Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2011 z dne 9. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2011 z dne 9. 12. 2011

Kazalo

4328. Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju, stran 13391.

Na podlagi 10., 11., 17., 25., 31., 34., 44., 63. in 66. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
S tem pravilnikom se v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11, v nadaljnjem besedilu: zakon) določa:
– podrobnejše pogoje za opravljanje zasebnega varovanja;
– vsebino vloge za pridobitev licence;
– obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci;
– vsebino vloge za varnostno preverjanje;
– vsebino vloge za pridobitev službene izkaznice;
– obliko, ceno in vsebino službenih izkaznic;
– vsebino vloge za pridobitev soglasja za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja tujim osebam;
– obliko in vsebino certifikata o soglasju za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja tujim osebam;
– vsebino vloge za registracijo opravljanja internega varovanja;
– podrobnejši način izvajanja ukrepov in drugih sredstev varnostnika;
– način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora reprezentativnega združenja ter pristojnosti in sestavo neodvisnih komisij.
II. POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA
2. člen
(opravljanje zasebnega varovanja)
(1) Z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC) iz 7. točke prvega odstavka 19. člena zakona se zagotavlja povezava med operaterjem VNC in varnostniki na posameznem varovanem območju z namenom zagotavljanja pomoči pri opravljanju varovanja in zagotavljanja intervencije.
(2) Varnostnik lahko na varovanem območju v času opravljanja nalog zasebnega varovanja uporablja sisteme tehničnega varovanja (video in avdio nadzor, tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, kontrolo vstopa, pregled prtljage ali tovora, nadzor varovanega območja ter odkrivanje in preprečevanje neupravičenega vstopa), če tako določajo pravila na varovanem območju, v skladu z zakonom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Varnostnik vodi evidenco vstopov in izstopov iz varovanega območja ter evidenco uporabe video nadzora v skladu zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(4) Tuja oseba, ki ima pravico opravljanja zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, hrani evidence, ki jih je dolžna voditi na podlagi zakona, v poslovnih prostorih v Republiki Sloveniji.
(5) Imetnik licence za varovanje javnih zbiranj pri načinu varovanja upošteva predpise, ki urejajo javna zbiranja.
(6) V primeru, da tretja oseba ali naročnik poda zahtevo za povrnitev škode, ki mu je nastala v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja, mu je imetnik licence dolžan posredovati podatke o zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano odgovornost za škodo iz naslova opravljanja zasebnega varovanja, in številki zavarovalne police.
III. PRIDOBITEV LICENCE
3. člen
(vloga za pridobitev licence)
(1) Licenca se podeli na podlagi vloge prosilca za opravljanje posamezne oblike varovanja, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje. Licenco izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na stroške prosilca.
(2) Vloga za pridobitev licence mora vsebovati:
1. naziv prosilca (naziv firme ali popolno ime);
2. sedež prosilca;
3. podatke zakonitega zastopnika prosilca;
4. matično številko prosilca;
5. šifra dejavnosti prosilca v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti;
6. navedbo oblik varovanja, za katero prosilec prosi licenco;
7. podatke o že pridobljenih licencah prosilca;
8. podatke o varnostnemu menedžerju (razen za licenco za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja);
9. podatke povezanih oseb (zakonitih zastopnikov, prokuristov, članov uprave in lastnikov ali delničarjev, ki imajo v lasti vsaj 25 odstoten lastniški ali upravljavski delež prosilca, in drugih upravljavsko ali kapitalsko povezanih oseb iz 14. točke 5. člena zakona). Če je lastnik prosilca v višini vsaj 25 odstotkov druga družba, prosilec navede tudi podatke za povezane osebe druge družbe);
10. lastnoročno podpisane vloge povezanih oseb za varnostno preverjanje;
11. lastnoročno podpisane izjave povezanih oseb, da niso ali niso bile povezane osebe v pravni osebi, kateri je bila odvzeta licenca in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja;
12. lastnoročno podpisano izjavo zakonitega zastopnika, da za prosilca ni bil uveden postopek o odvzemu katere koli druge licence po zakonu in da za prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep začasnega, pogojnega ali trajnega odvzema licence ter ukrep prepovedi ponovne pridobitve še traja;
13. podatke varnostnega osebja in dokazila, da je varnostno osebje strokovno usposobljeno glede na obliko varovanja. Če varnostno osebje še nima pridobljene službene izkaznice, za njih prosilec priloži še vloge za podelitev službene izkaznice in vsa potrebna dokazila iz 5. člena tega pravilnika;
14. dokazila, da ima prosilec lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC (ne velja za licenco za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in za licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja);
15. dokazila o zavarovanju odgovornosti za škodo iz naslova opravljanja zasebnega varovanja prosilca;
16. dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev, določenih za pridobitev posamezne licenco;
17. kopijo internega akta, s katerim je prosilec določil oznake, delovno obleko, opremo in vozila (razen za licenco za načrtovanje sistemov tehničnega varovanj);
18. dokazila o lastništvu ali najemu poslovnih prostorov prosilca v Republiki Sloveniji;
19. lastnoročno podpisano soglasje prosilca, da sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaradi ugotavljanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pridobiti podatke iz uradnih evidenc skladno z določbami zakona, ki ureja zasebno varovanje;
20. dokazila o plačilu predpisane upravne takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse;
21. lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in odtis štampiljke prosilca.
(3) V delu, kjer se mora navesti podatke oseb, prosilec navede osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe, za varnostno osebje, ki že poseduje službeno izkaznico, pa navede številko službene izkaznice. Kadar je to potrebno za pridobitev licence, prosilec priloži tudi dokazila za varnostnega menedžerja in pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov o njegovem delovnem razmerju pri prosilcu za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
4. člen
(certifikat o licenci)
(1) Certifikat o licenci je izdelan iz posebnega papirja z zaščitnimi elementi, pravokotne oblike standardnega formata A4 (210 x 297 mm). Osnovna barva je bela. Na njem je barvni logotip "Republika Slovenija Ministrstvo za notranje zadeve", besedilo je v modri barvi, besedilo "CERTIFIKAT O LICENCI" je v rumeni barvi z modrimi obrobami. V podlagi je grb Republike Slovenije v svetlo oranžni barvi.
(2) Certifikat o licenci se izda na obrazcu, določenem v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) V glavi obrazca so podatki o izdajatelju certifikata in pravna podlaga za izdajo. Osrednji del obrazca vsebuje naziv "CERTIFIKAT O LICENCI", podatke o vrsti licence ter podatke o nazivu firme oziroma popolnemu imenu in sedežu izvajalca zasebnega varovanja, ki mu je bil izdan certifikat. V spodnjem delu obrazca so številka certifikata, kraj in datum izdaje ter prostor za žig in podpis osebe, ki je pooblaščena za izdajo certifikata.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, s cenikom določi ceno certifikata.
IV. PRIDOBITEV SLUŽBENE IZKAZNICE
5. člen
(vloga za pridobitev službene izkaznice in varnostno preverjanje)
(1) Službena izkaznica se podeli na podlagi vloge prosilca za neposredno opravljanje del in nalog na področju zasebnega varovanja glede na njegovo strokovno usposobljenost. Službeno izkaznico izda ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na stroške prosilca.
(2) Vloga za pridobitev službene izkaznice mora vsebovati:
1. osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO, državljanstvo, naslov začasnega oziroma stalnega prebivališča prosilca;
2. fotokopijo potnega lista ali osebne izkaznice prosilca, z jasno fotografijo, iz katere je razvidno državljanstvo;
3. naziv delodajalca, pri katerem prosilec dela ali se namerava zaposliti;
4. fotografijo, ki kaže pravo podobo prosilca in ni retuširana. Fotografija mora biti izdelana na belem tankem sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 x 45 mm v barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Oseba mora biti fotografirana od spredaj, z odkritim čelom in obrazom, brez klobuka, čepice ali rute;
5. navedbo vrste službene izkaznice, za katero prosilec prosi;
6. dokazilo o strokovni usposobljenosti prosilca;
7. lastnoročno podpisano soglasje prosilca, da sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaradi ugotavljanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pridobiti podatke iz uradnih evidenc skladno z določbami zakona;
8. podatke o tem, ali je oziroma je bil prosilec v postopku za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekršek po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, vrsto dejanja in organ, ki ga je obravnaval ali pred katerim postopek še poteka;
9. fotokopijo zdravniškega potrdila o zdravstveni in psihični sposobnosti prosilca glede na vrsto dela, ki ga izda zdravnik specialist medicine dela in športa, ki ne sme biti starejše od enega leta;
10. dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika (fotokopija spričevala o končani najmanj osnovni šoli v Republiki Sloveniji ali fotokopija potrdila uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu aktivnega znanja slovenščine);
11. dokazilo o delovnih izkušnjah in pridobljeni izobrazbi za varnostno osebje, ki mora izpolnjevati posebne pogoje (fotokopija delovne knjižice, pogodbe o delu in druga dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah ter fotokopija spričevala o pridobljeni izobrazbi);
12. dokazila o plačilu predpisane upravne takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse;
13. lastnoročni podpis prosilca.
(3) Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka smejo pripadniki verskih skupnosti ter druge osebe, ki po svoji ljudski navadi kot sestavni del svojega oblačila oziroma kot sestavni del oblačila verske skupnosti nosijo čepico, ruto ali drugo pokrivalo, priložiti fotografijo, na kateri so fotografirani s čepico, ruto ali drugim pokrivalom, če imajo odkrito čelo in obraz.
(4) Za varnostno preverjanje povezanih oseb in varnostnega osebja mora vloga vsebovati podatke in dokazila iz 1., 2., 3., 7., 8., 12. in 13. točke drugega odstavka tega člena.
6. člen
(službena izkaznica)
(1) Službena izkaznica varnostnega osebja se izda na obrazcu iz posebnega materiala z zaščitnimi elementi, velikosti 85 × 54 mm.
(2) Na prednji strani izkaznice je v levem zgornjem kotu fotografija imetnika izkaznice velikosti 3 × 2,5 cm. Desno od fotografije imetnika izkaznice je napis: "SLUŽBENA IZKAZNICA", pod njim pa napis "VAROVANJE" in izpisano osebno ime imetnika izkaznice. Pod fotografijo imetnika službene izkaznice je izpisan datum izdaje in številka izkaznice. V spodnjem desnem delu je prostor za podpis osebe, ki je pooblaščena za izdajo izkaznice. Med številko izkaznice in podpisom osebe pooblaščene za izdajo izkaznice, je žig ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(3) Osnovna barva službene izkaznice je oranžna na prednji strani in bela na hrbtni strani. Napis "VAROVANJE" je v modri barvi, ostali napisi na izkaznici so črni.
(4) V zgornjem delu hrbtne strani izkaznice, ki se podeli za vrste dela varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer, je besedilo, ki se glasi:
"Imetnik te izkaznice sme v času opravljanja nalog zasebnega varovanja uporabljati ukrepe in druga sredstva na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje (opozorilo; ustno odredbo; ugotavljanje istovetnosti; površinski pregled; preprečitev vstopa na varovano območje; zadržanje osebe; fizično silo; sredstva za vklepanje in vezanje; plinski razpršilec; službenega psa; strelno orožje)."
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prosilcu, ki zaprosi za službeno izkaznico varnostnega menedžerja in ni strokovno usposobljen za uporabo ukrepov in drugih sredstev varnostnika, izda službena izkaznica, na kateri v zgornjem delu hrbtne strani piše:
"Imetnik te izkaznice ne sme uporabljati ukrepov in drugih sredstev varnostnika na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje."
(6) V zgornjem delu hrbtne strani službene izkaznice, ki se podeli za vrste dela varnostni tehnik, operater VNC in pooblaščeni inženir varnostnih sistemov, je besedilo, ki se glasi:
"Imetnik te izkaznice ne sme uporabljati ukrepov in drugih sredstev varnostnika na podlagi zakona, ki ureja zasebno varovanje."
(7) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se prosilcu, ki je strokovno usposobljen tudi za uporabo ukrepov in drugih sredstev varnostnika, izda službena izkaznica, ki ima v zgornjem delu hrbtne strani izkaznice napis iz četrtega odstavka tega člena.
(8) Pod napisom iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena je napis "STROKOVNA USPOSOBLJENOST:" in navedene vrste strokovne usposobljenosti, za katere je oseba strokovno usposobljena ("VARNOSTNIK ČUVAJ", "VARNOSTNIK", "VARNOSTNIK NADZORNIK", "VARNOSTNI TEHNIK", "OPERATER VNC", "POOBLAŠČENI INŽENIR VS", "VARNOSTNIK TELESNI STRAŽAR" oziroma "VARNOSTNI MENEDŽER").
(9) Na spodnjem delu hrbtne strani izkaznice je spodaj napis: "Izdajatelj: Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve" in pod njim "V primeru najdbe, izkaznico vrnite izdajatelju."
(10) Grafična oblika obrazca službene izkaznice iz tega člena je določena v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(cena službene izkaznice)
Minister, pristojen za notranje zadeve, s cenikom določi ceno službene izkaznice.
V. SOGLASJE TUJIM OSEBAM ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI ZASEBNEGA VAROVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
8. člen
(vloga za pridobitev soglasja)
(1) Certifikat o soglasju za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se na podlagi vloge podeli tuji osebi, ki je v matični državi pridobila pravico za opravljanje zasebnega varovanja, za opravljanje zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, če izpolnjuje predpisane pogoje za posamezno obliko varovanja po zakonu. Certifikat o soglasju se podeli na stroške prosilca.
(2) Vloga za pridobitev certifikata o soglasju mora vsebovati:
1. naziv prosilca in podatke zakonitega zastopnika tuje osebe, ki bo opravljala zasebno varovanje na območju Republike Slovenije (osebno ime, državljanstvo, datum, kraj in državo rojstva, naslov prebivališča, kraj, poštna številka in država oziroma naziv in sedež pravne osebe, matična država ter telefon in elektronski naslov);
2. dokazilo matične države, da prosilec sme izvajati zasebno varovanje (dovoljenje za izvajanje dejavnosti, ki ga je izdala matična država z imenom in naslovom pristojnega organa). Če opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja v matični državi ni pravno urejeno, prosilec priloži dokazila, da je opravljal posamezno obliko dejavnosti zasebnega varovanja neprekinjeno ali skupno vsaj dve leti v zadnjih desetih letih;
3. dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala pri delu prosilca iz naslova opravljanja dejavnosti zasebnega varovanja v višini enakovredni ali višji, kot je določena z zakonom;
4. dokazilo, da ima prosilec lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC (ni potrebno za načrtovanje varnostnih sistemov, izvajanje sistemov tehničnega varovanja in upravljanje z VNC);
5. kopijo internega akta, s katerim je prosilec določil oznake, delovno obleko, opremo in vozila;
6. dokazilo, da je prosilec lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji (ni potrebno za občasno opravljanje storitev zasebnega varovanja v skladu s predpisi, ki urejajo področje storitev na notranjem trgu Evropske unije, in s predpisi s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji);
7. potrdilo pristojnega organa matične države, da osebi ni prepovedano opravljanje zasebnega varovanja v matični državi;
8. lastnoročno podpisane vloge za varnostno preverjanje za varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe, in varnostnega osebja, ki bo neposredno opravljalo zasebno varovanje. Če varnostno osebje še nima pridobljene službene izkaznice, za njih prosilec priloži še vloge za podelitev službene izkaznice in vsa potrebna dokazila iz 5. člena tega pravilnika;
9. dokazila o aktivnem znanju slovenskega jezika za varnostnega menedžerja in varnostno osebje, ki bo neposredno opravljalo zasebno varovanje v Republiki Sloveniji;
10. lastnoročno podpisane vloge za varnostno preverjanje povezanih oseb (zakoniti zastopnik, prokurist in člane uprave in lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25 odstoten lastniški ali upravljavski delež prosilca, in druge upravljavsko ali kapitalsko povezane osebe iz 14. točke 5. člena zakona). Če je lastnik prosilca v višini vsaj 25 odstotkov, druga družba, prosilec navede tudi podatke za povezane osebe druge družbe;
11. lastnoročno podpisano soglasje prosilca, da sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaradi ugotavljanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pridobiti podatke iz uradnih evidenc skladno z določili zakona, ki ureja zasebno varovanje;
12. lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in odtis štampiljke prosilca.
(3) Prosilec k vlogam za varnostno preverjanje oseb iz 8. in 10. točke prejšnjega odstavka priloži dokazila iz držav, kjer so imele v zadnjih petih letih stalno prebivališče, da za njih niso podani varnostni zadržki iz 16. člena zakona.
9. člen
(certifikat o soglasju)
(1) Certifikat o soglasju je izdelan iz posebnega papirja z zaščitnimi elementi, pravokotne oblike standardnega formata A4 (210 x 297 mm). Osnovna barva je bela. Na njem je barvni logotip "Republika Slovenija Ministrstvo za notranje zadeve", besedilo je v modri barvi, besedilo "CERTIFIKAT O SOGLASJU" je v rdeči barvi z modrimi obrobami. V podlagi je grb Republike Slovenije v svetlo oranžni barvi.
(2) Certifikat o soglasju se izda na obrazcu, določenem v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) V glavi obrazca so podatki o izdajatelju certifikata in pravna podlaga za izdajo. Osrednji del obrazca vsebuje naziv "CERTIFIKAT O SOGLASJU", podatke o vrsti licence ter podatke o nazivu firme oziroma popolnemu imenu in sedežu izvajalca zasebnega varovanja, ki mu je bil izdan certifikat. V spodnjem delu obrazca so številka certifikata, kraj in datum izdaje ter prostor za žig in podpis osebe, ki je pooblaščena za izdajo certifikata.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, s cenikom določi ceno certifikata.
VI. INTERNO VAROVANJE
10. člen
(vloga za izvajanje internega varovanja)
(1) Prosilec, ki želi v skladu z določbami zakona nepridobitno organizirati interno varovanje ljudi in premoženja, se mora pred tem registrirati pri ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.
(2) Vloga za registracijo mora vsebovati:
1. naziv, sedež in matična številka prosilca;
2. podatke zakonitega zastopnika prosilca;
3. podatke o varnostnemu menedžerju;
4. podatke varnostnega osebja;
5. naslov varovanega območja, ki bo varovano;
6. interni akt, s katerim so določene oznake, delovne obleke, opreme in vozila prosilca;
7. lastnoročno podpisano soglasje prosilca, da sme ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, zaradi ugotavljanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pridobiti podatke iz uradnih evidenc skladno z določbami zakona;
8. dokazilo o plačilu predpisane upravne takse v skladu z zakonom, ki ureja upravne takse;
9. lastnoročni podpis zakonitega zastopnika in odtis štampiljke prosilca.
(3) V delu, kjer mora prosilec navesti podatke oseb, navede njihovo osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, za varnostno osebje pa tudi številko službene izkaznice. Če varnostno osebje še nima pridobljene službene izkaznice, prosilec za njih priloži še vloge za podelitev službene izkaznice in vsa potrebna dokazila iz 5. člena tega pravilnika.
VII. ZAMENJAVA CERTIFIKATA ALI SLUŽBENE IZKAZNICE
11. člen
(zamenjava certifikata ali službene izkaznice)
(1) Certifikat o licenci oziroma soglasju in službeno izkaznico se na stroške prosilca zamenja, če:
– je poškodovana ali obrabljena ali če iz kakšnega drugega razloga ni več uporabna;
– je imetnik spremenil naziv, sedež ali osebno ime, ali
– če so se spremenili drugi bistveni podatki uradne listine.
Zamenjano listino pristojni organ uniči.
(2) V primeru pogrešitve, izgube ali tatvine se na stroške prosilca izda nov certifikat o licenci, soglasju oziroma novo službeno izkaznico. Do izdaje novega certifikata oziroma službene izkaznice, se prosilcu izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje zasebnega varovanja.
VIII. UPORABA UKREPOV IN DRUGIH SREDSTEV VARNOSTNIKA
12. člen
(splošne določbe)
(1) Varnostnik lahko pri delu nosi in uporablja le zakonita sredstva (plinski razpršilec, sredstva za vklepanje in vezanje, kot so lisice, plastična zatega, vrvica ali pas, službenega psa, strelno orožje) imetnika licence.
(2) Pred uporabo posameznega ukrepa in drugega sredstva varnostnika mora varnostnik ravnati v skladu s 44. členom zakona. Varnostnik ukrepa uporabe fizične sile in uporabe sredstev za vklepanje in vezanje ne sme uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če drugače ne more obvladati njihovega upiranja ali napada ali če ti neposredno ogrožajo življenje varnostnika, drugih ljudi ali premoženja.
(3) Kadar je potrebno pisno poročanje v skladu s 57. členom zakona, varnostnik ugotovi istovetnost osebe (osebno ime, rojstne podatke ter stalno ali začasno prebivališče). Če so podani razlogi, zaradi katerih ne more ugotoviti istovetnosti osebe, ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja istovetnost zadržane osebe, varnostnik pridobi podatke od policije neposredno na kraju uporabe ukrepa ali pa policijo naknadno zaprosi za podatke.
(4) Če oseba, zoper katero je varnostnik uporabil ukrep ali drugo sredstvo, zapusti kraj ali pobegne s kraja, preden ugotovi njene osebne podatke, varnostnik takoj sporoči policiji njen osebni opis, smer, v katero je odšla oziroma pobegnila, in druge podatke, ki utegnejo biti koristni pri naknadnem ugotavljanju njene istovetnosti.
(5) V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena varnostnik v poročilu o uporabi ukrepov in drugih sredstev varnostnika navede razloge, zaradi česar ne more navesti podatke osebe, zoper katero je uporabil ukrep ali drugo sredstvo varnostnika, oziroma razloge, zaradi katerih ni bilo mogoče ugotoviti njene istovetnosti.
(6) Če zaradi uporabe ukrepov ali drugih sredstev varnostnika nastanejo poškodbe, mora varnostnik poškodovanemu nuditi prvo pomoč, v primeru, če je telesno poškodovan tako, da potrebuje medicinsko pomoč, pa je dolžan poskrbeti, da jo čim prej dobi, in o tem takoj obvestiti policijo.
13. člen
(opozorilo)
(1) Varnostnik opozarja ustno ali pisno ali z uporabo tehničnih sredstev.
(2) Opozorilo mora biti jasno in kratko ter nedvoumno izraženo.
14. člen
(ustna odredba)
(1) Varnostnik pri ustni odredbi navede razlog, zaradi katerega je potrebno določeno dejanje ali opustitev, ter kakšni ukrepi bodo uporabljeni ob neupoštevanju ustne odredbe.
(2) Ustna odredba mora biti jasna in kratka ter nedvoumno izražena. Če je to nujno potrebno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi ali premoženja, lahko varnostnik ustno odredbo izreče tudi na druge načine z uporabo tehničnih sredstev ali na drug primeren način.
15. člen
(ugotavljanje istovetnosti)
(1) Varnostnik ugotavlja istovetnost na podlagi osebne izkaznice ali druge javno veljavne listine, opremljene s fotografijo osebe. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme varnostnik zahtevati, da se odkrije, zato, da lahko nedvoumno ugotovi njeno istovetnost.
(2) Varnostnik mora osebi pojasniti razlog za ugotavljanje istovetnosti.
(3) Če varnostnik glede na lastnosti listine dvomi v njeno pristnost ali oseba te nima pri sebi, lahko ugotavlja istovetnost z drugimi dokumenti, z razgovorom ali na podlagi izjave druge osebe, lastnika varovanega območja ali osebe, zaposlene na varovanem območju.
16. člen
(površinski pregled)
(1) Pred izvedbo površinskega pregleda mora varnostnik seznaniti osebo z razlogi za pregled in s posledicami, če ne soglaša s površinskim pregledom ali če se pri površinskem pregledu najde predmete iz četrtega odstavka 49. člena zakona.
(2) Površinski pregled vrhnjih oblačil osebe praviloma opravlja oseba istega spola, razen v primerih:
– če obstaja nevarnost napada ali samopoškodovanja osebe, ki se jo lahko zadrži na podlagi zakona,
– če se površinski pregled opravlja s tehničnimi sredstvi.
(3) Varnostnik opravi neposredni površinski pregled vrhnjih oblačil osebe tako, da z rokami pretipa površino njenih vrhnjih oblačil oziroma zahteva, da mu pokaže vsebino žepov oziroma predmete, ki jih nosi pri sebi. Pri tem pregleda predmete, ki jih ima oseba pri sebi in bi bilo lahko v njih skrito orožje ali drugi nevarni predmeti ali snovi.
(4) Varnostnik opravi površinski pregled notranjosti vozila, tovora in prtljage tako, da pozove osebo, da mu odpre vrata, pokrov motorja, prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo vozila ter mu tako omogoči pregled notranjosti ter da mu pokaže vsebino tovora, opreme ali prtljage, ki jo želi pregledati.
(5) Varnostnik zadržane predmete, ki jih mora v skladu z zakonom izročiti policiji, evidentira v poročilu varnostnika ali zabeleži v drugi pisni obliki (navede podroben opis predmeta, kraj, natančen čas in okoliščine zadržanja predmeta, osebne podatke osebe, katere predmet je zadržal, ter čas izročitve predmetov policiji) in jih izročiti policiji.
(6) Predmete, ki jih na podlagi zakona ali reda na varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti na varovanem območju in se jih ne izroči policiji, lahko začasno zadrži, če je lastnik oziroma upravljavec varovanega območja zagotovil primerne prostore za zadržanje in evidentiranje teh predmetov. Če teh prostorov ni zagotovljenih, osebi prepreči vstop na varovano območje v skladu z zakonom.
17. člen
(preprečitev vstopa na varovano območje)
Varnostnik prepreči osebi vstop na varovano območje z opozorilom, ustno odredbo, tehničnimi sredstvi ali uporabo fizične sile.
18. člen
(zadržanje osebe)
(1) Varnostnik zadržano osebo takoj seznani z razlogom zadržanja in z njo ravna tako, da prepreči napad ali njeno samopoškodovanje. Čas zadržanja se začne šteti od trenutka, ko so podani pogoji za zadržanje.
(2) Varnostnik preneha z zadržanjem, ko osebo izroči policistom, najkasneje pa po poteku dveh ur.
19. člen
(uporaba fizične sile)
(1) Za uporabo fizične sile se štejejo individualna ali skupinska uporaba fizične sile za potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb, in strokovni pritiski.
(2) Za uporabo fizične sile se šteje tudi neposredna uporaba sile varnostnika s strokovnimi prijemi, udarci in meti.
(3) Za uporabo fizične sile se šteje tudi, če varnostnik pri individualni ali skupinski uporabi fizične sile, uporabi ščit za potiskanje, odrivanje ali razdvajanje oseb.
(4) Pasivno upiranje je ravnanje osebe, ki ne upošteva varnostnikove ustne odredbe in s svojim ravnanjem ovira ali drugače onemogoča izvedbo varovanja.
(5) Aktivno upiranje je upiranje z orožjem, nevarnim orodjem, drugimi predmeti in sredstvi, živaljo ali s fizično silo, pri čemer ima oseba, ki se upira, namen varnostniku preprečiti varovanje ljudi ali premoženja. Za aktivno upiranje se šteje tudi pozivanje k upiranju, beg osebe in ogrožanje. Pri ogrožanju oseba s svojim položajem, kretnjami ali drugim ravnanjem kaže na to, da bo napadla varnostnika ali osebo ali premoženje, ki ga varuje.
(6) Če sme varnostnik glede na okoliščine uporabiti različne oblike fizične sile, je dolžan najprej uporabiti milejšo obliko fizične sile (strokovne pritiske, silo za potiskanje, odrivanje, prenašanje ali razdvajanje oseb), če ugotovi, da z njo ne bo dosegel zakonitega namena, pa lahko uporabi hujšo obliko fizične sile (strokovni prijem, udarec in met).
20. člen
(uporaba sredstev za vklepanje in vezanje)
(1) Sredstva za vklepanje in vezanje so lisice, plastična zatega in priročna sredstva, kot so npr. vrvica, lepilni trak, usnjen ali plastičen pas, vezalke in druga primerna sredstva, s katerimi je možno osebo vkleniti ali zvezati roke, noge ali oboje.
(2) Priročna sredstva se lahko izjemoma uporabijo, če varnostnik nima pri sebi lisic ali plastične zatege. Z uporabo priročnih sredstev mora varnostnik prenehati takoj, ko so na razpolago lisice ali plastična zatega, če to ne vpliva na varnost postopka, na varnostnikovo varnost ali varnost tretjih oseb.
21. člen
(uporaba plinskega razpršilca)
(1) Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba utekočinjenega plina ali drugega razpršila.
(2) Varnostnik ga uporabi tako, da s pritiskom na sprožilec plinsko sredstvo ali pršilo sprosti neposredno proti osebi. Pri uporabi razpršilca mora upoštevati navodila proizvajalca.
(3) Plinski razpršilec mora biti polnjen z dražilno substanco in imeti pokrito sprožilo. Doza mora biti polnjena pod pritiskom s potisnim plinom, ki je neškodljiv za okolje. Dražilo in potisni plin ne smeta biti škodljiva za zdravje.
22. člen
(službeni pes)
(1) Za uporabo službenega psa se šteje varovanje z usposobljenim službenim psom, ki z vohom ali vidom zazna prisotnost oseb ali snovi na varovanem območju.
(2) Varnostnik službenega psa ne sme uporabiti na način, da bi s telesom ali z ugrizom neposredno deloval na osebo.
23. člen
(nošenje in uporaba strelnega orožja)
(1) Varnostnik sme nositi strelno orožje le med neposrednim opravljanjem nalog zasebnega varovanja.
(2) Varnostnik mora nositi strelno orožje tako, da ne ogroža svoje varnosti ali varnosti koga drugega. Orožje mora imeti v toku, brez naboja v cevi in zavarovano tako, da ne more priti do nenadzorovane sprožitve.
24. člen
(zavarovanje kraja)
(1) Če je na varovanem območju izvršeno kaznivo dejanje, varnostnik v okviru možnosti in zakonitih ukrepov, ki jih ima na razpolago, zavaruje kraj in neposredno okolico storitve kaznivega dejanja ter zavaruje sledi, predmete ali druge dokaze, ki utegnejo biti pomembni za izsleditev storilca in uspešno izvedbo kazenskega postopka.
(2) Varnostnik zavaruje tudi kraj dejanja tehnoloških in drugih nesreč do prihoda policije, drugih pristojnih organov in služb ter prepreči dostop nepoklicanim osebam.
(3) Varnostnik sme kraj dejanja izjemoma spremeniti:
– če je ogroženo življenje ljudi in je potrebno nuditi takojšnjo pomoč poškodovanim;
– če ne more drugače preprečiti grozeče nevarnosti;
– če ne more drugače zagotoviti varnosti cestnega prometa ali
– če ne more drugače zavarovati sledov in predmetov pred uničenjem.
IX. STROKOVNI NADZOR REPREZENTATIVNEGA ZDRUŽENJA
25. člen
(namen in predmet strokovnega nadzora)
Strokovni nadzor reprezentativnega združenja se uvede z namenom ugotavljanja dejanskega stanja in vseh okoliščin, povezanih z:
– upoštevanjem izpolnjevanja izdanih priporočil reprezentativnega strokovnega interesnega združenja o merilih kakovosti in strokovnosti opravljanja nalog varnostnega osebja;
– izvajanjem internega strokovnega izpopolnjevanja pri imetnikih licenc.
26. člen
(imenovanje in sestava komisije za izvedbo strokovnega nadzora)
(1) Predsednik reprezentativnega združenja imenuje komisijo za izvedbo strokovnega nadzora.
(2) Komisijo, ki mora biti neodvisna, nepristranska in strokovna, sestavljata najmanj dva člana, in sicer:
– uslužbenec ali strokovni sodelavec reprezentativnega združenja, ki je predsednik komisije,
– uslužbenec ali strokovni sodelavec reprezentativnega združenja ali druga oseba, ki jo izmed strokovnjakov za posamezno področje izbere reprezentativno združenje.
(3) Član komisije ne sme biti oseba:
– ki opravlja neposredne naloge internega strokovnega izpopolnjevanja pri imetniku licence, kjer se opravlja strokovni nadzor,
– ki je z osebami, ki so vključene v nadzorovani proces, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njimi v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njimi živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti, ali če je njihov skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik, ali
– ki je neposredno povezana z domnevnimi nepravilnostmi ali predmetom in vsebino nadzora.
(4) Imenovani član komisije lahko sodelovanje v pisni obliki odkloni tudi iz drugih utemeljenih razlogov, v roku osmih dni po sprejemu obvestila o imenovanju v komisijo.
(5) Predsednik komisije vodi in koordinira delo komisije ter skrbi za izpolnjevanje obveznosti po zakonu, tem pravilniku in načrtu strokovnega nadzora.
27. člen
(vrste strokovnega nadzora)
(1) Reprezentativno združenje izvaja redni, izredni in ponovni nadzor.
(2) Redni nadzor se opravlja na podlagi letnega načrta nadzorov, ki ga sprejme reprezentativno združenje. Letni načrt se objavi na spletnih straneh reprezentativnega združenja.
(3) Izredni nadzor odredi predsednik reprezentativnega združenja na podlagi lastne ocene ali na pobudo članov združenja ali ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(4) Ponovni nadzor se lahko opravi po preteku roka, določenega za izvršitev naloženih ukrepov, ali po preteku roka, določenega za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v rednem ali izrednem nadzoru.
(5) Pri rednem nadzoru se sklep o izvedbi nadzora najmanj 15 dni pred izvedbo vroči tistemu, pri kateremu se bo nadzor izvajal.
(6) Izredni ali ponovni nadzor se lahko opravi nenapovedano.
(7) Sklep o izrednem ali ponovnem nadzoru se neposredno pred začetkom izvajanja nadzora vroči odgovorni osebi tistega, pri kateremu so bo nadzor izvajal.
28. člen
(vsebina nadzora)
Strokovni nadzor obsega pregled:
1. izpolnjevanja priporočil o merilih kakovosti in strokovnosti opravljanja nalog varnostnega osebja v skladu s standardi in strokovnimi priporočili reprezentativnega združenja;
2. izvajanja internega strokovnega izpopolnjevanja, zlasti pregled:
– ustreznosti in skladnosti vsebine internega strokovnega izpopolnjevanja z veljavnimi programi strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja,
– evidentiranja vsebine in časa trajanja strokovnega izpopolnjevanja,
– prisotnosti varnostnega osebja pri internem strokovnem izpopolnjevanju,
– rezultatov preverjanja znanja,
– podatkov o izvajalcu,
– obveznosti obveščanja reprezentativnega združenja o kraju in času strokovnega izpopolnjevanja.
29. člen
(način izvajanja strokovnega nadzora)
(1) V postopku strokovnega nadzora se dejstva in okoliščine ugotavljajo zlasti na naslednje načine:
– v razgovoru z varnostnim osebjem, predstavniki imetnika licence, izvajalci internega izpopolnjevanja, pričami, udeleženci ali oškodovanci ter drugimi osebami, ki lahko nudijo ustrezne podatke,
– v razgovoru z udeleženci in predavatelji internega izpopolnjevanja,
– s pomočjo vprašalnika ali anonimnega vprašalnika,
– s pregledom dokumentacije,
– z vstopom in ogledom prostorov ter opreme,
– s prisotnostjo pri izvajanju strokovnega izpopolnjevanja,
– s pregledom zapisnikov dotedanjih strokovnih nadzorov.
(2) Pri izvajanju strokovnega nadzora mora biti prisotna odgovorna oseba imetnika licence, kjer se opravlja nadzor, oziroma oseba, ki jo ta pooblasti.
30. člen
(dokumentiranje strokovnega nadzora)
(1) O strokovnem nadzoru se sproti piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
– času in kraju ter imetniku licence, pri katerem je bil opravljen strokovni nadzor,
– članih komisije in osebah, ki so bile navzoče pri izvedbi strokovnega nadzora,
– izjavah oseb, sodelujočih pri izvedbi strokovnega nadzora,
– ugotovitvah komisije.
(2) Zapisnik podpišejo člani komisije in osebe, ki so prisotne pri izvedbi nadzora.
(3) Po opravljenem strokovnem nadzoru komisija sestavi poročilo, ki vsebuje:
– pravno podlago za izvedbo strokovnega nadzora,
– kraj, čas in trajanje nadzora,
– podatke o članih komisije (osebno ime, specialnost in nazivi),
– podatke o nadzorovanem imetniku licence,
– podatke o osebah (osebno ime in funkcija), ki so bile navzoče pri izvedbi nadzora,
– ugotovitve komisije,
– navedbo ukrepov, napotke, priporočila in rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
(4) Reprezentativno združenje od imetnika licence lahko zahteva poročanje o odpravi nepravilnosti.
(5) Predlog poročila se najkasneje 20 dni po zaključku nadzora posreduje imetniku licence, pri katerem je potekal strokovni nadzor. Imetnik licence lahko poda pripombe na predlog poročila v osmih dneh od njegovega prejema.
(6) Komisija mora izdelati zaključno poročilo o nadzoru najkasneje 15 dni po prejemu pripomb na predlog poročila oziroma pet dni po poteku roka za podajo pripomb, če te niso podane.
(7) Zaključno poročilo in druga dokumentacija, ki je nastala v postopku strokovnega nadzora, se hrani pri reprezentativnem združenju in se lahko posreduje strokovnemu telesu reprezentativnega združenja.
(8) Če komisija pri strokovnem nadzoru ugotovi nezakonitosti, je o tem dolžna takoj obvestiti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in druge pristojne organe.
(9) Predsednik in člani komisije ter druge osebe, ki so kakor koli sodelovale pri izvedbi strokovnega nadzora, so dolžne varovati zaupnost vseh informacij, s katerimi so se v postopku izvedbe strokovnega nadzora seznanile, ter so zavezane k varovanju poslovnih skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati:
– Pravilnik o tehničnih pogojih za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti tehničnega varovanja oseb in premoženja (Uradni list RS, št. 17/96);
– Pravilnik o ukrepih zasebnega varnostnika (Uradni list RS, št. 75/04);
– Pravilnik o načinu varovanja javnih zbiranj (Uradni list RS, št. 59/08);
– Pravilnik o obliki in vsebini certifikata o licenci (Uradni list RS, št. 33/08 in 40/10);
– Pravilnik o obrazcih in ceni službenih izkaznic zasebnega varovanja ter o postopku za njihovo podelitev (Uradni list RS, št. 21/04, 39/05, 9/08 in 42/10).
32. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-235/2011/30
Ljubljana, dne 8. decembra 2011
EVA 2011-1711-0024
v funkciji ministra za notranje zadeve
Aleš Zalar l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost