,75 m).
8. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
Upoštevati je treba smernice in mnenja pristojnih služb k obravnavanemu OPPN. Pred izdajo gradbenega dovoljenja (v projektih PGD) je obvezno upoštevati smernice s področja upravljanja z vodami Ministrstva za okolje in prostor, Oddelek porečja reke Mure, ki so sestavni del OPPN.
Priključki predvidenih objektov se izvedejo na komunalne vode v neposredni bližini predvidenih objektov, lahko se izvedejo tudi skupni priključki za več objektov, če to dopuščajo tehnične rešitve.
Novi komunalni vodi se izvedejo načeloma v cestnem svetu, podzemno, z upoštevanjem predpisanih odmikov in potrebne zaščite vodov.
9. člen
(javna gospodarska infrastruktura)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Zbiranje in odvajanje odpadnih voda je ločeno za padavinske, komunalne in industrijske vode.
Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij se predvidi tako, da se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi ukrepe za upočasnitev odtoka padavinskih voda v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, ponikanje).
Neposredno odvajanje odpadnih vod v podzemne vode je prepovedano.
Padavinske vode, ki odtekajo s streh, se po mehanskem čiščenju (peskolovi) zbirajo v zbiralnikih deževnice, oziroma jih je treba odvajati posredno v podzemne vode (ponikovalnice ali razpršeno odvajanje – na teren ali po odvodnih in ponikovalnih jarkih).
Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih površin (parkirišča, dovozne ceste, okolica objektov), očiščene v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, se lahko odvajajo le v podzemne vode, ker na ureditvenem območju ni vodotokov.
Očiščena padavinska odpadna voda se v podzemne vode lahko odvaja le posredno, in sicer razpršeno (odvodni jarki, zelenice) ali preko ponikovalnic, ki morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Ponikovalnice morajo biti dimenzionirane na podlagi hidrogeološkega poročila in izvedene skladno s 6. členom Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in sicer tako, da bo plast neomočenih sedimentov ali kamnin, debeline najmanj 1,0 m, pri čemer se za gladino podzemne vode upošteva srednje visoka gladina podzemne vode, ki se ji prišteje najmanj 50 % kapilarnega dviga, katerega višina ne sme biti manjša od 1,0 m (torej, to je min. 2,0 m nad gladino srednje visoke višine podtalnice).
Komunalne odpadne vode in predhodno ustrezno očiščene industrijske odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje in čisti na centralni komunalni čistilni napravi Občine Črenšovci. Vsi kanalizacijski sistemi se izvedejo v neprepustni izvedbi. Izvesti je treba preizkus tesnosti v skladu z veljavnim standardom EN 1610.
Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda), je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z določbami ZV-1A.
V skladu s 150. členom ZV-1A se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
(3) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(4) Pri izgradnji predvidenih objektov je treba prilagoditi obstoječe elektroenergetsko omrežje, v skladu s pogoji, ki so podani v smernicah in mnenju upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Na obravnavanem območju potekata daljnovoda 20 kV Žižki gmajna (d-361 OE Murska Sobota) in daljnovod 20 kV Žižki vas (d-362 OE Murska Sobota). Zaradi izgradnje novih objektov na območju OPPN se izvede kabliranje DV 20 kV d-362 Žižki vas s SN kv kablovodom. Obstoječi DV 20 kV d-362 Žižki vas bo demontiran od oporišča 8 d-361 do obstoječe TP t-379 Žižki vas.
Varnostna oddaljenost novih objektov od obstoječega DV 20 kV d-361 Žižki gmajna mora biti minimalno 3,0 m. Zgradi se nov nizkonapetostni 0,4 kV razvod iz obstoječe TP t-379 Žižki vas.
Na obravnavanem območju se uredi javna razsvetljava.
(5) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(6) Telekomunikacijsko in informacijsko omrežje
TK in KKS omrežje ter drugo informacijsko omrežje je treba v skladu s predvidenimi objekti prilagoditi in dograditi, vse posege pa izvesti na podlagi pridobljenih smernic in mnenj upravljavcev TK in KKS omrežja. Za območje, kjer je predvidena gradnja novih objektov, ter gradnja komunalne infrastrukture sta predvidena koridorja za izgraditev TK in KKS omrežja v novi dovozni poti.
KKS – predvidi se zaščita obstoječih kablov s položitvijo PVC 110 mm zaščitne cevi po trasi obstoječega kabla. Za priklop predvidenih objektov na omrežje KKS se predvidi povezovalni kabel v cevni kanalizaciji 110 mm po trasi priključne poti in razdelilna omarica na koncu poti. Od omarice do vsake parcele se predvidi cev alkaten za uvlačenje kabla in priklop objekta.
(7) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(8) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključek elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1,0 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
(9) V območju podrobnega prostorskega načrta se ohranijo vsi že zgrajeni objekti požarne infrastrukture.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
10. člen
(območja režimov)
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov.
11. člen
(požarna varnost)
Pri gradnji objektov se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
12. člen
(varovanje zdravja)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
13. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine Velika Polana v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
VIII. ODSTOPANJA
14. člen
(odstopanja)
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja v velikosti in obliki objektov od prikazov v grafičnih prilogah. Velikost objektov se lahko poveča do linije, ki v grafičnih prikazih omejuje območje možne gradnje (gradbena meja).
IX. ETAPNOST
15. člen
(etapnost)
Ureditev nove dovozne poti, ki se priključi na glavno občinsko cesto, je pogoj za gradnjo objektov na parcelah označenih v OPPN s številkami 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7. Gradnja objektov na ostalih parcelah je neodvisna od ureditve nove dovozne poti.
X. POSEBNI POGOJI
16. člen
(posebni pogoji)
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. NADZOR
17. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNA DOLOČILA
18. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenija Slovenije.
Št. 0320-15/2012-103
Črenšovci, dne 18. oktobra 2012
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l.r.