Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2012 z dne 5. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2012 z dne 5. 10. 2012

Kazalo

2857. Odločba o razveljavitvi 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško, kolikor kategorizira javno pot »Jurič F.–Topole J.« v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd, stran 7435.

Številka: U-I-13/12-9
Datum: 13. 9. 2012
O D L O Č B A
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Karoline Senegačnik Jurič, Laško, Alenke Blagojevič, Ljubljana, in Matjaža Juriča, Laško, ki jih zastopa Irena Polak Remškar, odvetnica v Ljubljani, na seji 13. septembra 2012
o d l o č i l o:
1. Člen 5 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 12/99, 12/01, 117/04 in 53/05), kolikor kategorizira javno pot »Jurič F.–Topole J.«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd, se razveljavi.
2. Občina Laško mora pobudnikom povrniti njihove stroške postopka v višini 612,00 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
O b r a z l o ž i t e v
A.
1. Pobudniki izpodbijajo 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira javno pot »Jurič F.–Topole J.«, v delu, ki poteka po njihovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudniki navajajo, da Občina Laško (v nadaljevanju Občina) z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka sporna javna pot, niti jim ni zemljišč odvzela v razlastitvenem postopku. Za kategorizacijo sporne javne poti naj bi izvedeli novembra 2011, ko so prejeli vabilo na postopek določitve in označitve meje javne ceste na območju svojih zemljišč.
2. Občina odgovarja, da javna pot »Jurič F.–Topole J.« poteka po zemljiščih parc. št. 1145/3 in 1144/17, obe k. o. Rifengozd, in morda le v manjšem delu po zemljišču parc. št. 1144/4, k. o. Rifengozd. Lastniki sosednjih zemljišč naj bi to pot uporabljali že vsaj tri desetletja.
B. – I.
3. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da so pobudniki solastniki zemljišč parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd, po katerih po njihovih navedbah in navedbah Občine poteka javna pot »Jurič F.–Topole J.«. Pobudniki zato izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd. Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS), po katerem se lahko v primeru, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic, tudi pravočasna, saj so pobudniki za kategorizacijo javne poti izvedeli šele novembra 2011. Občina zgolj z navedbami, da se pot uporablja že vsaj tri desetletja, ni izkazala, da so pobudniki že prej vedeli za kategorizacijo javne poti. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.
4. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCes-1). Na podlagi 126. člena ZCes-1 so morale občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCes-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 5. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi potmi pod zaporedno številko 300 kategorizira javno pot »Jurič F.–Topole J.«, ki poteka po zemljiščih, katerih solastniki so pobudniki.
5. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
6. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.
7. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma ga ni razlastila (npr. odločba št. U-I-222/10 z dne 22. 9. 2011, Uradni list RS, št. 80/11, odločba št. U-I-221/10 z dne 6. 7. 2011, Uradni list RS, št. 60/11, odločba št. U-I-269/10 z dne 6. 7. 2011, Uradni list RS, št. 60/11). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo javne poti »Jurič F.–Topole J.« s pobudniki ni sklenila pravnega posla za pridobitev njihovih zemljišč, po katerih poteka javna pot. Zoper njihovi nepremičnini tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 5. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 5. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 5. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot »Jurič F.–Topole J.«, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1144/4 in 1145/3, obe k. o. Rifengozd, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje izpodbijanega dela Odloka o kategorizaciji z Ustavo že iz navedenih razlogov, ni presojalo še njegove skladnosti z 19. členom ZJC-B.
B. – II.
8. Pobudniki predlagajo, naj Ustavno sodišče njihove stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu. V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudniki so Občino pozvali k ureditvi zadeve in jo opozorili, da bodo v nasprotnem primeru predlagali začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov javna pot, zato je glede na ustaljeno presojo Ustavnega sodišča lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih zadevah. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikom njihove stroške, ki so jih imeli z vložitvijo pobude (2. točka izreka).
9. Pobudniki so pobudo vložili po pooblaščenki, ki je Ustavnemu sodišču predložila stroškovnik in priglasila stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 – v nadaljevanju: ZOdvT). Ustavno sodišče je pooblaščenki pobudnikov v skladu z ZOdvT za opravljene storitve priznalo nagrado po tar. št. 3470 v znesku 500,00 EUR, pavšal za izdatke po tar. št. 6002 v znesku 10,00 EUR in 102,00 EUR za plačilo davka na dodano vrednost. Stroški zastopanja znašajo tako 612,00 EUR.
C.
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.
mag. Miroslav Mozetič l.r.
Podpredsednik

AAA Zlata odličnost