Na podlagi 6. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 – Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 – Odl. US: U-I-165/09-8 in 108/09), 15. člena Statuta Občine Kuzma (Uradni list RS, št. 33/07 in 52/10) je Občinski svet Občine Kuzma na 6. redni seji dne 13. septembra 2011 sprejel

Ta odlok določa merila in postopek za določitev objektov, ki ne predstavljajo nevarne gradnje po predpisih o graditvi objektov, vendar imajo zaradi opustitve redne in pravilne uporabe in vzdrževanja takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih oseb zelo slabo vplivajo na zunanjo podobo naselja in krajine v Občini Kuzma (v nadaljnjem besedilu: nevzdrževani objekti) in je zato na njih potrebno izvesti vzdrževalna dela po predpisih o graditvi objektov.

(1) Merila za določitev nevzdrževanih objektov so merila za ugotovitev pomanjkljivosti objekta in merila za ugotovitev slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine.
(2) Merila za ugotovitev pomanjkljivosti objekta so zlasti:
– močno odpadanje zaključnih plasti fasade,
– poškodovana streha ali napušč,
– poškodbe na fasadi, njena močna onesnaženost in spremembe njene barve ter teksture, zamakanje fasade zaradi poškodb strehe ali napušča,
– poškodbe žlebov in neustrezno odvajanje padavinske vode,
– poškodbe strešne kritine,
– poškodbe stavbnega pohištva (vrat, oken in drugega stavbnega pohištva).
(3) Merila za ugotovitev slabega vpliva objekta na zunanjo podobo naselja in krajine so predvsem zaradi pomena objekta glede na njegovo lego oziroma območje:
– lega ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh,
– lega v neposredni bližini kulturnega spomenika ali kulturne dediščine,
– lega v območju, ki je kulturni spomenik,
– lega v območju turističnih znamenitosti,
– lega v območju, kjer sicer prevladuje visoka stopnja vzdrževanosti objektov in urejenosti njihove okolice.
(4) Za določitev objekta kot nevzdrževanega mora biti izpolnjeno vsaj eno od zgoraj navedenih meril.

Za vsako ugotovljeno pomanjkljivost objekta se določijo tista vzdrževalna dela, ki bodo to pomanjkljivost odpravila v največji možni meri, in sicer z vidika celovitosti sanacije, ustreznega zmanjšanja možnosti ponovnega nastanka pomanjkljivosti in stroškovne ugodnosti. Pri tem je potrebno izhajati iz določb, ki jih glede izgleda objekta določa prostorski akt ter iz stanja in izgleda okoliških objektov in območja.
Pri določanju nevzdrževanih objektov in določitvi nabora vzdrževalnih del se poleg meril, določenih v tem odloku, upošteva tudi načelo sorazmernosti med težo predvidenega posega in javno koristjo, ki se s predvidenimi deli zasleduje. Pri tehtanju sorazmernosti mora komisija upoštevati vse pozitivne in negativne strani predvidenih posegov in z njim povezane javne koristi na eni strani ter pravice in interese lastnika objekta na drugi strani.
Lastniku objekta se lahko naložijo samo tista vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se izboljša izgled tistih delov objekta, ki so vidni z javnih površin in ki vplivajo na okolico.
Redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist se lahko začnejo brez gradbenega dovoljenja.

Na podlagi določb tega odloka se izdela elaborat, v katerem se določijo območja in objekti za izvedbo vzdrževalnih del ter vzdrževalna dela na njih.
Elaborat iz prejšnjega odstavka izdela fizična ali pravna oseba, ki v skladu s predpisi o graditvi objektov opravlja dejavnost projektiranja.
V elaboratu mora biti za vsak objekt posebej obrazložena in utemeljena določitev objekta za nevzdrževanega ter predlagan nabor vzdrževalnih del. Če se ugotovi, da na objektu obstajajo takšne pomanjkljivosti, ki jih ne bo možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, temveč bi bila za to potrebna rekonstrukcija objekta ali celo njegova odstranitev, mora biti to v elaboratu posebej izpostavljeno. Kolikor je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, mora biti elaborat izdelan v sodelovanju z organom pristojnim za varstvo kulturne dediščine.
Elaborat mora vsebovati tudi:
– objekt oziroma območje, na katerem stoji nevzdrževan objekt, z navedbo parcelne številke oziroma parcelnih številk in katastrske občine, na kateri stoji objekt,
– nabor oziroma vrsto vzdrževalnih del, s katerimi naj se odpravi pomanjkljivosti nevzdrževanih objektov,
– določitev predvidenih stroškov vzdrževalnih del.

Župan imenuje tričlansko komisijo za določitev nevzdrževanih objektov in potrebnih vzdrževalnih del (v nadaljnjem besedilu: komisija), v kateri naj sodelujejo strokovnjaki s področja arhitekture, prostorskega načrtovanja, gradbeništva ter predstavnik občinske uprave.

Lastnike oziroma solastnike nevzdrževanega objekta se po sprejemu odloka pisno obvesti in se ga povabi k sodelovanju glede izvedbe nujno potrebnih vzdrževalnih del. Obvestilo lastniku mora vsebovati tudi opozorilo, da če sam ne bo opravil vzdrževalnih del, se bo na podlagi sprejetega odloka za nevzdrževani objekt odredilo prisilno vzdrževanje po predpisih o graditvi objektov.

Na podlagi sprejetega odloka iz 6. člena, občinska uprava v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika oziroma solastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela opredeljena v odloku oziroma v izdelanem elaboratu.

Če lastnik oziroma solastnik nevzdrževanega objekta v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku.
Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka tega člena sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Na podlagi izdane odločbe lahko občina zahteva vpis zaznambe vrstnega reda za vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo.
Kolikor občina v skladu s prejšnjim odstavkom založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, lastniku najprej izstavi račun v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Izstavljeni račun občine je izvršilni naslov.
Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo, lahko občina odredi odstranitev objekta.
Občina lahko lastniku izda odločbo na podlagi neodvisne strokovne ocene, s katero odredi rekonstrukcijo ali odstranitev objekta, tudi, ne da bi predhodno izdala odločbo za izvedbo vzdrževalnih del, v primeru:
– če glede na stanje objekta obstaja utemeljen dvom, da vzdrževalna dela ne bodo zadostovala za odpravo pomanjkljivosti,
– če je rekonstrukcija ali rušitev pogoj za izvedbo potrebnih vzdrževalnih del na objektu ali delu objekta.
Če lastnik objekta, ki ga je treba rekonstruirati ali odstraniti, v roku, določenem v odločbi, ne zaprosi za izdajo gradbenega dovoljenja in objekta ne rekonstruira oziroma odstrani, se opravi izvršba za nedenarno obveznost s prisilitvijo.

Območja in objekti iz četrtega odstavka ter vzdrževalna dela na njih so določena v Prilogi, ki je sestavni del tega odloka. Določena so na podlagi Elaborata o ugotovljenih nevzdrževanih objektih in o potrebnih ukrepih oziroma vzdrževalnih delih na posameznih objektih na območju Občine Kuzma, marec 2011, ki je bil izdelan s strani imenovane strokovne komisije in je bil v času od 18. maja do 17. junija 2011 javno razgrnjen v prostorih Občine Kuzma, javno dostopen pa tudi na spletni strani občine.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.