Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2011 z dne 21. 10. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2011 z dne 21. 10. 2011

Kazalo

3557. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Barbare, stran 10886.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09) in 23. člena Statuta Občine Idrije (Uradni list RS, št. 75/10 – UPB) je Občinski svet Občine Idrija na 8. seji dne 29. 9. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Barbare
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (Uradni list RS, št. 38/11) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje »Barbare« (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
OPPN je izdelal Geomatika, prostor in arhitektura, Rafael Bizjak s.p. iz Idrije, pod številko naloge 2008/183 v decembru 2009.
2. člen
(predmet OPPN)
OPPN določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo odločitev v smislu revitalizacije degradirane in opuščene industrijske površine »Barbare« z namenom gradnje poslovno garažnega objekta in nove avtobusne postaje, da se uredi večje število javnih parkirnih mest za potrebe mesta, da se vzpostavi povezava z mestnim jedrom Idrija in zelenim sistemom naselja do območja Mejce in Krajinskega parka Zgornja Idrijca.
3. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del OPPN vsebuje:
I. splošne določbe;
II. ureditveno območje;
III. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim prostorskim načrtom;
IV. umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje:
– vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji,
– rešitve načrtovanih objektov in površin,
– pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo;
V. zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
VI. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
VII. rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
VIII. način, vrsto in namen prenove naselja ali njegovega dela;
IX. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
X. etapnost izvedbe prostorske ureditve;
XI. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
XII. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta;
XIII. prehodne in končne določbe.
Grafični del OPPN vsebuje:
2.1. izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
2.2. območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
2.3. prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
2.4. zazidalna oziroma ureditvena situacija,
2.5. prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
2.6. prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
2.7. prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
2.8. načrt parcelacije.
Priloge OPPN:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– povzetek za javnost,
– spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
4. člen
(obseg OPPN)
OPPN obsega območje od objekta Antonijevega rova do »Olimpa« na Prešernovi ulici ter zajema celotno območje Barbar in avtobusne postaje s servisnimi delavnicami na Vodnikovi ulici, ki je na severu omejeno s Kosovelovo in Lapajnetovo ulico, na vzhodu z Vodnikovo ulico, na jugu pa s hribino Smukovega griča. Velikost območja znaša cca 29.630 m².
Območje OPPN obsega celoto oziroma dele parcel v k.o. Idrija – mesto št.: 1067/1, 1067/2, 1068, 1069, 1072-del, 1074, 1075, 1076-del, 1077, 1078, 1079, 1080/1, 1080/2, 1080/3, 1080/4, 1081, 1082, 1083, 1084, 1085, 1089/1, 1089/2, 1089/3, 1091, 1092, 1093, 1097, 1098, 1456, 1457, 1459, 1459/6, 1473-del, 2683, 2686/1. (karta št. 2.2)
5. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje OPPN (v nadaljevanju: ureditveno območje) so Barbare, avtobusna postaja, servisne delavnice, del Vodnikove in del Prešernove ulice, imenovan »Olimp«.
V prostorskem planu Občine Idrija so zemljišča opredeljena kot stavbna s podrobnejšo namensko rabo centralne dejavnosti. V ureditvenem območju so obstoječa parkirišča, injektirna postaja Rudnika živega srebra Idrija, zasebni stanovanjski objekt in parkovne površine. Objekti v ureditvenem območju niso v funkciji. Večino površin znotraj ureditvenega območja so javne površine v lasti Občine Idrija.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM NAČRTOM
6. člen
(opis prostorskega urejanja)
Glavni namen prostorskega urejanja območja je da se revitalizira t.i. degradirane opuščene proizvodne površine sredi mesta, zgradi poslovno garažni objekt z javnimi parkirišči v neposredni bližini centra, nova avtobusna postaja, ki bo zaključevala ulični niz Lapajnetove ulice (stara avtobusna postaja se pred posegom odstrani) in povezovalna pot med mestnim jedrom, turističnim rudnikom, rudniškimi objekti pri Jožefovem jašku, Mejco in Rakami do Krajinskega parka Zgornja Idrijca.
Zgornje parkirišče z naravnim robom služi kot razgledišče z urejeno parkovno zasnovo in opremo (klopi, nadstrešnice, koši za smeti). Vse obstoječe rudniške naprave in objekte (jašek Terezija, rovi v jašek Inzaghi, itd.) se vzdržuje, ohranja in primerno zavaruje v prvotnem stanju, v primeru novih vsebinskih rešitev pa se jih uredi v smislu objektov javnega značaja.
V ureditvenem območju stoji tudi zasebna stanovanjska hiša z naslovom Ulica Carl Jakoba 1 s stavbnim zemljiščem, ki ni predmet urejanja OPPN, ampak se ureja z OPN za območje stanovanjske gradnje. Na skrajnem vzhodnem robu na Prešernovi in ob Vodnikovi ulici obstaja nekaj opuščenih proizvodnih objektov, poslovni objekt in stanovanjski objekt, ki tudi niso predmet urejanja. Za ta območja vzhodno od avtobusne postaje velja, da se jih predvsem vzdržuje, prenavlja, adaptira, lahko se objektom spremeni namembnost tudi v stanovanjski namen in tako zaokroži stanovanjsko območje ali pa v primeru dotrajanosti objekta poruši in na mestu zgradi nov objekt (ponovna gradnja).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
Na zahodni strani se Barbare neposredno navezujejo na območje Komunale, ki naj bi se v prihodnosti zaradi razvojnih potreb selila na drugo območje. Javno parkirišče služi za potrebe mesta in se navezuje na mestno središče. Plato Barbare bo povezan tudi z novo avtobusno postajo in pošto ter preko povezovalnega stopnišča poslovno garažnega objekta. Celotno območje OPPN je zasnovano kot območje parkovne povezave in zelenih površin med mestnim jedrom in rekreacijskimi površinami Mejce in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Kot povezava služi lokalna cesta, ki je namenjena tudi prometu turističnih avtobusov in interventnemu prometu po Ulici Carl Jakoba do Prešernove ulice na »Olimp«. V sklopu turistične ponudbe se med načrtovanim hotelskim kompleksom »Jožefovega jaška – Kajzer« in Barbari lahko vzpostavi zgodovinski turistični vlak. S tem se poveže najkvalitetnejše dele mesta v smeri vzhod-zahod v smiselno celoto.
8. člen
(rešitve načrtovanih objektov in površin)
Vsi novi objekti se podrejajo konceptu oblikovanja grajene in naravne strukture. Oporni zidovi se očistijo in sanirajo z injektiranjem. V primeru prevelikih deformacij in statičnih zahtev se izvede tudi nove oporne zidove v armirano betonski izvedbi s tem da se kamen obstoječih zidov uporabi kot obloga. Zeleni pas rekreacijskih površin se zaključi ob zunanji ureditvi avtobusne postaje. Naravne brežine Barbar se uredi z zelenjem, grmovnicami in parkovnim drevjem. Nov objekt se vkoplje v plato Barbar, tako da ravna povozna streha predstavlja zgornji nivo, fasade pa ozeleni in smiselno deli.
Na osnovi strokovnih podlag je na območju OPPN predviden poslovno garažni objekt tlorisne velikosti cca. 52 x 52 m in višine P+2. Streha objekta je ravna površina, ki služi na zgornjem nivoju javnim parkiriščem. Poslovni prostori so namenjeni večjemu trgovskemu centru in drugim dejavnostim (gostinstvo, butiki ...). Objekt je zasnovan kot kvader, ki se zajeda v obstoječ kompleks Barbar, s poudarjenimi dovoznimi rampami na vzhodnem delu. Priključek cest je pri avtobusni postaji na Prešernovi ulici. Vertikalni poudarki objekta so dvojno dvigalo in stopnišča, ki povezujejo garažni in poslovni del. Te komunikacije služijo tudi za povezavo spodnjega in gornjega nivoja kot javno dobro. Objekt je prostostoječ, odprt v celoti na vse strani. Za zaustavitev odkopanega materiala se na južnem delu objekta izvede posebna armirano betonska stena, ki preprečuje plazenje in padanje zemljine s Smukovega griča. Nov objekt avtobusne postaje je od poslovno garažnega objekta povsem ločen in stoji na mestu sedanje postaje, le da zaključuje ulični niz Lapajnetove ulice nasproti zgradbe Mercatorja. Uvoz na avtobusno postajo je sedaj z nasprotne vzhodne strani tako, da lahko avtobusi ustavljajo pod nadstreškom objekta pod kotom 45 stopinj in nadaljujejo z vzvratno vožnjo iz boksa, potem pa s priključkom na Prešernovo ulico preko Lapajnetove ulice dalje v smeri Ljubljane ali Tolmina. Objekt je enoetažen, v pritličju so prostori avtobusne postaje, čakalnice, manjšega bara in sanitarije, v nadstropju pa so poslovni prostori. Nad postajališči se lahko uredi tudi nadstrešnice, ki prekrivajo avtobusna postajališča v celoti. Dimenzije objektov se prilagodi gradbeni meji, lahko pa so objekti tudi manjši.
9. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Oblikovanje fasad se podreja tradicionalnim elementom in detajlom. Karakter industrijskega območja v preteklosti naj bo vodilo oblikovanju novih objektov.
Ob gradnji novih objektov se uredi promet tako, da se loči peš promet, uredi se dovoz za dostavo v poslovni objekt, uvoz za parkirno hišo in križišče pri Antonijevem rovu tako, da je mogoč dovoz in parkiranje tudi za turistične avtobuse.
Gradbena linija objektov ob Lapajnetovi ulici je linija, ki ločuje javno dobro in hkrati določa, do kje so lahko objekti grajeni. Kot obvezno se upoštevata dve gradbeni liniji A in B, kateri potekata skozi zakoličbeno točko X,Y na pločniku sedanjega parkirišča. Gradbena linja A poteka vzporedno s poslovno stanovanjskim objektom Lapajnetova 17–21 in odmikom 16 m tako, da novo grajeni objekt nima vplivnega območja na obstoječe objekte. Na to linijo je vezan tudi objekt nove avtobusne postaje, ki tvori ulični niz z novo pošto na južnem delu Lapajnetove ulice. Gradbena linja B pa poteka pravokotno na linijo A v zakoličbeni točki. Objekti so lahko grajeni klasično ali pa prefabricirano v smislu novejših tehnoloških rešitev, konstrukcij in materialov.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(prometno urejanje in javne površine)
OPPN je po vsebini namenjen predvsem urejanju javnega dobra in navezavi na obstoječe javne površine (v smislu javno zasebnega partnerstva). Parkirišča na zgornjem platoju so povezana z mestnim jedrom po Ulici Carla Jakoba in preko obstoječega stopnišča, s centrom bodo povezana preko javnega stopnišča in dveh dvigal, zunanje stopnišče pa bo vodilo do avtobusne postaje in pošte ter do Prešernove ulice. Z gradnjo objektov mora biti zagotovljena tudi prevoznost po celotni trasi od Antonijevega rova do priključka Prešernove ulice na Olimpu tako za osebni promet kot avtobuse in tovorna vozila (enosmerni vozni pas z izogibališči). Mogoča je tudi povezava območja po Ulici Carl Jakoba nad Komunalo do območja Pront s priključkom na Freyerjevo ulico. Zaradi večje frekvence prometa se Lapajnetova ulica lahko razširi s tretjim voznim pasom od športnega centra do večstanovanjskega objekta Lapajnetova ulica 17–21 za zavijanje v levo, v obratni smeri pa z desnim pasom za zavijanje v Prešernovo ulico in garažno hišo, ki je del celotnega prometnega urejanja mesta.
Za potrebe poslovno garažnega objekta se dovozi izvedejo na vzhodni in zahodni fasadi. Na zahodni strani objekta se izvede servisni dovoz z dostavnim pasom in manipulacijskimi površinami, ki ne bo oviral prometa po Lapajnetovi ulici, za dovoz v garažno hišo pa se predvidi dovozne rampe s Prešernove ulice. Garažna hiša je lahko povezana z javnimi parkirišči na zgornjem nivoju preko ramp. Avtobusna postaja z zunanjo ureditvijo se uredi tako, da je mogoč dostop za avtobuse pod nadstreškom novega objekta in maksimalna izraba površin za manipulacijo in parkiranje vozil. V ta namen bo potrebno sedanji uvoz in izvoz na avtobusno postajališče zamenjati. Peš promet se loči od ostalega prometa.
11. člen
(priključevanje na okoljsko, energetsko in telekomunikacijsko gospodarsko javno infrastrukturo)
Vsi priključki na gospodarsko javno infrastrukturo so v neposredni bližini za priključevanje objektov v oddaljenosti cca 15 m. Večinoma tečejo trase gospodarske javne infrastrukture po Lapajnetovi ulici v cestnem telesu in hodnikih za pešce v t.i. javnem dobru. Objekti bodo priključeni na javni vodovod, kanalizacijsko omrežje, elektriko, telekomunikacijsko omrežje in odvoz odpadkov. V ta namen se pod servisnim dovozom objekta lahko izvede kineta za infrastrukturne priključke na gospodarsko javno infrastrukturo, priključki za novo avtobusno postajo pa se prestavijo.
Moč in velikost infrastrukturnih priključkov za objekte mora biti načrtovana skladno s standardi, ki veljajo za predvideno dejavnost, energetski priključki pa v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije tako za potrebe ogrevanja, hlajenja, klimatizacije in razsvetljave. Za ogrevanje objektov se izvede priključek na zgrajeno mestno plinovodno omrežje oziroma na ustrezno daljinsko ogrevanje.
Za potrebe napajanja z NNO bo potrebno postaviti novo transformatorsko postajo na območju Olimpa, ki bo pokrivala potrebe območja Barbar in avtobusne postaje, kot je razvidno iz smernic Elektroprimorske d.o.o.. Nova kabelska povezava se izvede v cestnem telesu Prešernove ulice do križišča avtobusne postaje in po dovozni cesti v Barbare. Na novo se izvede javna razsvetljava od Antonijevega rova do Prešernove ulice. Trase gospodarske javne infrastrukture v grafičnem delu OPPN so simbolne in niso zakoličene ter potekajo v telesu javnega dobra. Medsebojni odmiki in križanja morajo biti skladni s predpisi.
Zbiranje odpadkov je v posodah, ki so locirane ob objektih. V ta namen je potrebno predvideti zavarovan prostor. Za odvoz smeti se posode postavijo na mesto, kjer je mogoč odvoz.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
12. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Območje OPPN se nahaja na območju enote kulturne dediščine Idrija – Rudnik živega srebra (EŠD 185), v območju OPPN se nahaja enota kulturne dediščine Idrija – Znamenje pri Kosovem mostu (EŠD 13817), t.j. stebrno znamenje, ki se ohranja na mestu.
Na območju OPPN se celoten kompleks ureja v smislu ohranjanja tehnične dediščine, poudarjenih vizur na objekte kulturne dediščine, vključevanje opustelih objektov in naprav. Prav izgradnja garažnega objekta in javnih parkirišč bo pozitivno vplivala na zmanjšanje prometa, novega prometnega režima – vzpostavitev peš prometa in mirnih con hkrati pa zmanjševala emisije škodljivih vplivov na območju zavarovanega dela mesta.
Oblikovanje predvidenih objektov v smislu modernih konstrukcij in materialov je kontinuiteta in nadgraditev v ohranjanju kulturne dediščine – tehnične dediščine mesta Idrije. Vsi ohranjeni objekti in zidovi so sestavni del urejanja in se jih vključuje kot kvaliteto v OPPN.
Za posege v kulturni spomenik ali njegove dele je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
13. člen
(varstvo okolja)
Z vidika varstva okolja bodo po Uredbi o vrstah objektov, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, vsi načrtovani objekti manjši, kot jih zahteva uredba in ne bodo imeli večjih vplivov na okolje – zrak, vodo in zemljo. Vse padavinske vode se vodi v obstoječo meteorno kanalizacijo, s parkirišč preko lovilca olj, odpadne vode v fekalno kanalizacijo in čistilno napravo, odpadki se bodo zbirali v skladu s predpisi. Glede hrupa in izpustnih plinov zaradi prometa in mirujočega prometa se jakost hrupa in količine emisij ne bodo povečale, saj obstaja v Barbarah že sedaj javno parkirišče z omejitvijo hitrosti. Meja hrupa je določena na III.stopnjo za območja centralnih dejavnosti, glavni vir onesnaženja s hrupom pa ostaja osrednja Lapajnetova ulica, ki prevzema ves promet tako za celotno mesto, kot tranzit v smeri Čekovnika in Vojskega s celotnim zaledjem, ki pa se z gradnjo objektov ne bo povečal.
14. člen
(naravni viri)
Z vidika naravnih virov posegi in prostorske ureditve nimajo vpliva, saj se območje nahaja znotraj naselja na območju stavbnih zemljišč z namensko rabo – centralne dejavnosti. Območje v celoti leži nad rudiščem živega srebra, ki pa nima več vloge podzemnega eksploatacijskega območja, ampak je določeno kot sanacijsko območje in vplivno območje rudnika v zapiranju.
15. člen
(ohranjanje narave)
Glede ohranjanja narave poseg ne bo vplival na elemente narave, saj jih v tem območju ni. Ob posegih se maksimalno ohranja zeleni sistem, parkovne površine in drevje, ki služi za stabilizacijske, sanitarne, humane, estetske, biološke, protihrupne in mikro klimatske namene.
VIII. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA ALI NJEGOVEGA DELA
16. člen
(prenova naselja)
Na območju OPPN se ne načrtuje celovita prenova naselja ali njegovega dela, saj gre za urejanje manjšega dela naselja, kjer ni obstoječih objektov in prebivalcev (razen izjeme stanovanjske hiše Ulica Carl Jakoba 1). Ureja se opuščene – nezazidane »degradirane industrijske« površine, s tem da se spreminja namembnost območja.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
17. člen
(rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarom)
Najbolj pomembno z vidika urejanja je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in sicer zaradi same lokacije območja, ki leži na t.i. »nevarnem plazu«, nad območjem rudniških izkopov, v vplivnem območju rudnika, zapleteni geološki strukturi in nad tektonskimi prelomi. Poseg bo v celoti upošteval Geotehnično in geomehansko poročilo, saj so na tem območju merjeni vertikalni in horizontalni pomiki v velikosti cca 1 cm letno, ki pa se s sanacijo v zadnjih letih zmanjšujejo. Prav poseg bo s svojo izvedbo tudi vplival na sanacijo tega območja, saj se bo z izkopom nasutega materiala (rudniški odvali in jalovina) to območje razbremenilo, hkrati pa bo objekt varoval pred hribino posebno načrtovan armirano betonski oporni zid, ki bo prevzel določene zemeljske pritiske in tako zaustavil naravno plazenje zemljine Smukovega griča in odvodnjavanje. V ta namen so bile izdelane tudi posebne študije.
Varstvo pred požarom
Območje trenutno nima potencialne nevarnosti za nastanek požara, se pa bo le ta povečal z gradnjo poslovno garažnega objekta in javnih parkirišč. Za preprečitev in omilitev požara je območje odprto in dostopno glede evakuacijskih in dostopnih poti za intervencijska vozila, območje je v celoti pokrito s hidrantnim omrežjem, najmanjši odmiki novih od sosednjih objektov pa so več kot 15 m. Garažna hiša bo prezračevana z naravnim odvodom morebitnih dimnih plinov, saj bo odprta v celoti s treh strani, na južni pa ločena od opornega zidu za servisni dostop.
Za potrebe evakuacije iz garažne hiše in objekta mora biti dovolj direktnih izhodov na prosto v razdalji do 35 m. Oddaljenost območja od gasilske postaje je manj kot 500 m z dovozom po glavni ulici, višina 11 m pa tudi ni problematična z vidika gašenja požarov. Mogoč je dovoz interventnih vozil tudi na plato Barbare, ki predstavlja povozno streho objekta poslovno garažnega objekta. Ob dostopih se na vidnih mestih v objektih namesti tudi potrebno število gasilnih aparatov.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost izvedbe posegov)
OPPN se bo izvajal v skladu z investicijskimi zmožnostmi investitorja, zasebnega in javnega partnerstva, javnih sredstev občinskega proračuna in državnih sredstev. V prvi fazi se predvidoma načrtuje izgradnja potrebnega utrditvenega opornega zidu, poslovno garažnega objekta, ureditev javnih parkirišč, razgledišča in parkovne ureditve območja, v kasnejši fazi pa še gradnja novega objekta avtobusne postaje in parkirišč. Za območja znotraj OPPN s katerim ni določena nova namembnost se lahko izvajajo vsa vzdrževalna in druga gradbena dela, kolikor ustrezajo definiciji dejavnosti. OPPN se navezuje tudi na sosednja območja, ki so organsko povezana in sicer na Komunalo in Prešernovo ter Vodnikovo ulico z navezavo na Rake in Krajinski park Zgornja Idrijca. Posegi na območju Prešernove in Vodnikove ulice se lahko izvajajo neodvisno od ostalih posegov znotraj OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV.
19. člen
(dovoljena odstopanja)
Tolerance glede namembnosti območja (vsebinskih in funkcionalnih rešitev) so mogoče znotraj centralnih dejavnosti, to je za dejavnost trgovine, storitev in prometa po standardni klasifikaciji objektov CC-SI od šifre 121 do 126, kolikor ni neka dejavnost moteča za opravljanje obstoječih dejavnosti. Na območju Prešernove in Vodnikove ulice je mogoča tudi stanovanjska gradnja CC-SI 112. V primeru opustitve in premestitve mehaničnih delavnic se območje lahko nameni za potrebe šolskih dejavnosti. Dopustna je tudi samo ena ali več vrst dejavnosti v posameznem objektu.
Tolerance glede odmikov in gabaritov:
Gradbena linija novim objektom je določena z obstoječim poslovno stanovanjskim objektom v Lapajnetovi ulici št. 17–21. Ulična gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo in je vzporedna z vzdolžno fasado v razdalji 16 m +/-1 m in poteka skozi zakoličbeno točko X= 424861, Y= 95666 (toleranca +/-1 m) na pločniku ob obstoječem parkirišču avtobusne postaje. Na severni in vzhodni strani je gradbena linija določena, odmik od nje pa je mogoč v primeru manjšega objekta. Izven gradbene linije na območju javnega dobra je dopustna izvedba ulične opreme kot so npr. nadstrešnice, izveski, reklamni panoji, itd., s tem da ne ovirajo pešcev in prometa. Višinsko se mora objekt prilagoditi gornji koti Barbar 337 m nmv +/-1m, nov objekt avtobusne postaje pa gradbeni liniji zgrajenega centra 2 Idrije in višinsko maksimalno objektom Mercator in nova pošta tako, da nadaljuje ulični niz Lapajnetove ulice. Objekti in parkirišča so po celotni dolžini Barbar lahko tudi v celoti podkleteni, kolikor je to zaradi podtalnice, geomehanike in tehničnih rešitev mogoče vendar tako, da je kota pritličja na koti terena +/- 0,5 m. Vsi prostori z dostopi in dovozi morajo biti dosegljivi tudi funkcionalno oviranim osebam. Zaradi lege in pomena avtobusne postaje je del objekta lahko tudi višji od gabaritne linije za 50 % in oblikovan kot dominanta v prostoru.
OPPN določa maksimalne gabarite objektom in ureditvam, lahko pa so ti tudi manjši. Na južnem in zahodnem delu je dolžina objektov omejena glede na geotehnično poročilo zaradi izkopa v hribino Smukovega griča, objekt pa ne sme biti bližje 4 m od parcelne meje obstoječega stanovanjskega objekta. Bližje je lahko samo v primeru, da se lastnik v postopku PGD strinja in da so izvedeni ukrepi za utrditev objekta ali drugače (npr. nadomestna gradnja na drugi lokaciji). V primeru drugačne zasnove objektov, velja kot obvezna samo gradbena linija ob Lapajnetovi in Vodnikovi ulici in višinska linija zgornjega platoja Barbar in Centra 2, tako da zaradi tega OPPN ni potrebno spreminjati ali dopolnjevati.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
20. člen
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta (ko se OPPN realizira v celoti), velja na tem območju Občinski prostorski načrt Občine Idrija in sicer merila in pogoji za območje centralnih dejavnosti.
XIII. DOLOČBE GLEDE NADZORA NAD IZVAJANJEM
21. člen
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
(vpogled v OPPN)
OPPN je na vpogled pri Službi za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Idrija in na Upravni enoti Idrija.
23. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-0058/2009
Idrija, dne 29. septembra 2011
Župan
Občine Idrija
Bojan Sever l.r.

AAA Zlata odličnost