Uradni list

Številka 109
Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 109/2011 z dne 30. 12. 2011

Kazalo

4981. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Peskokop Vejer«, stran 14961.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popravek), 43/11 – ZKZ-C) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10) ter 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 101/06 – UPB) je Občinski svet Občine Škocjan na 11. redni seji dne 21. 12. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Peskokop Vejer«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(splošne določbe)
S tem odlokom se ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 120/08) sprejme občinski podrobni prostorski načrt »Peskokop Vejer« (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko OPPN-07/10.
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o OPPN
(B) Kartografski del
  1. Izsek iz prostorskih
     sestavin planskih aktov
     Občine Škocjan               1:5000
  2. Geodetski načrt s
     certifikatom                 1:1000
  3. Geodetski načrt z mejo
     območja urejanja             1:1000
  4. Katastrski načrt z mejo
    območja urejanja             1:1000
  5. Situacija obstoječega
     stanja                       1:1000
  6. Prikaz lastništva            1:1000
  7. Prikaz omejitev in motenj    1:1000
  8. Prikaz delitve kamnoloma
     Bučka                        1:1000
     in peskokopa Vejer
  9. Prikaz etapnosti
     odkopavanja pridobivalnega
     prostora                     1:1000
 10. Ureditvena situacija – I.
     in II etapa odkopavanja      1:1000
 11. Ureditvena situacija –
     III. etapa odkopavanja       1:1000
 12. Ureditvena situacija – IV.
     etapa odkopavanja            1:1000
 13. Situacija sanacije           1:1000
 14. Prerez A-A, Prerez B-B       1:1000
 15. Načrt parcel z zakoličbo     1:1000
 16. Prikaz vplivov               1:1000
 17. Ukrepi za obrambo in
     zaščito                      1:1000
(C) Priloge
1. Sklep o začetku postopka priprave OPPN
2. Odločba Ministrstva za okolje in prostor (MOP)
3. Izvleček iz planskega akta
4. Povzetek za javnost
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Strokovne podlage
7. Stališča do pripomb
8. Smernice za načrtovanje
9. Mnenja nosilcev urejanja prostora
10. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) OPPN obravnava območje obstoječega kamnoloma Bučka in predvideno razširitev na okoliške gozdne površine in površine peskokopa Vejer. Območje OPPN sega na parc. št.: 2136/24-del, 2136/29-del (cesta), 2138/1, 2137/8, 2139/3-del, 2138/2-del, 2137/7, 2137/6, 2137/5, 2137/4, 2137/3, 2137/2, 2137/1, 2141/1-del, 2137/30, 2137/29, 2141/3,-del, 2141/4-del, 2142/2, 2142/1, 2152/1 in 3410/2, vse k.o. Bučka. Skupna površina OPPN je cca 11,40 ha.
(2) Na zahodu meji območje na regionalno cesto R3/1384 Zavratec–Škocjan, na severu in jugu na gozd, na vzhodu na območje vinogradov in zidanic ter na kmetijo.
(3) Meja pridobivalnega prostora peskokopa je od meje OPPN oddaljena najmanj 5,0 m.
4. člen
(ureditve izven območja OPPN)
Izven območja OPPN se izvede izpust meteornih voda v potok Vejer preko parc. št. 3472/1 (cesta) in 2142/6 (potok), k.o. Bučka.
5. člen
(skupno vplivno območje)
Skupno vplivno območje obsega ureditveno območje OPPN in dele zemljišč izven območja OPPN, namenjena gradnji komunalne in prometne infrastrukture, in sicer parc. št.: 2136/24-del, 2136/29-del (cesta), 2136/29-del, 2138/1, 2137/8, 2139/3-del, 2138/2-del, 2137/7, 2137/6, 2137/5, 2137/4, 2137/3, 2137/2, 2137/1, 2141/1-del, 2137/30, 2137/29, 2141/3,-del, 2141/4-del, 2142/2, 2142/1, 2152/1, 3410/2, 2142/6 in 3472/1, vse k.o. Bučka.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(vrste gradenj)
Na območju OPPN so dovoljene:
– gradnje in postavitev objektov, inštalacij ter postavitev tehničnih naprav za pridobivanje mineralnih surovin,
– gradnje objektov komunalne infrastrukture,
– postavitev začasnih spremljajočih objektov, gradbenih strojev in mehanizacije za namen izkopa, predelave kamna, proizvodnje asfalta in betona ter zbiranja in predelave gradbenih odpadkov odstranitev objektov.
7. člen
(vrste dopustnih objektov)
(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list, RS, št. 33/03, 78/05 – popravek in 25/10):
– gradbeni inženirski objekti:
– rudarski objekti,
– prenosni elektroenergetski vodi,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
(2) Na območju OPPN je v skladu z določili Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08) dovoljena postavitev:
NEZAHTEVNIH OBJEKTOV
– ograje,
– škarpe in podporni zidovi.
ENOSTAVNIH OBJEKTOV
– objekti za lastne potrebe – rezervoar za plin, utekočinjeni naftni plin ali nafto;
– pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti – objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave; pomožni energetski objekti – tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjeni naftni plin ali nafto; pomožni komunalni objekti – cestni priključek; pomožni objekti za spremljanje stanja okolja; vrtina ali vodnjak;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: gozdna cesta;
– začasni objekti: začasni objekti namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi;
– vadbeni objekti: vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem – gorska kolesarska steza, sprehajalna pot, planinska pot, trimska steza – po končani sanaciji;
– spominska obeležja – po končani sanaciji.
Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov se smiselno uporabljajo v primeru spremembe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost.
8. člen
(ureditev okolice)
Na območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin ipd.).
9. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so v skladu z določili Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
(A) KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
– dovoljene so: 02 Gozdarstvo;
(B) RUDARSTVO
– dovoljeno je: (08) Pridobivanje rudnin in kamnin – dovoljeno je vse (kopanje, drobljenje, mletje, čiščenje, sušenje, separiranje, mešanje, pridobivanje naravnega asfalta ipd.) razen: Pridobivanje soli (08.93) in Pridobivanje šote (08.92);
– dovoljeno je (09) Storitve za rudarstvo – dovoljeno je le (09.9) Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje, betoniranje, zapolnjevanje vrtin, drenaža ipd.);
(C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– dovoljeno je: (23) Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov – dovoljeno je (23.610) Proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo, (23.630) Proizvodnja sveže betonske mešanice, (23.7) Obdelava naravnega kamna;
(G) TRGOVINA
– dovoljeno je: (46.12) Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kemikalij, (46.72) Trgovina na debelo s kovinami in rudami. Dovoljene dejavnosti so vezane le na posredništvo in trgovanje z odkopanim materialom.
(2) Vse dejavnosti razen gozdarstva so dovoljene samo za čas obratovanja kamnoloma.
10. člen
(eksploatacijska območja OPPN)
Sestavni del območja OPPN sta dve eksploatacijski območji, in sicer:
– kamnolom Bučka (severni kop) na parc. št. 2136/24, 2139/3-del, 2138/1, 2138/2-del, 2137/6, 2137/7, 2137/8, vse k.o. Bučka in
– peskokop Vejer (južni kop) na parc. št. 2137/5, 2137/4, 2137/3, 2137/2, 2137/1, 2141/1-del, 2137/30, 2137/29, 2141/3,-del, 2141/4-del, 2142/2, 2142/1, 2152/1 in 3410/2, vse k.o. Bučka.
11. člen
(območje poslovno proizvodnih objektov – osnovni plato 216 m.n.v., 216–210 m.n.nv. in 210–203 m.n.v.)
(1) Na osnovnem platoju peskokopa 216 m.n.v. oziroma 216–210 m.n.v. in 210–203 m.n.v. se postavijo začasni, mobilni (premični) objekti, stroji (naprave), namenjeni za poslovanje peskokopa in proizvodnjo v njem ter skladišče razstreliva PSRS 500, na podlagi 59. člena Uredbe o posebnih zahtevah za objekte, v katerih so eksplozivi ali pirotehnični izdelki (Uradni list RS, št. 124/08).
Vrste dopustnih gradenj: dovoljene so vse vrste gradenj iz 6. člena tega odloka.
Vrste dopustnih objektov: dovoljene so vse vrste objektov iz 7. člena tega odloka.
Vrste dejavnosti: dovoljene so vse dejavnosti iz 9. člena tega odloka.
Velikost in zmogljivost objekta: gabariti (tlorisi) objektov so prilagojeni funkciji in tehnologiji objektov.
Oblikovanje zunanje podobe objekta in konstrukcija sta prilagojena funkciji in tehnologiji objekta.
– Streha: ravna do 8° ali enokapna oziroma dvokapna streha, naklona od 15° do 20°, možna je kombinacija različnih oblik strehe. Na streho je dovoljeno postavljati strešna okna, svetlobne trake, kupole, oddajnike, sončne zbiralnike, ipd. Čopi in frčade niso dovoljeni.
– Smer slemena: praviloma (ni obvezno) po daljši stranici objekta.
– Kritina: temne barve (rjava, siva, rdeča).
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: ni obvezujoča.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanjša oddaljenost začasnih objektov je 10,00 m, za stroje in ostalo delovno mehanizacijo je oddaljenost lahko manjša.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: po potrebi, glede na tehnologijo dejavnosti.
Parcelacija: upošteva se obstoječa parcelacija.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): po potrebi.
Faktor zazidave: po potrebi.
Elementi za zakoličenje: niso potrebni, ker na območju OPPN ni fiksno postavljenih ali zgrajenih objektov.
Ureditev okolice objektov:
– dovoljene so hortikulturne ureditve (ureditev zelenih površin, zasaditev visokih dreves, grmovnic ipd.),
– dovoljene so parterne ureditve (zunanje stopnice, brežine, ipd.),
– površine, namenjene izključno deponiranju, separaciji, sušenju, drobljenju, tovorjenju kamnitega materiala ipd., so utrjene v peščeni ali makadam izvedbi,
– parkirišča in manipulativna dvorišča so v peščeni ali v makadam izvedbi,
– zaščitna ograja se postavi po potrebi in je transparentna, kovinska, visoka največ 2,5 m,
– uredi se začasna deponija onesnaženega materiala kot betonska, nepropustna lovilna skleda,
– sanirane površine se zatravijo in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi in nizkim grmičevjem,
– višinske razlike terena se rešujejo z brežinami, če to ni mogoče, pa z začasnimi opornimi zidovi, ki se jih v fazi sanacije odstrani, brežine se zatravijo, lahko se zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– začasni oporni zidovi so betonski, kamniti, leseni ali iz drugega materiala, po prenehanju njihove funkcije oziroma po prenehanju izkoriščanja kamnoloma se odstranijo.
(2) Osnovni platoji so: 216 m.n.v., 216–210 m.n.v in 210–203 m.n.v.
Plato 216 m.n.v. – dovoljeno je:
– predelava kamna (drobljenje, sejanje na frakcije ipd.), deponiranje in sortiranje po frakcijah v pripravljene bokse, nakladanje materiala na kamione in odvoz;
– proizvodnja asfalta (mobilna mešalnica asfalta) in betona (mobilno postrojenje za pripravo betonskih mešanic – betonarna) ter betonske galanterije (bloki, tlakovci, stebri ipd.);
– zbiranje, začasno deponiranje in sortiranje nepredelanih gradbenih odpadkov ter njihova predelava (tudi reciklaža);
– deponiranje že predelanih gradbenih odpadkov,
– skladiščenje razstreliva.
Plato 216–210 m.n.v. – dovoljeno je:
– predelava kamna (drobljenje, sejanje na frakcije ipd.), deponiranje in sortiranje po frakcijah v pripravljene bokse, nakladanje materiala na kamione in odvoz;
– zbiranje, začasno deponiranje in sortiranje nepredelanih gradbenih odpadkov ter njihova predelava (tudi reciklaža);
– deponiranje že predelanih gradbenih odpadkov,
– skladiščenje razstreliva.
Plato 210–203 m.n.v. – dovoljeno je:
– predelava kamna (sejanje na frakcije), deponiranje in sortiranje po frakcijah v pripravljene bokse, nakladanje materiala na kamione in odvoz);
– deponiranje že predelanih gradbenih odpadkov,
– skladiščenje razstreliva.
(3) Natančno lokacijo premičnih naprav in strojev (mobilni drobilnik, sejalna naprava ipd.) določi tehnični vodja kamnoloma glede na potrebe in možnosti.
(4) Poleg klasične separacije je dovoljeno tudi mokro separiranje peskov.
(5) Proizvodnja asfalta, betona in betonske galanterije, zbiranje in predelava ter deponiranje gradbenih odpadkov je dovoljeno le v času obratovanja (eksploatacije) kamnoloma.
(6) Zbiranje, deponiranje, predelava in deponiranje že predelanih gradbenih odpadkov se vrši na podlagi pridobljene koncesije.
(7) Sočasno z urejanjem osnovnega platoja posamezne etape se ureja nasip ob potoku Vejer, ki je visok vsaj 3 m.
12. člen
(območje odkopavanja – delovne etaže)
(1) Dovoljeno je: odpiranje nahajališča (priprava dostopnih poti na posamezne delovne etaže, posek gozda in čiščenje podrasti, odstranjevanje humusnega pokrova in njegovo deponiranje), odkopavanje, pridobivanje materiala (drobljenje materiala v ležišču), vrtanje, ripanje in miniranje, prerivanje in premetavanje odkopanega materiala, oblikovanje delovnih etaž in dostopnih poti za gradbeno mehanizacijo.
(2) Dostopna pot na vrh kamnoloma poteka po obrobju kamnoloma posamezne etape odkopa, namenjena je za dovoz vrtalne opreme in opreme za prerivanje materiala ter za ureditev dostopov na posamezne etaže.
(3) Dostopne poti na etaže in eventualne medetaže so urejene kot odcepi od glavne dostopne poti, ki vodi do vrha kamnoloma. Etažne ceste potekajo po etažah, izvedejo se kot enosmerne »buldožerske« poti, ki so namenjene za prevoz s težko mehanizacijo. Etažna cesta je široka najmanj 4,5 m z možnostjo ureditve obračališča na posamezni etaži.
(4) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravi kot golosek, praviloma od zgoraj navzdol in na celotni površini ali na delih pridobivalnega prostora posamezne etape, ki se določijo na podlagi letnega načrta napredovanja rudarskih del.
(5) Odstranjevanje humusnega pokrova se opravi na celotni površini ali delih pridobivalnega prostora posamezne etape z odrivanjem na robove pridobivalnega prostora. Odstranjeni humus se začasno deponira in hrani v obliki etaže v višini do 2,5 m, naklona 1:1. Po končanem odkopu se uporabi za sanacijo kamnoloma.
(6) Odkopavanje se opravlja na delovnih etažah kamnoloma. Delovna širina etažnih ravnin je 10,0 m. Etažne ravnine so v naklonu do 1 %. Višina etažnih brežin je do 15,0 m, brežine so pod naklonim 60°-65°. Pri odkopavanju etaž se pušča vmesna območja v obliki melišč.
(7) Pridobivanje materiala – drobljenje materiala v ležišču se opravlja z vrtanjem minskih vrtin in miniranjem ali z mehaničnim drobljenjem z buldožerjem, riperjem, hidravličnim bagrom, razbijalnim kladivom ipd. Dovoljena je kombinacija različnih metod.
(8) Vrtanje minskih vrtin se opravlja z metodami vrtanja vrtin srednjega premera z usmerjenim miniranjem. Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu.
(9) Razstreljevanje se opravlja skladno z Načrtom miniranja in z uporabo milisekundne tehnike razstreljevanja ter varne vrste razstrelilnih sredstev. Pri razstreljevanju se omeji in točno določi način razstreljevanja, količina razstreliva na milisekundni interval in druge parametre in postopke za zagotovitev zadostnega drobljenja in varnosti okolice pred neželenimi učinki razstreljevanja. Uporabi se najstrožje kriterije – norme za varnost pred razmetom, zračnim udarnim valom in potresi. Uporabi se milisekundni način iniciranja posameznih minskih vrtin.
(10) Čiščenje delovnih etaž se vrši s prerivanjem in premetavanjem materiala od zgoraj navzdol, lahko preko več etaž skupaj, praviloma le enkrat. Dopustno je uporabiti gravitacijski transport (transport po drči).
(11) Na obrobju kamnoloma se postavi zaščitna žičnata ograja višine do 1,5 m.
(12) Meja pridobivalnega prostora je od meje OPPN oddaljena najmanj 5,0 m.
13. člen
(sanacija in rekultivacija)
(1) Sanacija kamnoloma se izvaja sproti oziroma takoj po izkoriščeni posamezni etapi z razpolovitvijo etaže, izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, ublažitvijo naklonov končnih brežin, delnim zasutjem izkoriščenih delov in primernim oblikovanjem novo nastalih površin, oblikovanjem melišč in zasaditvijo.
(2) Sanacija se opravlja od zgoraj navzdol, in sicer:
– sanacija vseh etaž I. etape izkoriščanja kamnoloma se izvede takoj po izkoriščanju I. etape,
– delna sanacija etaž II. etape izkoriščanja kamnoloma se izvede takoj po izkoriščanju II. etape,
– dokončna sanacija etaž II., III. in IV. etape izkoriščanja se izvede takoj po izkoriščanju IV. etape, oziroma sanacija II. etape ni vezana na izkoriščanje IV. etape, če se III. in IV. etapa ne odkopava (npr. zaradi ne pridobljene koncesije).
– dokončna sanacija osnovnih platojev se izvede takoj po izkoriščanju vseh etap odkopavanja,
– ureditev nasipa proti potoku Vejer se izvaja sočasno z oblikovanjem posameznega osnovnega platoja.
(3) Sanacijske etaže se oblikujejo z deljenjem delovne etaže na dva dela. Širina sanacijske etaže je do 5,0 m, višina etažnih brežin je do 7,5 m, brežine so pod naklonom do 65°. Dovoljena so odstopanja glede dimenzij, če to pogojujejo terenske razmere.
(4) Prehodi brežin v raščen obstoječ teren so postopni, zaokroženi, »mehki« v prostoru.
(5) Vse horizontalne in rahlo nagnjene površine se prekrije s plastjo zemlje in humusa, se jih zatravi in/ali zasadi z avtohtonim grmičevjem in visokim drevjem.
(6) Postopek sanacije se zaključi z rekultivacijo in biološko obnovo tal. Biološka obnova se usmeri v ponovno vzpostavitev prvotne kulture, to je gozd in travniki. Na pripravljena tla se navozi najmanj 40 cm zemlje in humusa, površine se zatravijo s primerno travno mešanico z močnejšimi koreninami, v kateri so tudi detelja in primarne rastline, ki izboljšujejo tla. V primeru pogozditve se v primernem letnem času zasadi avtohtone vrste dreves in grmovnic v skupinah ali posamično v posebej pripravljene jame. Izbira vrst se opravi v sodelovanju z gozdarskim strokovnjakom.
(7) Rekultivacija osnovnega platoja kamnoloma se izoblikuje z nasipanjem materiala iz kamnoloma oziroma z jalovino, ki se najprej prekrije z 20 cm debelo plastjo zemljin, čez to plast se razprostre po celotni površini še plast humusa debeline 20 cm, ki se zaseje s travno mešanico z močnejšimi koreninami. Plato je tudi možno zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami in ga pogozditi.
(8) Rekultivacija etažnih ravnin se izvede z vrtanjem krajših vrtin, ki se razrahljajo v jame, ki se zapolnijo s humusom in v njih se zasadijo ustrezne vrste sadik. Površina etažne ravnine se prekrije s 40 cm debelo plastjo humusa in odkrivke. Pri zasajanju nižjih etaž se uporabljajo avtohtone grmovne in drevesne vrste, kot so mali jesen, smreka, rdeči bor, vrba, pri zasajanju višjih etaž pa toploljubne drevesne vrste, kot so brek in skorš ter ustrezne grmovne vrste: brogovita, češmin, kalina, rumeni dren in avtohtone zelnate rastline. Rob teras se zasadi z drevesno in grmovno zarastjo.
(9) Rekultivacija brežin se izvede z zatravitvijo in zasaditvijo z avtohtonimi hitro rastočimi plezalkami, kot so srobot, bršljan, robida.
(10) Vzdolž kamnoloma se ob potoku Vejer oblikuje bariera iz zemljine, visoka vsaj 3,0 m, ki se utrdi in zasadi z avtohtonimi drevesi in grmovnimi vrstami.
(11) Izdela se projekt sanacije, na katerega se pridobi soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
14. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Motorni promet:
(1) Priključek na regionalno cesto R3-674/1384 Zavratec–Škocjan
Območje OPPN se priključuje na regionalno cesto R3-674/1384 Zavratec–Škocjan. Severni priključek je obstoječ, južni se izvede v širini najmanj 6,0 m, pravokotno na regionalno cesto. Priključka se asfaltirata. Na mestu novega priključka se izvede rekonstrukcija regionalne ceste. Na obeh priključkih se ob vhodu v kamnolom postavita varovalni rampi.
(2) Dostopna pot na vrh kamnoloma
Za dostop na vrh kamnoloma se ob robu kamnoloma oziroma ob robu posamezne etape kamnoloma uredijo dostopne poti, široke najmanj 4,5 m v makadamski izvedbi.
(3) Dostopne poti na etaže in etažne ceste
Dostopi na delovne etaže se uredijo od dostopne poti na vrh kamnoloma. Etažne ceste se izvedejo, kot »buldožerske« poti, široke najmanj 4,5 m, po potrebi z obračališčem.
(4) Mirujoči promet
Parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti na območju kamnoloma, izvedejo se v makadamski izvedbi.
15. člen
(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Vodovodno omrežje
– Sanitarna voda za potrebe delavcev se uporablja iz cistern za vodo, kapacitete do 50 l.
– Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo.
– Za potrebe vlaženje kamnoloma se uporablja padavinska voda, ki se skladišči v bazenih na različnih etažah.
(2) Odpadne vode:
– PADAVINSKE ODPADNE VODE razpršeno ponikajo;
– odvajanje padavinskih voda z etažnih cest je omogočeno s prečnim naklonom vozišča;
– v primeru poteka etažne ceste v nasipu in po grebenu se na vsakih 20 m pušča v varovalnem nasipu odprtine za odtekanje površinskih voda, v primeru odvodnjavanja vozišča v useku se ob robu vozišča uredijo kanelete ali mulde;
– padavinske vode, ki ne poniknejo, se scejajo po pobočju in iz etaž v smeri osnovnega platoja in proti potoku Vejer;
– za preprečevanje odnašanja drobnih frakcij v potok Vejer se v odvodnem kanalu uredita najmanj dva usedalnika, prvi na platoju druge etape odkopavanja in drugi na platoju tretje etape odkopavanja; usedalnike je potrebno redno čistiti in vzdrževati, še posebno pa po vsakem večjem deževju;
– na iztoku iz usedalnika se voda prečisti preko standardiziranega lovilca olj in maščob, prečiščena se spelje v potok Vejer; izvede se preboj oziroma podvrtavanje pod regionalno cesto za ureditev odvoda prečiščenih voda v potok Vejer iz lovilca olj in usedalnika na platoju 3. etape,
– KOMUNALNIH ODPADNIH VODA na območju OPPN ni;
– za sanitarne potrebe delavcev se uporabljajo kemična stranišča z občasnim praznjenjem,
– na površini za proizvodnjo betona se mobilno postrojenje za proizvodnjo betonskih mešanic in betonske galanterije postavi na nepropustno betonsko skledo za zbiranje onesnažene ODPADNE TEHNOLOŠKE VODE, ki se mora pred izpustom v potok Vejer prečistiti preko sedimentacijskih bazenov in standardiziranega lovilca olj in maščob;
– čiščenje tehnoloških voda od mokre separacije peskov in proizvodnje betona je možno izvesti z zaprtim sistemom čiščenja umazane vode preko mobilnega postrojenja (bazen za umazano vodo, flokulantska postaja, zgoščevalec odpadnih delcev, dozator zgoščenega blata, tank za blato, centrifugalna črpalka, filterska preša);
– vse tehnološke vode morajo biti pred iztokom očiščene do predpisane stopnje.
(3) Hidrantno omrežje
Na območju OPPN ni potrebe po postavitvi hidrantnega omrežja.
(4) Elektroenergetsko omrežje
– čez območje OPPN poteka trasa predvidenega daljnovoda DV 2x400kV Beričevo–Krško, ki jo je potrebno varovati skupaj z varovanim koridorjem, ki znaša 40 m na vsako stran od osi daljnovoda;
– za vsako graditev objekta v varovanem koridorju daljnovoda se mora pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca električnega omrežja k projektnim rešitvam;
– deli strojev in naprav, ki se uporabljajo v kamnolomu, se ne smejo približati faznim vodnikom za napetostni nivo 400 kV na manj kot 5 m;
– upošteva se potek ozemljitve, ki so položene v globini 0,5 m dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov;
– vsa dela se izvedejo tako, da se ne poškodujejo ozemljitve, križanja se izvedejo pod pravim kotom;
– na območju OPPN ni potrebe po električni energiji, za potrebe pri pogonu separacije se koristi agregat, dela se opravljajo podnevi.
(5) Telekomunikacijsko omrežje (TK)
Na območju OPPN ni obstoječega TK omrežja in ravno tako ni potreb po izgradnji novih TK priključkov.
(6) Zbiranje in odstranjevanje odpadkov
– komunalni odpadki se zbirajo v zabojniku z občasnim odvozom na komunalno deponijo;
– kartonska embalaža, ki ostane pri razstreljevanju, se sežiga na sami lokaciji;
– nevarne odpadke, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, investitor posebej zbira in oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki, za nevarne odpadke se namestita dva zabojnika, in sicer zabojnik za čistilne krpe, filtrirna in zaščitna sredstva ter zabojnik za zaoljeno embalažo;
– kontaminirani material (zemljina) se zbira v posebnih sodih na ločeni lokaciji in se oddaja organizacijam, ki so pooblaščene za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– odpadki iz procesa reciklaže gradbenih odpadkov, kot so les, plastika, kovine, steklo in ostalo, se oddajajo ustreznemu zbiralcu.
(7) Oskrba z energijo
– vsi mobilni stroji (kamioni, terenska vozila ipd.) se oskrbujejo na javnih bencinskih črpalkah;
– za obratovanje delovne opreme in strojev se pogonsko gorivo dovaža z mobilno cisterno za dnevno količino, ki je spravljena v rezervoarju delovne opreme in strojev, oziroma manjše količine (do 300 l goriva, 30 l olja in 5 kg maziva) je dovoljeno v skladu s predpisi skladiščiti v samem kamnolomu;
– pretakanje goriva se vrši na za to določenem mestu, ki ga določi tehnični vodja kamnoloma, pretakanje opravlja usposobljena oseba,
– ploščad za pretakanje je tesnjena z dvignjenim betonskim robom (lovilna skleda) zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
16. člen
(varovanje okolja)
(1) Varstvo vode in podtalnice
– neposredno odvajanje neprečiščenih odpadnih vod v potok Vejer je prepovedano;
– predvidi se ustrezno odvajanje in prečiščenje (usedalnik in standardizirani lovilec olj) odpadne tehnološke vode tako, da ne bo prišlo do onesnaženja podzemne in površinske vode (sprememba vrednosti pH v potoku);
– med gradnjo je prepovedano odlaganje izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča potoka Vejer, prav tako je prepovedano zasipavanje struge potoka Vejer;
– po končani gradnji se odstrani vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij;
– pri rekonstrukciji ceste ali pri drugih posegih je prepovedano nekontrolirano posegati v struge potoka Vejer.
NEVARNOST RAZLITJA NAFTNIH DERIVATOV:
– goriva ali olja, ki se izcejajo, se do predaje pooblaščeni organizaciji lovijo v posebno posodo, preprečiti se mora spiranje zaradi padavin;
– dovoz in pretakanje goriva opravlja le usposobljeni servis na za to določenem mestu, ploščadi so tesnjene z dvignjenim betonskim robom (lovilne sklede) zaradi preprečitve razlivanja in brez direktnega odtoka v tla;
– prepovedana je menjava olja v motorjih in drugih napravah izven za to določenega prostora, olja je prepovedano spuščati v tla;
– olja se zbirajo in oddajajo pooblaščenemu zbiralcu;
– vsa delovna oprema in delovni stroji morajo biti tehnično brezhibni (ne smejo puščati olja ali goriva), brezhibnost se mora redno kontrolirati skladno z navodili proizvajalca za uporabo in vzdrževanje teh sredstev in opreme;
– skladiščenje goriva in maziva ter hranjenje kemičnih in drugih sredstev v kamnolomu je dovoljeno v manjših količinah, v skladu s predpisi in pridobljenimi dovoljenji;
– redno se kontrolira, nadzoruje in vodi evidenca o nadzoru nad izvajanjem ukrepov;
– za primer nekontroliranega razlitja nevarnih tekočin se uredi nepropustna začasna deponija onesnaženega materiala.
NEVARNOST ZARADI RAZSTRELJEVANJA:
– poškodovane razstrelilne naboje ali naboje, pobrane iz zatajenih min, ni dovoljeno raztresati po materialu, uničevanje razstrelilnih nabojev je lahko le z eksplozijo po za to predpisanih postopkih;
– skladišče razstreliva v kamnolomu je dovoljeno glede na pridobljena dovoljenja v skladu s področnimi pravilniki in uredbami;
– iniciranje globokih minskih vrtin se izvaja z detonacijsko vrvico;
– v primeru iniciranja dolgih vrtin z električnimi detonatorji se uporabita dva detonatorja, in sicer en na dnu vrtine in drugi na vrhu razstrelilne polnitve.
SPLOŠNI UKREPI:
– vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva);
– potrebno je redno kontrolirati gradbeno mehanizacijo in čistiti usedalnike;
– če v času odkopa ali gradnje pride do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, se kontaminirana zemljina takoj odstrani s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalira (v sode) in preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki;
– v primeru stacionarne mehanizacije se iztekanje nevarnih snovi prepreči z ustreznimi varstvenimi ukrepi (npr. ploščad z lovilci olj);
– gradnja na vodnih oziroma priobalnih zemljiščih je prepovedana.
(2) Varstvo zraka
– v primeru suhega in vetrovnega vremena se morata pesek in zemlja dodatno vlažiti, zato se na posameznih etažah postavijo bazeni z vodo;
– pred vožnjo po javnih cestah se očistijo kolesa tovornih vozil, da se blato ne raznaša po cestah in se s tem dodatno ne praši ozračja;
– upoštevajo se določbe Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 68/96, 109/01) in Uredbe o emisiji snovi v zraku iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07).
SPLOŠNI UKREPI:
– na območju kamnoloma je hitrost vožnje po gradbišču omejena na 10 km/h;
– kamnite frakcije in cement za potrebe dejavnosti betonarne se skladišči v zaprtih silosih;
– polnjenje silosov za cement se opravlja s pritiskom komprimiranega zraka, izpustni zrak se filtrira, da ne bi cementni prah prišel v okolico;
– uporablja se zaprti sistem lovljenja prahu (odpraševalni sistem – sesalnik prahu), prah se skladišči v silosih in se ga ponovno uporabi.
(3) Varstvo pred hrupom
– skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08 in 109/09) se območje OPPN uvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 75 dBA za dan in 65 dBA za noč, kritične pa 80 dBA za dan in 80 dBA za noč;
– dovoljene so občasne in kratkotrajne prekoračitve mejnih vrednosti v času miniranja;
– ob uporabljeni delovni opremi in tehnologiji ter upoštevajoč ukrepe varstva pred prekomernim hrupom v bližnjem stanovanjskem objektu, se zagotavlja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 60 dBA za dan in 50 dBA za noč, kritične pa 69 dBA za dan in 59 dBA za noč;
– v III. in IV. etapi odkopavanja se izvaja monitoring intenzitete hrupa neposredno ob stanovanjskem objektu;
– na jugovzhodnem delu OPPN se v III. in IV. etapi odkopavanja zaradi bližine stanovanjskega objekta upošteva vsaj enega od sledečih ukrepov za preprečitev prekomernega hrupa:
– zagotovitev 90 m varovalnega zelenega pasu (merjeno od stanovanjskega objekta);
– uporaba naprav in postopkov, za katere se s strokovno študijo na področju hrupa ugotovi, da mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom na varovanih objektih niso presežene;
– postavitev protihrupne bariere na meji OPPN, katere dolžina, višina ter ostali pogoji se določijo s strokovno študijo s področja hrupa;
– dela se izvajajo le v dnevnem času od 6. do 18. ure;
– upošteva se čas obratovanja delovnih strojev in naprav, kot je naveden v Strokovnem mnenju o vplivih hrupa na okolje, ki ga je izdelalo podjetje Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, september 2011, in sicer:
• v I. in II. etapi:
– rotacijski drobilnik – 0,5 ur/dan,
– čeljustni drobilnik – 0,5 ur/dan,
– mobilna mešalnica asfalta – 1 uro/dan,
– mobilno postrojenje za pripravo betonskih mešanic – 1 uro/dan,
– bager goseničar za obdelavo in pridobivanje materiala – 1,5 ur/dan,
• v III. in IV. etapi:
– separator granulata – 0,5 ur/dan,
– nakladalec materila – 1,5 ur/dan
– bager goseničar za obdelavo in pridobivanje materiala – 1,5 ur/dan;
– izvaja se monitoring glede časa delovanja posameznega stroja;
– vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.
(4) Varstvo tal
– potrebno je zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi, vsi viški rodovitnega dela tal z območja urejanja se namenijo rekultivaciji v času sanacije tal, odstranjeni humus se deponira in hrani v obliki etaž višine do 2,5 m z nabrazdano površino in zatravitvijo s travnimi mešanicami in deteljo;
– sanacijo kamnoloma se izvaja sproti z eksploatacijo.
SPLOŠNI UKREPI:
– vsi zaposleni se poučijo o nevarnosti izlitja naftnih derivatov in postopkih ravnanja v primeru tovrstne nesreče (izkopi, absorpcijska sredstva);
– potrebno je redno kontrolirati gradbeno mehanizacijo in čistiti usedalnike;
– če v času odkopa ali gradnje pride do razlitja olja ali goriva iz delovnega stroja na nevodotesno utrjena tla, se kontaminirano zemljino odstrani s pomočjo ustreznih sredstev (npr. absorbentov), ustrezno embalira (v sode) in preda pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki.
(5) Varstvo vegetacije
– v času izkoriščanja kamnoloma se območje stalno vlaži, da se prepreči prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma, za vlaženje se uporabi padavinska voda, ki se jo skladišči v za to predhodno pripravljenih bazenih na različnih etažah;
– pri širitvi kamnoloma ni dovoljeno posegati v gozd izven območja OPPN;
– prepovedano je zasipavanje in odlaganje materiala v okoliške gozdove;
– izdela se projekt sanacije in rekultivacije, ki mora biti rokovno zavezujoč in ki podrobno določa način pogozditve;
– dinamika del pri izkoriščanju mora biti tako usklajena, da je obdobje od odstranitve sestoja do sanacije v gozd čim krajše;
– gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije;
– po končani eksploataciji se tla za sanacijo pripravijo v roku 6 mesecev.
(6) Odstranjevanje odpadkov
– komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih in občasno odvažajo na komunalno deponijo;
– nevarni odpadki, kot so odpadna olja, masti in ostali odpadki, opredeljeni kot nevarni odpadek, se posebej zbirajo in oddajajo pooblaščeni organizaciji.
17. člen
(ohranjanje narave)
– v neposredni bližini območja OPPN teče potok Vejer, ki je opredeljen kot naravna vrednota Vejer (evid. št. 8534);
– meja pridobivalnega prostora kamnoloma je od meje OPPN oddaljena vsaj 5 m;
– ob potoku Vejer se ohranja najmanj 5 m širok varovalni pas;
– ob potoku se ohranja primarna drevesna in grmovna zarast;
– vzdolž kamnoloma se ob potoku Vejer oblikuje bariera iz zemljine visoka vsaj 3,0 m, ki se utrdi in zasadi z avtohtonimi drevesnimii in grmovnimi vrstami;
– v potok je dovoljeno odvajati le preko usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj predhodno prečiščene padavinske odpadne vode;
– na območje potoka je prepovedano odlaganje odpadkov;
– usedalniki se redno čistijo, obvezno po vsakem večjem deževju;
– v primeru odkritja kraških pojavov se o tem obvesti pristojni organ za varstvo narave.
18. člen
(varstvo kulturne dediščine)
– na območju OPPN ni enot varstva kulturne dediščine, v bližini pa sta dve enoti:
– Dolenje Radulje – Graščina Radelca (EŠD 25619);
– Dolenje Radulje – Cerkev Sv. Mihaela (EŠD 1684);
– na območje OPPN se dovoli dostop pristojnemu organu za varstvo kulturne dediščine za opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;
– 10 dni pred pričetkom zemeljskih del se o tem obvesti pristojni organ za varstvo kulturne dediščine;
– v primeru odkritja arheoloških ostalin se o tem nemudoma obvesti pristojni organ za varstvo kulturne dediščine.
19. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
– sanacija kamnoloma se izvede z avtohtonimi rastlinskimi vrstami;
– rekultivacija etažnih ravnin se izvede z zasadijo ustreznih vrst vegetacije, pri zasajanju nižjih etaž se uporabljajo avtohtone grmovne in drevesne vrste, kot so mali jesen, smreka, rdeči bor, vrba, pri zasajanju višjih etaž pa toploljubne drevesne vrste, kot so brek in skorš ter ustrezne grmovne vrste: brogovita, češmin, kalina, rumeni dren in avtohtone zelnate rastline, rob teras se zasadi z drevesno in grmovno zarastjo;
– rekultivacija brežin se izvede z zatravitvijo in zasaditvijo z avtohtonimi hitro rastočimi plezalkami, kot so srobot, bršljan, robida;
– naravne strmine, nagib pobočja, povezanost značilnih reliefnih oblik, terase se prilagodijo plastnicam;
– oblikujejo se melišča, ki bodo razbila monotonost teras;
– prehod brežin v obstoječ teren naj bo mehak in postopen.
20. člen
(način ravnanja s prstjo in odvečno zemljo)
Odvečna plodna zemlja se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo kamnoloma.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Potres
– pri načrtovanju kamnoloma in vseh potrebnih ureditev se upoštevajo določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg;
– projektni pospešek tal je 0,175 g.
(2) Požar
– požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja se uredi v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi;
– prometni sistem cest omogoča dostop do kamnoloma in objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in evakuacijo ter za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik živali, ljudi in premoženja;
– vsak delovni stroj ima v svoji opremi zagotovljene gasilne aparate;
– v kontejnerjih so nameščeni gasilni aparati;
– investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
(3) Obramba in zaščita
Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(4) Poplave
Na območju OPPN ni nevarnosti poplav.
(5) Plazovitost in plazljivost
Na območju OPPN ni nevarnosti plazov.
(6) Zaščita pri miniranju
– za vsako miniranje se izdela Načrt miniranja, ki vsebuje: razpored in globino vrtin, način polnjenje minskih vrtin, količino razstreliva v vrtini in na milisekundni interval, način iniciranja in aktiviranja, nevarne cone miniranja (cone razmeta materiala, zračnega udara in potresa pri miniranju), razdalje in smeri do najbližjih objektov;
– miniranje se načrtuje tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov.
VII. NAČRT PARCELACIJE
22. člen
(načrt parcelacije)
Upošteva se obstoječa parcelacija.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
23. člen
(etapnost gradnje)
(1) V 1. etapi se vrši:
– dokončno odkopavanje kamna,
– predelava kamna (drobilnik, separator, nakladalec),
– delna sanacija etaž območja 1. etape, ki niso vezane na nadaljnje postopke odkopavanja in predelave kamna,
– ureditev nasipa ob potoku.
(2) V 2. etapi se vrši:
– odkopavanje kamna,
– predelava kamna: drobljenje (drobilnik), separacija (separator) in nakladanje na kamione (nakladalec),
– na platoju 216 m.n.v. se postavi mobilni mešalec asfalta in mobilna betonarna za izdelavo asfalta in betona,
– na platoju 216 m.n.v. in 216–210 m.n.v. se zbirajo, deponirajo, sortirajo in predelujejo (reciklirajo) gradbeni odpadki,
– na platoju 216 m.n.v. in 216-210 m.n.v. se deponirajo že predelani gradbeni odpadki,
– delna sanacija etaž 1. etape, ki niso vezane na nadaljnje postopke odkopavanja in predelave kamna,
– po dokončnem odkopu 2. etape, dokončna sanacija etaž 1. etape in delna sanacija etaž 2. etape, ki niso vezane na nadaljnje postopke odkopavanja in predelave kamna,
– ureditev nasipa ob potoku.
(3) V 3. etapi se vrši:
– odkopavanje kamna,
– predelava kamna: separacija (separator) in nakladanje na kamione (nakladalec),
– ureditev nasipa ob potoku.
(4) V 4. etapi se vrši:
– odkopavanje kamna,
– predelava kamna: separacija (separator) in nakladanje na kamione,
– deponiranje že predelanih gradbenih odpadkov,
– po dokončnem odkopu 4. etape, dokončna sanacija etaž 3. in 4. etape ter dokončna sanacija etaž 2. etape,
– dokončna sanacija celotnega kamnoloma.
(5) 1. in 2. etapa sta neodvisni od 3. in 4. etape. 3. in 4. etapa se lahko izvajata istočasno s 1. in 2. etapo.
24. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri miniranju se zagotovi varnost vseh objektov v neposredni bližini območja kamnoloma. Če bo miniranje potekalo v 80 m varovanem pasu koridorja daljnovoda (40 m levo in 40 m desno od osi DV), je investitor dolžan Načrt miniranja predložiti upravljavcu daljnovoda.
(2) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le teh.
(3) Pri izvajanju posegov v prostor izvajalec zagotovi varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno uredi gradbišče, gospodarno ravna s prstjo in upošteva pogoje tega odloka.
(4) Med potekom eksploatacije in po njej se območje kamnoloma sanira.
(5) Ob odkopu materiala na robovih kamnoloma izvajalec zavaruje gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(6) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(7) Investitor ali izvajalec 10 dni pred pričetkom zemeljskih del o tem obvesti pristojni organ za varstvo kulturne dediščine.
(8) V primeru odkritja kakršnihkoli kraških pojavov (jame, razpoke ipd.) investitor oziroma izvajalec del to takoj prijavi pristojnemu organu za varstvo narave.
(9) Investitor zagotovi dostop na sosednja gozdna zemljišča v času priprave in času izkoriščanja kamnoloma.
(10) Pred začetkom poseka dreves investitor ali izvajalec del o tem obvesti pristojni zavod za gozdove, ki označi drevje za krčitev.
(11) Investitor ali izvajalec del pri sanaciji in rekultivaciji omogoči strokovni nadzor pristojnega zavoda za gozdove.
(12) V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema investitor sanira škodo.
(13) Investitor ali izvajalec del zagotovi neoviran dostop vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji upravljavca prenosne dejavnosti visokonapetostnih vodov do vseh stojnih mest daljnovoda.
(14) Investitor in izvajalec del poskrbita za upoštevanje pravil za varno delo v bližini elektroenergetskih naprav.
(15) Investitor in izvajalec v času odkopavanja III. in IV. etape opravljata monitorig intenzitete hrupa pri stanovanjskem objektu in v primeru preseganja mejnih vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom (60 dB za dan in 50 dB za noč) primerno ukrepata za zmanjševanje intenzitete hrupa.
(16) »Investitor je dolžan za vse posege in objekte, ki se bodo izvajali v cestnem svetu in v cestnem telesu državne ceste zagotoviti 10 letno garancijsko dobo za vse izvedene posege in objekte in sicer od dneva prevzema posegov in objektov s strani Direkcije RS za ceste, ter v 5 letnem obdobju zagotavljati odpravo vseh pomanjkljivosti na svoje stroške.« (Smernice za načrtovanje za OPPN Peskokop Vejer št. 3716-2572/2010/4 z dne 22. 10. 2010)
(17) »Zaradi uporabe peskokopa bo povečana obremenitev državne ceste R3-674/1384, ki presega običajni promet, zato uveljavlja Direkcija RS za ceste, na podlagi tretjega odstavka 32, člena zakona o javnih cestah in tretjega odstavka 133. člena obligacijskega zakonika določilo o določitvi potrebnih ukrepov in delitvi stroškov zaradi povečanega obsega tovornih vozil na državni cesti. Investitor je zato dolžan pred pridobitvijo soglasja Direkcije RS za ceste h gradnji objekta oziroma pred pričetkom del dostaviti podatke o predvidenem številu in vrsti tovornih vozil glede na število osi in o predvidenih prepeljanih količinah gradbenih materialov, po dokončanju del pa je dolžan dostaviti dejanske podatke o tem. Pred pričetkom del bo Direkcija RS za ceste investitorju na podlagi podatkov o predvidenih prevozih dostavila Elaborat ukrepov z oceno pričakovane škode in delitve stroškov za sanacijo stanja vozišč pred začetkom izvajanja ter dogovor o ukrepih na voziščnih konstrukcijah zaradi povečanih obremenitev v času gradbiščnih transportov. Elaborat in dogovor bosta izdelana skladno z Metodologijo za določitev potrebnih ukrepov in delitev stroškov zaradi povečanega obsega gradbiščnih tovornih vozil na državnih cestah, ki je bila februarja 2009 potrjena s strani ministra, pristojnega za promet. Po podpisu dogovora in plačilu stroškov sanacije s strani investitorja bo Direkcija RS za cesta izdala soglasje za uporabo državnih cest.« (Smernice za načrtovanje za OPPN Peskokop Vejer št. 3716-2572/2010/4 z dne 22. 10. 2010).
(18) »Po dokončanju del oziroma najkasneje po izteku soglasja je investitor dolžan posredovati dejanske podatke o izvedenih prevozih, na podlagi katerih bo Direkcija RS za ceste izdelala elaborat z oceno škode in poračun. Na osnovi elaborata bo sklenjen aneks k dogovoru, v katerem bodo določeni potrebni ukrepi in delitev stroškov. Direkcija bo spremljala izvajanje prevozov. Stroške terenskih raziskav, tehtanje ter izdelave elaboratov, dogovora in aneksa k dogovoru nosi investitor in se prištejejo njegovemu deležu za izvedbo sanacije.« (Smernice za načrtovanje za OPPN Peskokop Vejer št. 3716-2572/2010/4 z dne 22. 10. 2010).
25. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dovoljene so manjše tolerance pri dimenzijah in višinah delovnih in sanacijskih etaž, lokacijah in velikosti spremljajočih objektov in naprav, deponij, manipulativnih površin ipd.
(2) Zaradi urejanja lastništva ali delitve parcel je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (npr. prilagajanje obstoječi parcelaciji ipd.), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(3) Dovoljena so manjša odstopanja od kot terena na posameznih parcelah in delovnih ter sanacijskih etažah zaradi tehnologije dejavnosti.
(4) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in odvzemnih mest za odpadke je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, zmogljivosti, materialih in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ipd. če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(5) Pri gradnji dostopnih poti je dovoljeno manjše odstopanje od poteka poti v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva in terenskih pogojev.
(6) Dovoljuje se drugačna ureditev priključka na regionalno cesto, vendar v skladu z veljavnimi predpisi in ob pridobljenem soglasju upravljavca ceste.
(7) Dovoljuje se drugačna organizacija in zunanja ureditev na parceli od prikazane v grafičnem delu OPPN, ob upoštevanju osnovnega koncepta ureditve in varnosti na območju OPPN ter na širšem območju kamnoloma.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(začasna namembnost zemljišč)
Zemljišča, ki ne bodo odkopana, se uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
27. člen
(namenska raba zemljišč po prenehanju OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se vzpostavijo gozd in travniki kot veljavna namenska raba zemljišč.
28. člen
(vpogled v OPPN)
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Škocjan,
– Upravni enoti Sevnica.
29. člen
(nadzor)
(1) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
(2) Nadzor nad pogozditvijo (sanacijo kamnoloma) opravlja gozdarski strokovnjak.
30. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0002/2009
Škocjan, dne 21. decembra 2011
Župan
Občine Škocjan
Jože Kapler l.r.