Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2012 z dne 6. 1. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2012 z dne 6. 1. 2012

Kazalo

49. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, stran 72.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1 – Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08), 3., 17., 26., 192. in 202. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4 – Uradni list RS, št. 3/07, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08, 76/08), 7. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, s spremembami), 7. člena Statuta Občine Polzela (Uradni list RS, št. 90/07, s spremembami), 6. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 81/06, s spremembami), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 44/99, s spremembami), 7. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10, 53/10) in 16. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 16/05, s spremembami), so občinski sveti občin Braslovče, dne 21. 12. 2011, Polzela, dne 1. 12. 2011, Prebold, dne 28. 11. 2011, Tabor, dne 21. 12. 2011, Vransko, dne 13. 12. 2011 in Žalec, dne 22. 12. 2011 kot ustanoviteljice Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o. (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja oskrbe s pitno vodo, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v nadaljevanju: občine).
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) na območju občin, ki ga sprejme skupščina JKP Žalec, d.o.o. in objavi v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh občin in izvajalca javne službe.
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
5. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
6. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
7. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura.
8. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
9. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
10. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen opravljanju storitev javne službe.
11. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
12. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
13. Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera s pripadajočim zasunom pred in za vodomerom.
14. Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
15. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
16. Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo.
17. Cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine, stroškov vodnih povračil in omrežnine.
18. Vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode.
19. Vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila.
20. Števnina je plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo in posodabljanje obračunskih vodomerov.
21. Priključnina je plačilo storitve za vzdrževanje priključkov stavbe na sekundarni vodovod ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov in dimenzijo obračunskega vodomera.
22. Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3.
23. Upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe (v nadaljevanju: upravljavec), in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
24. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
25. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
26. Obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika.
27. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
28. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja prostor.
Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (v nadaljevanju: Pravilnik) (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11).
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode zaradi njene rabe nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
Storitve javne službe opravlja Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec), razen na območju Občine Polzela, kjer je v naselju Andraž nad Polzelo izvajalec Komunalno podjetje Velenje, d.o.o., v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, Pravilnikom, Pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljevanju: Pogodba o najemu) in tem odlokom.
5. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, ima upravljavca in vodno dovoljenje v skladu s Pravilnikom, in:
– vodni vir oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem,
– je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manjša od 10 m3 pitne vode na dan.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
6. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena v Programu oskrbe s pitno vodo, ki ga v skladu s Pravilnikom pripravi izvajalec javne službe, potrdijo občinski sveti občin in se objavi na spletni strani občin in izvajalca javne službe.
Upravljavec javne infrastrukture je Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec), razen za območje iz tretjega odstavka 4. člena, kjer se kot upravljavec določi Komunalno podjetje Velenje d.o.o.
Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost. Za upravljavca zasebnega vodovoda občina s sklepom potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda. Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja. Izvajalec pripravi program potrebnih ukrepov (v skladu s Tehničnim pravilnikom, zahtevami GURS-a, SRS in z davčnimi predpisi), občina pa zagotovi sredstva za njihovo izvedbo.
7. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).
Vodno dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti.
Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.
8. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora takšen lastnik oziroma takšni lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljevanju: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina predhodno določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
Ne glede na določbe od prvega do petega odstavka tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod v skladu z določbami pravilnika oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.
V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega vodovoda.
9. člen
(evidenca upravljavcev)
Občine morajo zaradi vodenja evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu. Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati občini.
Upravljavci občini zaradi poročanja ministrstvu posredujejo podatke o:
– firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda,
– občinskih aktih, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in na izbor oziroma določitev upravljavcev vodovoda.
10. člen
(evidenca vodovodov)
Upravljavci vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:
– oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju,
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,
– vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem,
– pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,
– rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,
– letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
11. člen
(delitev vodovodnega sistema)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občin ali upravljavcev. Glede na dejstvo, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki ne morejo pridobiti status grajenega javnega dobra, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci.
Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– magistralno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki oskrbuje več občin (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, transportni vodovodi);
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki oskrbuje eno občino (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani,vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja);
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Zasebno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– primarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (zajetja, vodnjaki, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode, prečrpališča, vodohrani, vodovodi od vodnih virov do sekundarnega omrežja);
– sekundarno vodovodno omrežje, objekti in naprave (sekundarni vodovod za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju, vodovodi in naprave za gašenje požarov, črpališča in naprave za dvig ali reduciranje tlaka).
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom,
– interna instalacija z obračunskim vodomerom.
12. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe s tem odlokom pooblašča za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine, pobrane za infrastrukturo v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun).
Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno vodovodno omrežje, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti.
V primeru rekonstrukcije javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje le-tega, izvaja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe kot posebne storitve javne službe. Dela lahko odda v podizvajanje, pri čemer sam izvaja nadzor. Vsi stroški vzdrževanja, neposredni in posredni morajo biti pokriti iz priključnine.
Vodovodni priključki se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega načrta pripravi izvajalec javne službe, razen:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture,
– če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.
IV. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
13. člen
(opremljenost naselij)
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan, ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisi, ki na področju varstva pred požari urejajo obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
14. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
Na oskrbovalnem območju, kjer občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
15. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje upravljavca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod. Upravljavec javnega vodovoda ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški.
Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
16. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami Pravilnika in tega odloka.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Upravljavec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena za uporabo vode (voda za gradbišče) se določi kot štirikratnik veljavne cene vodarine v okviru storitev GJS. Gradbiščni priključek se ukine z dnem, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje odpadnih vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
17. člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej. Če se priključi na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
18. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v okviru priključnine. Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah in opremi priključkov stavb na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov.
19. člen
(stalen ali začasen priključek)
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca. Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka, s tem da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz prvega odstavka tega člena in poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot to določa Tehnični pravilnik (upravljavec in občine ga objavijo na svojih spletnih straneh). Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek. Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 23. členom tega odloka.
20. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz Pravilnika in tega odloka priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev, če so za obratovanje zasebnega vodovoda izpolnjeni pogoji iz 32. in 34. člena tega odloka.
V. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
21. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
22. člen
(proračunska sredstva občine)
Če cena storitev javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe tekoče mesečno izvajalcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega nepokritega dela cene in predpisanega donosa. Po poteku poslovnega leta izvajalec javne službe opravi končni obračun rezultata javne službe, pri čemer se opravi poračun v obliki vračila ali pa dodatnega plačila subvencije tako, da je zagotovljeno pokritje vseh stroškov in predpisanega donosa na ravni te javne službe brez upoštevanja rezultata tržne dejavnosti, do 31. 3. za preteklo leto.
VI. NAČRTOVANJE VODOVODA
23. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in soglasja za priključitev na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt strojnih instalacij,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne inštalacije,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. Za soglasje/pogodbo za začasni priključek, katero se lahko izda za gradbiščne priključke, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere, vendar za obdobje največ dveh let:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500,
– upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje,
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor,
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
7. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
8. Za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 4. točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; lastnik to dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.
24. člen
(določitev pogojev)
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje;
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka;
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;
– ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.
25. člen
(gradnja novega vodovoda)
Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni vodovod.
Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod. Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
26. člen
(prednostna raba vode iz vodovoda)
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja zagotovijo drugi vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
27. člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih. Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
Upravljavec rezervne zmogljivosti podrobneje opredeli v Programu oskrbe s pitno vodo.
28. člen
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. Upravljavec javnega vodovoda mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.
Če upravljavec javnega vodovoda načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.
VII. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
29. člen
(obseg storitev javne službe)
V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda;
– nadzor izvedbe priključkov stavb na sekundarni vodovod;
– investicijsko in redno vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod iz naslova priključnine v skladu z letnim programom, ki opredeljuje obseg in stroške izvajanja storitev; izvajalec pripravi program v zvezi s priključki najkasneje do 30. 11. za naslednje poslovno leto;
– redno vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij ter v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki jih zagotavlja občina kot lastnik infrastrukture;
– vzdrževanje obračunskih vodomerov in skrb za redne preskuse, skladno z veljavnim zakonom;
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu (skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti hišnega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
– monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
– razvoj vodovodnega sistema, ki obsega planiranje, načrtovanje in projektiranje za novi in obstoječi vodovodni sistem v okviru razvojnih programov in strategije občine;
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
– občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
– občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
– vodenje evidenc v skladu s Pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda;
– vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu s Pravilnikom;
– izdelavo Programa oskrbe s pitno vodo v skladu s Pravilnikom.
Upravljavec javnega vodovoda predvidoma enkrat letno organizira izobraževanj upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, pri čemer naj izobraževanje vsebuje tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
Vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje, je dolžan hraniti v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.
30. člen
(obveznost uporabnikov)
Uporabniki storitev javne službe imajo naslednje obveznosti:
– pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod in na občini pridobiti odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– priključiti se na javni vodovod najkasneje v 6-ih mesecih po njegovi izgradnji in pričetku uporabe ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje upravljavca;
– redno vzdrževati interno omrežje, vodomerno mesto in interno hidrantno omrežje;
– izvajati zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
– upravljavcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe (in interne vodovodne inštalacije);
– skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na svojem vodovodnem priključku;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem delu vodovodnega omrežja;
– obveščati upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe, ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
– dopustiti obnovo vodovodnega priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami upravljavca, s Tehničnim pravilnikom in z odlokom;
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja upravljavca;
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode; v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati, ter od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera; osnova za obračun storitev je število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti;
– priključitev na javno vodovodno omrežje ob upoštevanju pogojev in soglasja upravljavca ter izjave o opravljenem upravljavčevem nadzoru izgradnje vodovodnega priključka;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– zagotavljati oskrbo objekta s pitno vodo na način, ki ne poslabšuje oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodnem vodovodu.
31. člen
(obveznosti drugih izvajalcev)
Izvajalci del morajo pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novih infrastrukturnih in drugih objektov pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, tako da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.
V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo, v prvi vrsti pa morajo poskrbeti sami (ali pa brez nepotrebnega odlašanja prepustiti upravljavcu) za popravilo javnega vodovodnega omrežja oziroma priključkov, ki je posledica napake zaradi njihovega ravnanja oziroma opustitve (vzpostavitev v prejšnje stanje).
32. člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
33. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
Izvajalec javne službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o:
– oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe;
– naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje alineje;
– tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
– stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode;
– stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe;
– objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda;
– hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda;
– vodnih virih pitne vode, s katerimi upravlja in njihovih vodovarstvenih območjih;
– stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javni kanalizacijski sistem;
– stroških izvajanja storitev javne službe;
– letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe.
34. člen
(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za celotno območje občin, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:
– vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
– vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
– vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
– vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.
Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
35. člen
(kataster javnega vodovoda)
Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavljajo občine v okviru posebne javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost ter ga stalno dopolnjevati. Stroški vodenja katastra se v skladu s predpisi krijejo iz proračunskih sredstev občine.
V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter priključkih na javni vodovod.
Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo: vodovodna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, naprave za obdelavo pitne vode, zajetja, objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika, drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
V katastru javnega vodovoda morajo biti evidentirana območja objektov javnega vodovoda.
Lokacija objektov, naprav in opreme se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
Kataster se vodi usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Vodi se v obliki elektronske baze podatkov.
Upravljavec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je upravljavec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno z Uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
36. člen
(uporaba hidrantov)
Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Stroške vzdrževanja, rednih pregledov in meritev, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda v skladu s Pravilnikom, zagotavljajo občine iz proračunskih sredstev.
Brez predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku 8 dni obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in upravljavcu sprotno pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Podatke o hidrantih vodi upravljavec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju upravljavca uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto odvzema, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše upravljavec v posebnem soglasju.
Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
Interni hidranti so del internega vodovoda objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za odjemnim mestom. Vzdržuje jih lastnik objekta – uporabnik vode. Ob vsaki uporabi vode iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu vodovoda in sicer o vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode.
37. člen
(varovanje obstoječe infrastrukture)
Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe, ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju vodovodnega omrežja, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje upravljavca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri upravljavcu javnega vodovoda naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena.
38. člen
(prenos novozgrajenih vodovodov)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem omrežja javnega vodovoda in objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu javne službe, mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi),
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi,
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javnega vodovoda.
39. člen
(prenos zasebnih ali lokalnih vodovodov)
Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti posamezne občine, se lahko prenese v lastništvo posamezne občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne obveznosti.
Za prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu obvezne gospodarske javne službe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del – če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira);
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav;
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem;
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije;
– sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda;
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v roku 3 mesecev od prevzema vodovoda v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere; tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca javne službe;
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom;
– urejene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča na katerih se nahajajo objekti in naprave;
– urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z infrastrukturo, ki je predmet pogodbe;
– postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji.
Občina prevzete vodovodne sisteme v skladu s pogodbo preda upravljavcu v upravljanje in najem.
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
40. člen
(elementi za obračun)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta na območju občine, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Solastniki sporazumno določijo plačnika storitev.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
Upravljavec zaračuna uporabniku, ki je priključen na javni vodovod:
– porabljeno količino pitne vode, izraženo v m3/mesec;
– omrežnino, izraženo v EUR/kom;
– števnino, izraženo v EUR/kom;
– priključnino, izraženo v EUR/kom;
– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.
Poraba se za potrebe določanja količin iz prejšnjega odstavka izračunava v skladu s tem poglavjem odloka.
41. člen
(vzdrževanje priključka stavbe)
Priključnina je plačilo storitve upravljavcu, ki jo mesečno plačujejo uporabniki za redno in investicijsko vzdrževanje priključka stavbe, uporablja pa se za preverjanje izgradnje in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo redno in investicijsko vzdrževanje, obnovo, zamenjavo in posodabljanje.
Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera. Priključnina je sestavni del cenika storitev upravljavca, ki ga sprejema in potrjuje skupščina podjetja.
42. člen
(vzdrževanje vodomera)
Upravljavec skrbi za vzdrževanje obračunskih vodomerov in redne preskuse skladno z veljavno zakonodajo na stroške uporabnika. Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje, zamenjavo vodomerov. Števnina je sestavni del cenika storitev upravljavca, ki ga sprejema in potrjuje skupščina podjetja.
43. člen
(uporaba vodomerov)
Glavni obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve glavnega obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priključitev na vodovodno omrežje. Vgrajen mora biti v jaških izven stavbe ali inženirskega objekta v skladu s pogoji, navedenimi v Tehničnem pravilniku.
V večstanovanjskih, poslovnih in proizvodnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku, upravitelju služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode.
Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in odčitke vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov. Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
Uporabnik lahko od upravljavca zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik, v nasprotnem primeru pa upravljavec.
44. člen
(določanje količin porabljene vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovodnega omrežja se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru. Upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno odjemno mesto.
Upravljavec mesečno zaračunava porabljeno vodo uporabnikom, ki porabijo več kot 50 m3/mesec ter stanovalcem v večstanovanjskih stavbah na podlagi dejanske porabe, zabeležene na obračunskemu vodomeru. Upravljavec lahko določi tudi drugače.
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca. Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost si morajo v skladu s pogoji soglasja vgraditi svoje obračunske vodomere.
Višino akontacije praviloma določi upravljavec, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
Količina porabljene vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in opremo izkoriščajo vodne vire na območju občine, morajo stalno meriti količino načrpane oziroma zajete in porabljene pitne vode ter poročati občini in izvajalcu javne službe do konca februarja za preteklo leto.
45. člen
(uporabniki, ki nimajo vodomera)
V primeru, ko obstoječi objekt, ki je priključen na javni vodovod ali ko upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški vodovodi ipd.) in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti upravljavcu, da na stroške uporabnikov vgradi obračunske vodomere.
Uporabniku se do vgradnje vodomera za obračun upošteva pavšalna poraba vode:
– 0,15 m3 na osebo/dan,
– 0,10 m3 na glavo živine/dan (govedo, konji …).
46. člen
(objava cen)
Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen upravljavec zaračuna uporabniku vodarino. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v sredstvih javnega obveščanja.
Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo, vendar ne odčita vodomerov, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
IX. EVIDENCE UPORABNIKOV
47. člen
(evidence uporabnikov)
Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– številko plačnika in odjemnega mesta,
– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
– vrsto storitve,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključku,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta,
– datum vnosa podatkov.
Izvajalec javne službe upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi.
48. člen
(pridobivanje evidenc)
Upravljavec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, nastalih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o GJS.
49. člen
(plačilo računov in ugovor)
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
X. PREKINITEV DOBAVE VODE
50. člen
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika)
Upravljavec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
– če je bil priključek na javno vodovodno omrežje izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca ali brez nadzora ter prevzema v upravljanje s strani upravljavca;
– če interna hišna instalacija uporabnika ni tehnično ustrezna in je zaradi te instalacije ogrožena kakovost pitne vode v omrežju javnega vodovoda (lasten oskrba z vodo);
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– če notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo upravljavca noče odstraniti;
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani pečatno plombo (na vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
– če uporabnik ne dovoli upravljavcu vgraditve ali zamenjave vodomera;
– če uporabnik onemogoča upravljavcu odčitavanje in pregled vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;
– če uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji predhodnega člena;
– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku upravljavca.
Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je upravljavec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to tudi dolžan storiti. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
51. člen
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del upravljavca)
Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na omrežju, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj 3 dni pred prekinitvijo dobave vode.
V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima upravljavec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
52. člen
(inšpekcijski organ)
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen občinski inšpekcijski organ in občinsko redarstvo.
53. člen
Pravna oseba upravljavec javnega vodovoda se kaznuje z globo 1.000,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz prve, druge, sedme, osme, osemnajste in dvajsete alineje 29. člena tega odloka;
– če dopusti priključitev uporabnika brez izdanega soglasja za priključitev (15. člen);
– če ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 19. člena tega odloka;
– če prekine dobavo vode v nasprotju z 49. členom tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 250,00 EUR.
54. člen
Pravna oseba uporabnik javnega vodovoda se kaznuje z globo 1.000,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (prva alineja 30. člena);
– če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (15. člen);
– če ne izpolnjuje obveznosti iz druge, sedme, desete in enajste alineje 30. člena tega odloka;
– če odvzema vodo iz hidranta v nasprotju s 36. členom tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz tega člena kaznujejo z globo 250,00 EUR.
55. člen
Upravljavec zasebnega vodovoda se kaznujejo z globo 250,00 EUR:
– če ne izpolnjuje obveznosti iz šeste ali sedme alineje 32. člena,
– če na zahtevo izvajalca javne službe v roku 30 dni od prejema zahtevka ne posreduje evidenc iz 34. člena (vodenje evidenc).
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56. člen
(prehodni roki)
Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih morajo občine zagotoviti do 31. 12. 2015. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prejšnjega odstavka morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu določbami Pravilnika in tega odloka.
Obratujoče zasebne vodovodne sisteme na območju občin, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo prenesti v last občine in v upravljanje izvajalcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
Zahteve, ki se nanašajo na storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod se morajo prilagoditi v skladu z 18. členom tega odloka v roku 6-ih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Občine morajo skladno s Pravilnikom do uveljavitve predpisa na področju varstva pred požari, ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, zagotavljati sredstva za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja iz svojih proračunskih sredstev.
Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov, se na območju občin uporabljajo obstoječi odloki in strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas.
57. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list SRS, št. 22/88), ki ga je dne 25. 5. 1988 sprejela Skupščina Občine Žalec,
– Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih ter padavinskih voda v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 104/05).
58. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Občinskem Informatorju – Uradne objave Občine Vransko.
Žalec, dne 29. decembra 2011
Župan
Občine Braslovče
Branimir Strojanšek l.r.
 
Župan
Občine Polzela
Ljubo Žnidar l.r.
 
Župan
Občine Prebold
Vinko Debelak l.r.
 
Župan
Občine Tabor
Vilko Jazbinšek l.r.
 
Župan
Občine Vransko
Franc Sušnik l.r.
 
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.