Uradni list

Številka 10
Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 10/2012 z dne 10. 2. 2012

Kazalo

368. Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1), stran 783.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1)
Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2012.
Št. 003-02-1/2012-4
Ljubljana, dne 6. februarja 2012
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO-1)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njuno izdajo in zahteve glede jamstva zanju.
2. člen
(hipotekarna in komunalna obveznica)
Hipotekarna in komunalna obveznica sta obveznici, ki sta izdani pod pogoji iz tega zakona in katerih kritje se zagotavlja na podlagi kritnega premoženja, njuni imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pa imajo ob stečaju izdajatelja prednostni položaj pri poplačilu iz tega premoženja.
3. člen
(kritno premoženje)
(1) Kritno premoženje je premoženje izdajatelja, ki je vpisano v kritni register in je prednostno namenjeno poplačilu obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih ali komunalnih obveznic in izvedenih finančnih inštrumentov iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.
(2) Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom in izvedeni finančni instrumenti iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s tem kritnim premoženjem.
(3) Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom in izvedeni finančni instrumenti iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s tem kritnim premoženjem.
4. člen
(zaščita imena)
Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« in izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da gre za hipotekarno ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir.
5. člen
(hipotekarni kredit in kredit z obveznostjo osebe javnega prava)
(1) Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan z ustanovitvijo hipoteke na stanovanjskih in komercialnih nepremičninah, vendar le, če so nepremičnine v državah podpisnicah Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS-MP, št. 9/05; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru) in Švici.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki predstavljajo kritno premoženje iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.
(3) Kredit z obveznostjo osebe javnega prava po tem zakonu je:
1. kredit, dan v skladu s tem zakonom državi ali lokalni skupnosti, ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je država ali lokalna skupnost;
2. kredit, dan drugi pravni osebi ali dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je druga pravna oseba, če za njene obveznosti iz naslova takega kredita ali vrednostnega papirja jamči država.
(4) Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– Republika Slovenija in
– druge države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in Švica, katerih bonitetna ocena, določena na podlagi bonitetnega okvira Eurosistema, ustreza vsaj bonitetnemu pragu Eurosistema, določenemu s predpisom Banke Slovenije o izvajanju denarne politike.
(5) Lokalna skupnost je lokalna skupnost v državah iz prejšnjega odstavka, katere bonitetna ocena, določena na podlagi bonitetnega okvira Eurosistema, ustreza vsaj bonitetnemu pragu Eurosistema, določenemu s predpisom Banke Slovenije o izvajanju denarne politike.
(6) Jamstvo iz tretjega odstavka tega člena mora biti nepreklicno in neomejeno ter mora zagotavljati izplačilo takoj oziroma najkasneje v petih delovnih dneh po neizpolnitvi obveznosti. Uveljavljanje izpolnitve dolžnikove obveznosti od osebe, ki je jamstvo dala, ne sme biti pogojeno s predhodno uvedbo sodnih ali drugih postopkov zoper dolžnika.
6. člen
(uporaba določb drugih zakonov)
(1) Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2) Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom določeno drugače.
7. člen
(uporabljena kratica in pojmi)
(1) Kratica, uporabljena v tem zakonu, pomeni: ZBan-1 je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.
2. Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice in skladišča.
3. Hipoteka je hipoteka, maksimalna hipoteka ali zemljiški dolg, ki daje upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki. Kot hipoteka se za namen tega zakona šteje tudi pravica upnika, ki je ustanovljena na nepremičnini v drugi državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali v Švici in ki v skladu s predpisi te države zagotavlja upniku pravico do poplačila iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki in je primerljiva z upravičenji na podlagi hipoteke na nepremičnini v Republiki Sloveniji.
II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH OBVEZNIC
8. člen
(dovoljenje za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic)
(1) Hipotekarne in komunalne obveznice lahko izdaja samo banka, ki je pridobila dovoljenje za izdajanje hipotekarnih ali komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).
(2) Banka mora pred začetkom izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic pridobiti dovoljenje, ki ga izda Banka Slovenije.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se lahko izda kot dovoljenje za izdajanje hipotekarnih obveznic, kot dovoljenje za izdajanje komunalnih obveznic ali kot dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic.
9. člen
(pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)
(1) Banka iz 8. člena tega zakona lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje te pogoje:
1. razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;
2. kvalitativno in številčno razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava ter drugih pravnih oseb;
3. zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od preostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);
4. ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 37. člena tega zakona;
5. ima, če določa vrednost nepremičnin po metodologiji ocenjevanja njihove hipotekarne vrednosti, izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 29. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen in poln delovni čas vsaj enega neodvisnega cenilca oziroma neodvisno cenilko (v nadaljnjem besedilu: neodvisni cenilec) iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona ali ima z njim sklenjeno podjemno pogodbo.
(2) Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
10. člen
(ločeno poslovanje)
Ločeno poslovanje iz 3. točke prvega odstavka 9. člena tega zakona pomeni, da banka tako vodi poslovne knjige in evidence ter drugo dokumentacijo, ki zadeva dajanje hipotekarnih kreditov in kreditov z obveznostjo osebe javnega prava, sklepanje izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona v zvezi s kritnim premoženjem ter izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, da je mogoča takojšnja ločitev takšnih poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije od dokumentacije, povezane z drugim poslovanjem banke.
11. člen
(zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.
(2) Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan-1.
12. člen
(zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:
1. banka ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona;
2. iz poslovnega načrta izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za opravljanje dejavnosti v skladu z določbami tega zakona.
13. člen
(prenehanje dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če:
– jih banka ne izda v dveh letih od izdaje dovoljenja,
– skupščina banke sprejme sklep o prenehanju banke in začetku likvidacijskega postopka,
– nastopijo razlogi za prenehanje dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ali
– je odvzeto dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu z ZBan-1.
14. člen
(odvzem dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic)
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:
– izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;
– če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu bilo odvzeto, v 30 dneh ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.
(2) Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan-1.
15. člen
(izločitev kritnega premoženja)
(1) Ob odvzemu dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic iz 14. člena tega zakona se kritno premoženje in obveznosti iz izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje upravitelja kritnega premoženja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 46. člena, prvega do četrtega in sedmega do enajstega odstavka 47. člena ter 48. člena tega zakona.
16. člen
(odkup kreditov od drugih bank)
(1) Izdajatelj lahko za oblikovanja kritnega premoženja zaradi izdaje hipotekarnih in komunalnih obveznic sam sklepa hipotekarne kredite in kredite z obveznostjo osebe javnega prava ali pa jih odkupi od druge banke (v nadaljnjem besedilu: drugi kreditodajalec).
(2) Drugi kreditodajalec se z izdajateljem lahko dogovori, da še naprej deloma ali v celoti opravlja posle v zvezi z izvajanjem kreditne pogodbe.
(3) Za primer iz prejšnjega odstavka drug kreditodajalec in izdajatelj skleneta pisno pogodbo.
17. člen
(izjava skrbnika kritnega registra)
Izdajatelj hipotekarne obveznice mora pred izdajo pridobiti izjavo, ki jo podpiše skrbnik kritnega registra in s katero potrjuje, da je nameravana izdaja pokrita z ustreznim kritnim premoženjem v skladu z določbami tega zakona.
18. člen
(predčasno unovčenje obveznice)
Imetnik hipotekarne in komunalne obveznice nima pravice zahtevati njunega predčasnega unovčenja.
III. KRITNO PREMOŽENJE
19. člen
(kritno premoženje hipotekarnih obveznic)
(1) Za kritno premoženje hipotekarnih obveznic v obtoku se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so skladni z določbami tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko največ 20  % kritnega premoženja zagotavlja z nadomestnim kritnim premoženjem iz 20. člena tega zakona.
(3) Za kritno premoženje hipotekarne obveznice se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnega kredita, pri katerih je hipoteka vpisana v zemljiško knjigo z najboljšim vrstnim redom zavarovanja na nepremičnini ali s slabšim vrstnim redom ob pogoju, da so v kritno premoženje vključene tudi vse terjatve z boljšim vrstnim redom zavarovanja na tej nepremičnini.
(4) Kritno premoženje mora biti bremen prosto in se ne sme uporabljati ali zastavljati za drug namen.
20. člen
(nadomestno kritno premoženje)
(1) Za nadomestno kritno premoženje se štejejo:
1. sredstva na računih pri Banki Slovenije;
2. naložbe v tržne dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala ali zanje jamči država iz četrtega odstavka 5. člena tega zakona, njena centralna banka ali Evropska centralna banka. Jamstvo mora izpolnjevati pogoje iz šestega odstavka 5. člena tega zakona;
3. naložbe v druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga banka ter se po merilih Evropske centralne banke, objavljenih v statutu, ki ureja Evropski sistem centralnih bank, uporabljajo za zavarovanje terjatve v tem sistemu.
(2) Nadomestno kritno premoženje mora biti bremen prosto in se ne sme uporabljati ali zastavljati za drug namen.
21. člen
(kritno premoženje iz odkupljenih terjatev iz naslova hipotekarnih kreditov)
Terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki jih je izdajatelj v skladu s 16. členom tega zakona odkupil od drugega kreditodajalca, se lahko upoštevajo za kritno premoženje hipotekarnih obveznic, če poleg pogojev iz tega zakona izpolnjujejo še pogoja:
1. drugi kreditodajalec je poleg terjatve iz kreditne pogodbe prenesel na izdajatelja vsa upravičenja iz naslova hipotek in drugih zavarovanj, ki so ustanovljena za zavarovanje terjatev iz kreditnih pogodb, če ta ne preidejo nanj že po samem zakonu, ter upravičenja iz sklenjenih zavarovalnih pogodb v zvezi z zastavljeno nepremičnino, ki so bila prenesena nanj v zvezi s kreditno pogodbo;
2. drugi kreditodajalec je izročil izdajatelju vse dokumente in listine, s katerimi lahko izdajatelj uveljavlja upravičenja iz kreditne pogodbe iz naslova hipotek, ki so ustanovljene za zavarovanje terjatev iz kreditnih pogodb, in iz naslova drugih zavarovanj iz prejšnje točke.
22. člen
(obseg in usklajenost naložb kritnega premoženja)
(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ves čas zagotovljena tudi na podlagi načela sedanje vrednosti, pri čemer mora sedanja vrednost kritnega premoženja za vsaj 2  % presegati sedanjo vrednost obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic.
(3) Izdajatelj mora pri izdaji hipotekarnih obveznic usklajevati roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona, ki jih izdajatelj sklene v zvezi s kritnim premoženjem.
(4) Izpolnjevanje pogojev iz prvega do tretjega odstavka tega člena, se preverja najmanj v enomesečnih presledkih.
(5) Podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
23. člen
(rezerve kritnega premoženja)
(1) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka 22. člena tega zakona mora izdajatelj dnevno za vsak posamezen dan v naslednjem 180-dnevnem obdobju primerjati znesek zapadlih terjatev iz naslova kritnega premoženja, vpisanega v kritni register, z zneskom zapadlih obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic in zapadlih obveznosti iz naslova sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
(2) Izdajatelj mora na podlagi primerjave iz prejšnjega odstavka za najvišjo izračunano razliko med zapadlimi obveznostmi in zapadlimi terjatvami v naslednjih 180 dneh ves čas zagotavljati kritje v obliki premoženja iz 2. in 3. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona, ki izpolnjuje merila glede primernosti za zavarovanje terjatev v evropskem sistemu centralnih bank.
24. člen
(izvedeni finančni instrumenti)
(1) Izdajatelj lahko v zvezi z naložbami kritnega premoženja uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če prispevajo k zmanjševanju tveganja oziroma doseganju usklajenosti naložb kritnega premoženja iz 22. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije predpiše največji mogoči obseg izvedenih finančnih instrumentov, vključenih v kritno premoženje, vrsto in boniteto strank, s katerimi se lahko sklepajo ti posli, ter druga podrobnejša navodila za uporabo teh instrumentov.
25. člen
(omejitve posameznih naložb kritnega premoženja)
(1) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5  % kritnega premoženja.
(2) Delež hipotekarnih kreditov, pri katerih je hipoteka ustanovljena na komercialnih nepremičninah, je lahko največ 20  % kritnega premoženja.
(3) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma pravnim osebam, ki se v skladu z ZBan-1 štejejo za skupino povezanih oseb, je lahko največ 20  % kritnega premoženja, vendar izpostavljenost banke do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z ZBan-1.
26. člen
(hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine)
(1) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine je ocenjena dolgoročna tržna vrednost nepremičnine, ki se uporablja kot osnova za hipotekarni kredit.
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine določi neodvisni cenilec vrednosti nepremičnine s skrbno oceno možnosti za njeno prodajo v prihodnosti, ob upoštevanju njenih dolgoročnih trajnostnih vidikov, običajnih in lokalnih razmer na trgu ter njene trenutne in alternativne primerne uporabe brez upoštevanja špekulativnih elementov.
(3) Če hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine ni ugotovljena, se namesto nje uporabi tržna vrednost nepremičnine. Tržna vrednost nepremičnine je znesek, za katerega bi bila lahko nepremičnina po oceni neodvisnega cenilca vrednosti nepremičnin na datum vrednotenja izmenjana med kupcem in prodajalcem na podlagi izključno poslovnih odnosov, brez prisile. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine se v takšnem primeru smiselno uporabljajo tako, da se izraz »hipotekarna kreditna vrednost« nadomesti z izrazom »tržna vrednost«.
(4) Neodvisni cenilec iz drugega in tretjega odstavka tega člena je oseba, ki ima potrebne kvalifikacije, znanje in izkušnje za izvajanje cenitve ter je neodvisna od procesa odločanja o poslih, ki so zavarovani z nepremičninami. Ocene vrednosti nepremičnin, ki jih izdela neodvisni cenilec, morajo biti v celoti izdelane v skladu z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Odbor za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (International Valuation Standards Committee – IVSC).
27. člen
(posplošena tržna vrednost)
Posplošena tržna vrednost je vrednost stanovanjske nepremičnine, določena z uporabo metod množičnega vrednotenja nepremičnin na podlagi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11).
28. člen
(višina hipotekarnega kredita)
(1) Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za kritno premoženje hipotekarne obveznice, ne sme preseči:
1. pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s stanovanjsko nepremičnino, 80  % hipotekarne kreditne vrednosti obremenjene nepremičnine oziroma, če se izdajatelj odloči za uporabo posplošene tržne vrednosti, 50  % posplošene tržne vrednosti obremenjene nepremičnine;
2. pri hipotekarnem kreditu, zavarovanem s komercialno nepremičnino, 60  % hipotekarne kreditne vrednosti obremenjene nepremičnine.
(2) Če višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se za kritno premoženje upošteva samo ustrezni del kredita.
29. člen
(pravila vrednotenja nepremičnin)
Metodologija ocenjevanja hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine se oblikuje v pravilih vrednotenja nepremičnin, ki jih sprejme vsak izdajatelj.
30. člen
(vrednotenje nepremičnin)
(1) Hipotekarna kreditna vrednost na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin oziroma posplošena tržna vrednost na podlagi metod množičnega vrednotenja nepremičnin se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej.
(2) Vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno, pri hipotekarni kreditni vrednosti tudi z datumom cenitve in podpisom neodvisnega cenilca iz četrtega odstavka 26. člena tega zakona.
(3) Med trajanjem razmerja zavarovanja hipotekarnega kredita z ustanovitvijo hipoteke na nepremičnini mora izdajatelj redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in izdelati lastno oceno te vrednosti, in sicer za komercialne nepremičnine najmanj enkrat na leto, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Za spremljanje vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode.
(4) Če se na podlagi spremljanja vrednosti nepremičnine iz prejšnjega odstavka in glede na podatke, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije oziroma pristojni organ oziroma organizacija v državi, v kateri leži nepremičnina oziroma če v posamezni državi ni takšnega organa ali organizacije, drug splošno priznan vir podatkov o tržnih cenah nepremičnin, vrednost nepremičnine oziroma splošne tržne cene nepremičnin na območju, na katerem leži nepremičnina, v obdobju od zadnje cenitve znižajo za več kakor 20 % ali če kreditojemalec zamuja s poravnavanjem obveznosti iz naslova hipotekarnih kreditov za več kakor 90 dni, mora biti izdelana nova ocena hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine s poudarkom na oceni temeljnih predpostavk o prihodnjih tržnih gibanjih na zadevnem trgu, pri uporabi posplošene tržne vrednosti pa tudi ob vsakokratni objavi novega, nižjega indeksa vrednosti nepremičnin oziroma novem splošnem vrednotenju nepremičnin.
(5) Pri prenosu hipotekarnih kreditov z drugega kreditodajalca iz 16. člena tega zakona na izdajatelja, mora ta preveriti, da so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom.
(6) Če drug kreditodajalec ne vrednoti nepremičnin v skladu s tem zakonom, mora tako vrednotenje pred njihovim prenosom opraviti izdajatelj.
31. člen
(nadomeščanje neustreznih hipotekarnih kreditov)
(1) Skrbnik kritnega registra mora zahtevati od izdajatelja in ta mora na njegovo zahtevo nadomestiti terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz tega zakona glede kritnega premoženja:
1. v 60 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če se med trajanjem hipotekarnega kredita vrednost nepremičnine tako zmanjša, da razmerje med vrednostjo neodplačanega hipotekarnega kredita in hipotekarno kreditno vrednostjo nepremičnine oziroma posplošeno tržno vrednostjo nepremičnine ni več skladno s prvim odstavkom 28. člena tega zakona, ali
2. v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če kreditojemalec za več kakor 90 dni zamuja z izpolnitvijo svoje plačilne obveznosti iz kreditne pogodbe in neizpolnitev še traja, ali
3. v 30 dneh od prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, ki mora biti dana takoj po izteku roka za vpis hipoteke v zemljiško knjigo iz četrtega odstavka 38. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka izdajatelj ob zmanjšanju vrednosti nepremičnine iz 1. točke prejšnjega odstavka dopolni obstoječe terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali z drugim ustreznim premoženjem, vendar najmanj v višini primanjkljaja v kritnem premoženju, ki je nastal zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine.
IV. HIPOTEKARNI KREDIT
32. člen
(pogodba o hipotekarnem kreditu)
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu mora biti sklenjena v pisni obliki, terjatev iz te pogodbe pa mora biti zavarovana z ustanovitvijo hipoteke na eni ali več nepremičninah.
(2) Če je na nepremičnini iz prejšnjega odstavka zgrajena stavba, mora biti ta zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe proti običajnim tveganjem, ki obstajajo glede na lokacijo in vrsto stavbe kot predmeta zavarovanja, najmanj za zavarovalno vsoto v vrednosti dela kredita, ki je vpisan v kritnem registru, pravica do prejema zavarovalnine pa veljavno prenesena na kreditodajalca.
33. člen
(posebna pravila o zavarovanju z zemljiškim dolgom)
Če je hipotekarni kredit zavarovan z zemljiškim dolgom, mora biti izdajatelj zakoniti imetnik zemljiškega pisma. Zemljiško pismo lahko za račun izdajatelja hrani tudi druga oseba, če ima izdajatelj ob morebitnem stečaju takšne druge osebe na zemljiškem pismu izločitveno pravico v delu, nanašajočem se na terjatev iz kreditne pogodbe, ki se upošteva v kritnem premoženju.
34. člen
(predčasno poplačilo kredita)
Kreditna pogodba lahko za predčasno poplačilo dela ali celotnega hipotekarnega kredita določi provizijo, ki sme znašati največ 1  % zneska predčasnega poplačila za vsako polno leto do konca trajanja kreditne pogodbe. Višina provizije pri predčasnem poplačilu potrošniških hipotekarnih kreditov, odobrenih potrošnikom, se določi v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite.
35. člen
(nepremičnina)
Nepremičnina, na kateri je ustanovljena hipoteka za zavarovanje terjatve, ki se upošteva v kritnem premoženju, mora biti na dan ustanovitve hipoteke prosta osebnih služnosti in na njej ne sme biti ustanovljena stavbna pravica, razen če je ista terjatev zavarovana tudi s hipoteko na stavbi, za katero je ta stavbna pravica ustanovljena.
36. člen
(varovanje zaupnih podatkov)
Ne glede na dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu z ZBan-1 sme drugi kreditodajalec izdajatelju sporočiti vse podatke o hipotekarnem kreditu, hipoteki, kreditojemalcu in morebitnih drugih strankah pogodbe o hipotekarnem kreditu, ki jih izdajatelj potrebuje za oceno kreditnega tveganja v zvezi s hipotekarnim kreditom.
V. KRITNI REGISTER IN SKRBNIK KRITNEGA REGISTRA
37. člen
(obveznost vodenja kritnega registra)
(1) Vsak izdajatelj mora voditi kritni register in tega opravila ne sme prenesti na drugega izvajalca.
(2) V kritnem registru so posamično vpisane terjatve iz naslova hipotekarnega kredita in druge naložbe ter izvedeni finančni instrumenti iz 24. člena tega zakona, ki predstavljajo kritno premoženje za izdane hipotekarne obveznice.
(3) V kritnem registru so vpisane tudi vse izdane hipotekarne obveznice.
(4) Iz kritnega registra mora biti ves čas razvidna nominalna vrednost kritnega premoženja in hipotekarnih obveznic v obtoku.
(5) Na premoženje, vpisano v kritni register, lahko v izvršbi posežejo samo imetniki hipotekarnih obveznic zaradi poplačila terjatev do izdajatelja iz naslova teh obveznic ter upniki iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona. Izdajatelj mora brez odlašanja uveljavljati ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe na kritno premoženje ter nemudoma obvestiti skrbnika kritnega registra o izvršbi na kritno premoženje in o uveljavljanju ugovorov nedopustnosti izvršbe na takšno premoženje. Ugovor izdajatelja zadrži izvršbo na kritno premoženje.
(6) Izdajatelj lahko uveljavlja pobot terjatve, ki je vpisana v kritni register, samo z dospelimi obveznostmi iz naslova hipotekarnih obveznic in finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
38. člen
(vpis podatkov v kritni register in njihov izbris)
(1) V kritni register se lahko vpiše samo premoženje, ki ga odobri skrbnik tega registra.
(2) Skrbnik kritnega registra zavrne odobritev vpisa, če predlagana terjatev iz naslova kredita ali drugo premoženje ne izpolnjuje pogojev za kritno premoženje oziroma če bi se z vpisom kršil ta zakon.
(3) Premoženje, vpisano v kritni register, se lahko iz njega izbriše samo s pisnim soglasjem skrbnika tega registra.
(4) Ne glede na druge določbe tega zakona so lahko v kritni register vpisane tudi terjatve, pri katerih poteka zemljiškoknjižni postopek za zavarovanje s hipoteko na nepremičnini, vendar največ 12 mesecev od vpisa plombe o začetku zemljiškoknjižnega postopka za vpis hipoteke v zemljiški knjigi. Po poteku tega obdobja izdajatelj izbriše terjatev, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, s pisnim soglasjem skrbnika kritnega registra.
(5) Delež terjatev iz prejšnjega odstavka v nobenem trenutku ne sme presegati 10  % kritnega premoženja.
39. člen
(skrbnik kritnega registra)
(1) Vsak izdajatelj mora imeti skrbnika oziroma skrbnico kritnega registra (v nadaljnjem besedilu: skrbnik kritnega registra), ki mora imeti vsaj enega namestnika. Določila tega zakona, ki se nanašajo na skrbnika kritnega registra, se smiselno nanašajo tudi na njegovega namestnika.
(2) Skrbnik kritnega registra je od izdajatelja neodvisna oseba, ki zagotavlja, da se register vodi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, in ki opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
(3) Skrbnika kritnega registra imenuje izdajatelj.
40. člen
(pogoji za imenovanje skrbnika kritnega registra)
(1) Za skrbnika kritnega registra je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje te pogoje:
1. je pooblaščeni revizor, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma drugače strokovno usposobljena oseba;
2. predhodno je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov skrbnika kritnega registra;
3. njena predhodna dejavnost ne vzbuja dvoma o njeni primernosti za opravljanje skrbniških storitev.
(2) Za postopek izdaje in odvzema dovoljenja Banke Slovenije za skrbnika kritnega registra ter za nadzor nad delom tega skrbnika se smiselno uporabljajo določbe ZBan-1.
41. člen
(dolžnosti skrbnika kritnega registra)
(1) Skrbnik kritnega registra mora zagotavljati, da se s kritnim premoženjem v vsakem trenutku pokriva celotna vrednost hipotekarnih obveznic v obtoku in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona v skladu z 22. členom tega zakona.
(2) Skrbnik kritnega registra mora zagotoviti, da je premoženje, vpisano v tem registru v skladu z določbami tega zakona.
(3) Pred izdajo hipotekarne obveznice mora skrbnik kritnega registra potrditi, da ima obveznica zadostno in ustrezno kritje v kritnem premoženju v skladu z 22. členom tega zakona.
(4) Izdajatelj lahko predlaga v zemljiški knjigi izbris hipoteke za zavarovanje terjatev, ki so vpisane kot kritje v kritnem registru, samo s predhodnim soglasjem skrbnika tega registra.
(5) Če skrbnik kritnega registra ugotovi, da kritno premoženje ne zadostuje za pokritje hipotekarnih obveznic in obveznosti iz izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ali da je drugače v neskladju z določbami tega zakona, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(6) Skrbnik kritnega registra mora redno obveščati Banko Slovenije o svojih ugotovitvah na podlagi tega zakona.
42. člen
(pristojnosti skrbnika kritnega registra)
(1) Skrbnik kritnega registra ima pravico in dolžnost, da pregleduje poslovne knjige in druge dokumente izdajatelja, ki so kakorkoli povezani s hipotekarnimi obveznicami in kritnim premoženjem.
(2) Izdajatelj mora skrbnika kritnega registra sproti obveščati o izpolnjevanju poplačil, povezanih s kritnim premoženjem, in o vseh drugih spremembah, ki se nanašajo na to premoženje.
43. člen
(odvzem dovoljenja skrbniku kritnega registra)
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje skrbniku kritnega registra, če:
1. je bilo pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. skrbnik huje krši dolžnosti, določene s tem zakonom, pri čemer se za določitev hujših kršitev smiselno uporablja drugi odstavek 68. člena ZBan-1;
3. nastopijo okoliščine, ki kažejo na utemeljen dvom o primernosti osebe za opravljanje skrbniške funkcije.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj v 30 dneh od dneva prejema odločbe o odvzemu dovoljenja imenovati novega skrbnika kritnega registra.
VI. STEČAJ IZDAJATELJA IN STEČAJ DRUGEGA KREDITODAJALCA
44. člen
(prednostni položaj ob stečaju izdajatelja)
(1) Terjatve na podlagi hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona imajo pri poplačilu iz kritnega premoženja, vključno s stroški, prednost pred vsemi drugimi terjatvami do izdajatelja.
(2) Zahtevke proti stečajni masi v svojem imenu in za račun imetnikov hipotekarnih obveznic in upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona uveljavlja upravitelj kritnega premoženja.
(3) V medsebojnem razmerju imajo vsi imetniki hipotekarnih obveznic in upniki na podlagi izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona isti vrstni red.
45. člen
(začetek stečajnega postopka nad izdajateljem)
(1) Če se začne stečajni postopek nad izdajateljem, se kritno premoženje, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 24. člena tega zakona, izloči iz stečajne mase izdajatelja in je prednostno namenjeno nadaljnjemu nepretrganemu poplačilu obveznosti iz hipotekarnih obveznic in upnikom iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
(2) Pravne posledice začetka stečajnega postopka ne vplivajo na terjatve imetnikov hipotekarnih obveznic in na terjatve upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
(3) Imetniki hipotekarnih obveznic in upniki iz naslova izvedenih finančni instrumentov iz 24. člena tega zakona so stranke v stečajnem postopku nad izdajateljem le v primeru iz 49. člena tega zakona.
46. člen
(določitev upravitelja kritnega premoženja)
(1) V primeru iz prvega odstavka 45. člena tega zakona sodišče na predlog Banke Slovenije določi upravitelja oziroma upraviteljico kritnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: upravitelj kritnega premoženja).
(2) Upravitelj kritnega premoženja ne sme biti ista oseba kot je stečajni upravitelj izdajatelja.
(3) Za upravitelja kritnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe o stečajnem upravitelju iz zakona, ki ureja stečaj in ZBan-1.
47. člen
(pristojnosti upravitelja kritnega premoženja)
(1) Upravitelj kritnega premoženja z dnem imenovanja pridobi pravico upravljanja kritnega premoženja in razpolaganja z njim v obsegu, ki je potreben za nadaljnjo in nepretrgano poravnavo obveznosti do imetnikov hipotekarnih obveznic in upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona. Za upravljanje in razpolaganje ni potrebno dovoljenje sodišča.
(2) Upravljanje kritnega premoženja v skladu s prejšnjim odstavkom vključuje pravico najemanja likvidnostnih posojil zaradi nepretrgane poravnave obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona ter poplačilo teh posojil iz kritnega premoženja.
(3) Upravitelj kritnega premoženja lahko z dovoljenjem sodišča, ki vodi stečajni postopek, vnovči to premoženje in predčasno poplača obveznosti do imetnikov hipotekarnih obveznic in upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona. Sodišče to dovoljenje izda, če se z uresničitvijo pravice do predčasnega poplačila dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo imetnikov hipotekarnih obveznic in upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
(4) Upravitelj kritnega premoženja pridobi pravico razpolaganja tudi s tistim delom terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki v skladu z drugim odstavkom 28. člena tega zakona ne šteje kot kritno premoženje. Ob dospelosti terjatev iz naslova tega kredita upravitelj kritnega premoženja izloči sorazmerni del v stečajno maso izdajatelja.
(5) Stečajni upravitelj izdajatelja lahko kadarkoli zahteva, da upravitelj kritnega premoženja del tega premoženja, za katerega je nesporno ugotovljeno, da ne bo potreben za poravnavo obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona, izloči v stečajno maso izdajatelja.
(6) O zahtevi stečajnega upravitelja iz prejšnjega odstavka odloča sodišče, ko pridobi mnenje upravitelja kritnega premoženja.
(7) Upravitelj kritnega premoženja preostanek tega premoženja, po poravnavi zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona in plačilu vseh stroškov upravljanja, prenese v stečajno maso izdajatelja. Vanjo prenese tudi premoženje, ki ostane po zastaranju zadnje obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona.
(8) Upravitelj kritnega premoženja mora v 30 dneh po nastopu svoje funkcije sestaviti otvoritveno bilanco stanja, s katero zajame kritno premoženje in obveznosti, ter pojasnila k tej bilanci. Trideset dni po vsakem koledarskem letu pa mora sestaviti letno poročilo o kritnem premoženju in obveznostih.
(9) Upravitelj kritnega premoženja mora na zahtevo poročati stečajnemu sodišču ali Banki Slovenije.
(10) Po zapadlosti zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona upravitelj kritnega premoženja sestavi zaključno bilanco in zaključno poročilo.
(11) Stroški upravitelja kritnega premoženja in nagrada zanj se odmerijo po pravilih, ki veljajo za stečajne upravitelje, ter se plačajo iz kritnega premoženja.
48. člen
(prenos kritnega premoženja na drugega izdajatelja)
(1) Upravitelj kritnega premoženja lahko s pogodbo prenese celotno kritno premoženje in celotne obveznosti iz izdanih hipotekarnih obveznic na drugega izdajatelja.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti firmo prenosnika ter prevzemnika premoženja in obveznosti, dogovor o prenosu premoženja in prevzemu obveznosti kot celote, natančno oznako vsake premoženjske pravice in obveznosti, ki se prenaša, in znesek nadomestila, do katerega je upravičen prenosnik.
(3) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je potrebno predhodno dovoljenje Banke Slovenije. Za postopek izdaje dovoljenja se smiselno uporablja ZBan-1.
49. člen
(ločen stečajni postopek)
(1) Če kritno premoženje ne zadostuje za nadaljevanje nepretrganega poplačila obveznosti iz hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona, se na zahtevo Banke Slovenije začne ločeni stečajni postopek nad kritnim premoženjem hipotekarnih obveznic, v skladu z ZBan-1.
(2) Predlog za začetek ločenega stečajnega postopka iz prejšnjega odstavka lahko Banki Slovenije predlaga tudi skrbnik kritnega registra.
(3) Če imetniki hipotekarnih obveznic in upniki na podlagi izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona v ločenem stečajnem postopku iz prvega odstavka tega člena niso v celoti poplačani, imajo pravico prijaviti preostanek svojih terjatev iz hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov v rednem stečajnem postopku nad izdajateljem, v 30 dneh od zaključka ločenega stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z dnem začetka ločenega stečajnega postopka ne prenehajo teči obresti od terjatev iz hipotekarnih obveznic in izvedenih finančnih instrumentov iz 24. člena tega zakona proti izdajatelju.
(5) V primeru ločenega stečajnega postopka, v rednem stečajnem postopku nad izdajateljem, upniki ne smejo biti poplačani pred iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena.
50. člen
(stečaj drugega kreditodajalca)
Če je v stečajnem postopku nad drugim kreditodajalcem uspešno izpodbito pravno dejanje odkupa iz 16. člena tega zakona, izdajatelj ne vrača tega, kar je prejel, ampak plača le denarno nadomestilo iz drugega odstavka 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORZFPPIPP21-1 in 87/11 – ZPUOOD).
VII. KOMUNALNA OBVEZNICA
51. člen
(uporaba določil tega zakona za komunalno obveznico in kredit z obveznostjo osebe javnega prava)
(1) Za izdajo komunalnih obveznic se smiselno uporabljajo 17. člen, 19. do 24. člen, razen tretjega odstavka 19. člena, 2. točka prvega odstavka 31. člena, 36. člen, 37. člen, prvi do tretji odstavek 38. člena, 39. do 40. člen, prvi do tretji in peti do šesti odstavek 41. člena ter 42. do 50. člen tega zakona, pri čemer se namesto besed »hipotekarna obveznica« uporabljata besedi »komunalna obveznica«, namesto »hipotekarni kredit« pa besedna zveza »kredit z obveznostjo osebe javnega prava« v ustreznem sklonu.
(2) Če izdajatelj izdaja hipotekarne in komunalne obveznice, mora voditi ločena kritna registra.
VIII. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
52. člen
(poročanje)
(1) Izdajatelj mora vsako trimesečje posredovati Banki Slovenije izpis iz kritnega registra na zadnji dan trimesečja, ki ga mora podpisati skrbnik kritnega registra. Izpis mora izdajatelj posredovati v 10 dneh po izteku trimesečja.
(2) Iz letnega poročila izdajatelja morajo biti razvidni tudi:
1. število hipotekarnih kreditov, iz katerih izhajajo terjatve, vpisanih v kritni register in razporejenih po velikostnih razredih glede na višino zneska, prenesenega v kritni register, in po območjih, na katerih je nepremičnina;
2. zneski hipotekarnih kreditov, iz katerih izhajajo terjatve, preneseni v kritni register, katerih zastavna pravica je ustanovljena na:
– komercialnih nepremičninah;
– stanovanjskih nepremičninah;
– stanovanjskih objektih v gradnji;
3. število prodaj na podlagi izvršbe in število začetih postopkov izvršbe na dan 31. decembra preteklega leta, pa tudi število izpeljanih postopkov izvršbe tekom leta.
(3) Informacije, ki se nanašajo na 1. in 3. točko prejšnjega odstavka, morajo biti prikazane ločeno za komercialne in stanovanjske nepremičnine.
(4) Zahteve poročanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kredite z obveznostjo osebe javnega prava.
IX. NADZOR
53. člen
(nadzor nad izvajanjem določb zakona)
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona izvaja Banka Slovenije.
X. KAZENSKE DOLOČBE
54. člen
(hujši prekrški izdajatelja)
(1) Z globo od 83.500 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
1. kot kritno premoženje upošteva premoženje v nasprotju z 19. členom tega zakona;
2. kot nadomestno kritno premoženje šteje premoženje v nasprotju z 20. členom tega zakona;
3. kot kritno premoženje upošteva terjatve iz naslova kreditov drugih kreditodajalcev v nasprotju z 21. členom tega zakona;
4. izda hipotekarne obveznice v obsegu, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
5. ne zagotavlja skladnosti kritnega premoženja z obveznostmi na podlagi hipotekarnih obveznic tudi po načelu sedanje vrednosti (drugi odstavek 22. člena tega zakona);
6. ne usklajuje kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena tega zakona;
7. ne izpolnjuje obveznosti dnevnega izračunavanja in zagotavljanja kritja v obliki likvidnega premoženja v skladu s prvim in drugim odstavkom 23. člena tega zakona;
8. uporablja izvedene finančne instrumente v nasprotju s predpisom Banke Slovenije iz drugega odstavka 24. člena tega zakona;
9. ne upošteva posamičnih omejitev glede naložb kritnega premoženja iz 25. člena tega zakona;
10. ne upošteva omejitev glede višine terjatve iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva kot kritno premoženje iz 28. člena tega zakona;
11. ne vrednoti nepremičnin v skladu s 30. členom tega zakona;
12. ne izpolni zahteve skrbnika kritnega registra glede nadomestitve terjatve iz naslova hipotekarnega kredita iz prvega odstavka 31. člena tega zakona;
13. ne upošteva določil glede hipotekarnega kredita iz 32. člena tega zakona;
14. ne upošteva določil glede zemljiškega dolga iz 33. člena tega zakona;
15. ne vodi kritnega registra v skladu z določbami 37., 38. in prvega odstavka 39. člena tega zakona;
16. ne obvešča skrbnika kritnega registra v skladu z drugim odstavkom 42. člena tega zakona.
(2) Z globo od 1.100 do 4.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 83.500 do 500.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje izdajatelj, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.
55. člen
(lažji prekrški izdajatelja)
(1) Z globo od 4.200 do 125.200 eurov se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
1. ne sklene pogodbe iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
2. ne poroča Banki Slovenije na način, določen v 52. členu tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 4.200 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
56. člen
(prekrški skrbnika kritnega registra)
Z globo od 100 do 3.800 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik kritnega registra, če:
1. pri vpisu premoženja v kritni register ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka 38. člena tega zakona;
2. ne ravna v skladu z določili 41. člena tega zakona.
57. člen
(prekrški drugih oseb)
(1) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če izda vrednostni papir v nasprotju s 4. členom tega zakona.
(2) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če izda vrednostni papir v nasprotju s 4. členom tega zakona.
(3) Z globo od 83.500 do 250.000 se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 83.500 do 500.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko družbo, če izda vrednostni papir v nasprotju s 4. členom tega zakona.
(4) Z globo od 83.500 do 250.000 se za prekršek kaznuje banka, če izda hipotekarne ali komunalne obveznice, ne da bi za to pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 8. člena tega zakona), oziroma potem ko ji je dovoljenje prenehalo (13. člen tega zakona) ali bilo odvzeto (14. člen tega zakona).
(5) Z globo od 1.100 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, ki stori dejanje iz drugega, tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje upravitelj kritnega premoženja, če ne ravna v skladu z 47. členom tega zakona.
58. člen
(postopek o prekršku)
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje ter način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbo 330. člena ZBan-1 se postopek o prekršku vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
59. člen
(postopek o prekršku Agencije za trg vrednostnih papirjev)
(1) Postopek o prekršku za prekršek iz prvega do tretjega odstavka 57. člena in petega odstavka 57. člena tega zakona, v delu, ki se nanaša na kršitev 4. člena tega zakona, vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje ter način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo iz prejšnjega odstavka.
(3) Postopek o prekršku iz prvega odstavka tega člena se vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
60. člen
(višina globe)
Za prekrške, določene s tem zakonom, se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižje globe, predpisane v razponu.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
61. člen
(podzakonski akti)
Banka Slovenije izda podzakonske akte v skladu z določbami tega zakona v petnajstih dneh po njegovi uveljavitvi.
62. člen
(izvzetje obstoječih hipotekarnih in komunalnih obveznic)
Obveznice, izdane pred uveljavitvijo Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06 in 58/09), ki vsebujejo besedni zvezi »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« ter izpeljanke iz njiju, se ne štejejo za hipotekarne ali komunalne obveznice po tem zakonu.
63. člen
(razveljavitev predpisov)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (Uradni list RS, št. 17/06 in 58/09).
64. člen
(uveljavitev)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-12/12-1/14
Ljubljana, dne 28. januarja 2012
EPA 54-VI
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Gregor Virant l.r.
Predsednik