Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2011 z dne 8. 8. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2011 z dne 8. 8. 2011

Kazalo

2942. Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, stran 9002.

Na podlagi drugega odstavka 32. člena in druge alinee točke a) 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10 in 37/11 – odl. US) ter druge alinee točke a) 6. člena in druge alinee prvega odstavka 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem aktom so skladno z izhodišči ekonomskega reguliranja določeni:
– metoda reguliranja za določitev omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: omrežnina) na ozemlju Republike Slovenije;
– trajanje posameznega regulativnega obdobja;
– regulativni okvir;
– kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov, ki vključujejo tudi reguliran donos na sredstva za namen določitve omrežnine, ter drugi elementi, ki jih sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) upošteva pri določitvi omrežnine;
– način določanja omrežnine in postopek izdaje soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine;
– ugotavljanje odstopanj (presežka ali primanjkljaja) od regulativnega okvira za regulativno obdobje in izvajanje nadziranja z regulativnim okvirom določenih upravičenih stroškov, z namenom, da se zagotovi:
– zanesljivo, varno in učinkovito izvajanje distribucije zemeljskega plina in drugih nalog sistemskega operaterja skladno z Energetskim zakonom (v nadaljnjem besedilu: EZ);
– trajnostno gospodarno poslovanje sistemskega operaterja;
– izboljšanje učinkovitosti poslovanja sistemskega operaterja z namenom zagotavljanja učinkovite ravni delovanja in investiranja;
– stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskega operaterja in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– ekonomsko reguliranje, zasnovano na spodbudah.
II. METODA REGULIRANJA
2. člen
(1) Metoda reguliranja temelji na metodi regulirane omrežnine, ki izhaja iz:
– določanja upravičenih stroškov, ki vključujejo tudi reguliran donos na sredstva;
– upoštevanja, poleg omrežnine, vseh drugih prihodkov sistemskega operaterja kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alinee;
– ugotavljanja odstopanj (presežka ali primanjkljaja) od regulativnega okvira za regulativno obdobje in
– upoštevanja ugotovljenega odstopanja (presežka oziroma primanjkljaja) od regulativnega okvira za predpreteklo regulativno obdobje (t-2) pri določitvi omrežnine za regulativno obdobje (t).
(2) Omrežnina kot del cene za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: distribucijsko omrežje) je letni reguliran prihodek sistemskega operaterja, namenjen pokrivanju upravičenih stroškov sistemskega operaterja.
3. člen
(1) Metoda regulirane omrežnine določa vzročno-posledično povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja.
(2) Z metodo regulirane omrežnine sistemski operater določi omrežnino za regulativno obdobje tako, da z omrežnino ob upoštevanju vseh drugih prihodkov in odstopanj (presežka ali primanjkljaja) od regulativnega okvira zagotovi kritje največ do zneska upravičenih stroškov za regulativno obdobje.
(3) Upravičene stroške, druge elemente omrežnine in omrežnino za regulativno obdobje mora sistemski operater določiti pred začetkom regulativnega obdobja na način, kot je določen v tem aktu.
(4) Metoda regulirane omrežnine temelji na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih stroškov od upravičenih stroškov in od doseganja finančnih prihodkov.
III. REGULATIVNO OBDOBJE
4. člen
(1) Regulativno obdobje je obdobje enega koledarskega leta. Regulativna obdobja potekajo časovno zaporedno in zvezno. Prvo regulativno obdobje po tem aktu traja od 1. januarja 2012 do 31. decembra 2012.
(2) V primeru prenehanja ali pričetka izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja med trajanjem posameznega regulativnega obdobja se trajanje regulativnega obdobja za sistemskega operaterja prične ali konča znotraj regulativnega obdobja.
IV. REGULATIVNI OKVIR
5. člen
Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja za regulativno obdobje, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let.
6. člen
Če sistemski operater izvaja dejavnost sistemskega operaterja na več geografskih območjih, lahko poda vlogo iz 29. člena tega akta in določi regulativni okvir skladno s tem aktom enotno za tista geografska območja, ki so primerljiva glede na:
– pogoje izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja;
– obseg distribucijskih omrežij in
– strukturo odjemalcev.
V. KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV
1. Upravičeni stroški
7. člen
(1) Upravičeni stroški za regulativno obdobje (US(t)) se določijo na naslednji način:
 
US(t) = SDV(t) + AM(t) + RDS(t) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
US(t)      upravičeni stroški za regulativno
           obdobje, v evrih;
SDV(t)     stroški delovanja in vzdrževanja za
           regulativno obdobje, v evrih;
AM(t)      strošek amortizacije za regulativno
           obdobje, v evrih;
RDS(t)     reguliran donos na sredstva za regulativno
           obdobje, v evrih;
t          regulativno obdobje.
(2) Upravičene stroške za regulativno obdobje (US(t)) določi sistemski operater v regulativnem okviru, ki ga posreduje Javni agenciji Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) v soglasje skladno s tem aktom.
(3) Sistemski operater mora pri določitvi upravičenih stroškov za regulativno obdobje (US(t)) v vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje upoštevati zlasti naslednje kriterije:
– upoštevanje postavk, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, so posledica opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja in nimajo značaja privatnosti ter so skladne z običajno poslovno prakso, tehničnimi standardi in zahtevami iz aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil in splošnih pogojev za dobavo in odjem;
– namensko rabo sredstev;
– gospodarno in učinkovito rabo sredstev.
8. člen
(1) Če sistemski operater ni lastnik dela ali celotnega distribucijskega omrežja in ga uporablja za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom distribucijskega omrežja pogodbeno urediti vsa razmerja, vključno z določitvijo stroškov uporabe distribucijskega omrežja, ki za potrebe tega akta predstavljajo strošek najemnine in druge stroške uporabe (na primer stroški zavarovanja distribucijskega omrežja). Strošek najemnine se pri določitvi upravičenih stroškov za regulativno obdobje (US(t)) skladno s tem aktom izkazuje med stroškom amortizacije za regulativno obdobje (AMt) in reguliranim donosom na sredstva za regulativno obdobje (RDSt), drugi stroški uporabe pa se izkazujejo med stroški delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDVt).
(2) Sistemski operater mora pri določitvi upravičenih stroškov skladno s tem aktom upoštevati, da strošek najemnine iz prejšnjega odstavka pri določitvi upravičenih stroškov ne sme presegati vsote stroška amortizacije in reguliranega donosa na sredstva, ki bi bila obračunana skladno s tem aktom, če bi bil sistemski operater lastnik distribucijskega omrežja.
9. člen
(1) Sistemski operater mora pri določitvi tistega dela upravičenih stroškov, ki se nanašajo na strošek amortizacije za distribucijsko omrežje in reguliranega donosa na sredstva za distribucijsko omrežje upoštevati nabavno vrednost. Nabavna vrednost distribucijskega omrežja skladno s tem aktom predstavlja nabavno vrednost teh sredstev pri sistemskem operaterju ob pridobitvi, kot je določena z računovodskimi standardi, ki pa ni višja od nabavne vrednosti teh sredstev ob njihovi prvi usposobitvi za uporabo pri prvem sistemskem operaterju oziroma prvem lastniku distribucijskega omrežja.
(2) Če se med življenjsko dobo vrednost distribucijskega omrežja zniža, se upošteva nižja nabavna vrednost.
(3) Če se med življenjsko dobo vrednost distribucijskega omrežja zviša, mora sistemski operater za potrebe tega akta upoštevati nabavno vrednost iz prvega odstavka tega člena in zagotoviti posebne računovodske evidence.
1.1 Stroški delovanja in vzdrževanja
10. člen
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDV(t)) so stroški, ki nastanejo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem distribucijskega omrežja skladno s predpisi, tehničnimi standardi in zahtevami aktov, ki urejajo področje sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Med stroške delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDV(t)) se po tem aktu vključujejo tudi stroški zemeljskega plina za lastno rabo (tehnološki plin za polnjenje in prepihovanje ipd.) ter stroški zemeljskega plina za izgube v distribucijskem omrežju.
11. člen
(1) V okviru stroškov delovanja in vzdrževanja se ločeno obravnavajo nadzorovani stroški in nenadzorovani stroški.
(2) Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja so:
– stroški materiala, ki se nanašajo na stroške zemeljskega plina za lastno rabo in stroške zemeljskega plina za izgube v distribucijskem omrežju. Pri tem se upošteva strošek materiala za izgube zemeljskega plina v distribucijskem omrežju v znesku, ki se nanaša na količine zemeljskega plina, ki ne presegajo treh odstotkov prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijsko omrežje;
– stroški storitev v zvezi z uporabo prenosnega omrežja zemeljskega plina;
– stroški storitev v zvezi z zavarovalnimi premijami;
– druge dajatve, razen koncesijskih dajatev;
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine, ki so posledica zaključenih prisilnih poravnav, stečajev, likvidacij ali tožb in
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, razen prevrednotovalni odhodki iz prevrednotenja dobrega imena, in opredmetenimi osnovnimi sredstvi v primeru, če se sredstva nanašajo na distribucijsko omrežje in so tovrstni odhodki posledica zaključenih stečajev, likvidacij, tožb ali premestitve obstoječega distribucijskega omrežja iz upravičenih razlogov.
(3) Med nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja se ne priznavajo odhodki iz naslova denarnih kazni.
12. člen
(1) Če ta akt ne določa drugače, nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja sestavljajo:
– stroški materiala;
– stroški storitev;
– stroški dela;
– drugi poslovni odhodki in
– drugi odhodki.
(2) Med nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja se ne priznavajo:
– nagrade in udeležbe članov poslovodstva in članov nadzornega sveta pri dobičku, ki se skladno z regulativno prakso krijejo iz donosa na sredstva;
– odhodki iz sponzorstev in donacij;
– 50 odstotkov odhodkov iz reklam;
– odhodki, vezani na usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene in
– ostali prevrednotovalni poslovni odhodki.
13. člen
Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje sistemski operater med stroške dela vključi stroške dela, obračunane v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo, splošnim aktom podjetja ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem se ne priznavajo stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja (na primer trinajsta plača, del plače iz naslova poslovne uspešnosti, božičnica, nagrade za uspešno poslovanje ipd.) in iz udeležbe pri dobičku, ki se skladno z regulativno prakso krijejo iz donosa na sredstva.
14. člen
(1) Sistemski operater pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju U.
(2) Pri izračunu nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje se kot zahtevano povečanje učinkovitosti upošteva načrtovana stopnja produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj, ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadalnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
15. člen
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDV(t)) se določijo na naslednji način:
 
SDV(t) = (NSDV(t-1) * (1-U) + NNSDV(t-1)) * (1 + NI(t)) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
SDV(t)        stroški delovanja in vzdrževanja
              za regulativno obdobje, v evrih;
NSDV(t-1)     nadzorovani stroški delovanja in
              vzdrževanja, v evrih;
U             faktor U iz 14. člena tega akta;
NNSDV(t-1)    nenadzorovani stroški delovanja in
              vzdrževanja, v evrih;
NI(t)         načrtovani faktor inflacije za regulativno
              obdobje;
t             regulativno obdobje.
(2) Sistemski operater pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (t) upošteva vrednosti tovrstnih stroškov, ki so mu bili priznani za preteklo regulativno obdobje (t-1).
(3) Pri izračunu stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje se upošteva Načrtovana stopnja inflacije iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za povprečje leta I-XII/I-XII, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja.
1.2 Strošek amortizacije
16. člen
(1) Sistemski operater določi strošek amortizacije za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja. Strošek amortizacije je odvisen od nabavne vrednosti in upoštevanja preostanka vrednosti posameznega sredstva ter dobe uporabnosti posameznega sredstva ob uporabi metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Za potrebe tega akta se doba uporabnosti določa glede na pričakovano fizično izrabljanje in pričakovano tehnično staranje. Kot doba uporabnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je najkrajša.
(3) Pri določitvi stroška amortizacije sistemski operater skladno s tem aktom upošteva amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo uporabnosti sredstva in niso višje od davčno priznanih. Če sistemski operater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od amortizacijskih stopenj iz prejšnjega stavka, mora na podlagi tega akta zagotoviti posebne evidence za potrebe določitve upravičenih stroškov.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva obračuna in priznava le enkrat.
17. člen
(1) Strošek amortizacije za regulativno obdobje (AM(t)) se določi ločeno za obstoječa neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva in nova neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva na naslednji način:
 
AM(t) = AMo(t) + AMn(t) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
AM(t)       strošek amortizacije, v evrih;
AMo(t)      strošek amortizacije obstoječih
            neopredmetenih sredstev in opredmetenih
            osnovnih sredstev, v evrih;
AMn(t)      strošek amortizacije novih neopredmetenih
            sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev,
            v evrih;
t           regulativno obdobje.
(2) Obstoječa neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva po tem aktu so tista sredstva, ki jih je sistemski operater do 31. decembra predpreteklega regulativnega obdobja (t-2) izkazal kot sredstva, usposobljena za uporabo (aktivirana). Vsa ostala sredstva, ki so bila usposobljena za uporabo po tem datumu, se skladno s tem aktom štejejo za nova neopredmetena sredstva in nova opredmetena osnovna sredstva regulativnega obdobja.
(3) Sistemski operater mora v vlogi iz 29. člena tega akta izkazati strošek amortizacije neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev ločeno za sredstva v lasti in za sredstva v najemu, tako za obstoječa kot za nova sredstva.
18. člen
Strošek amortizacije novih neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev se za regulativno obdobje, v katerem bo sredstvo usposobljeno za uporabo, na podlagi načrta aktiviranj iz osme alinee drugega odstavka 29. člena tega akta upošteva skladno s 16. členom oziroma 19. členom tega akta.
19. člen
Če sistemski operater pri novih neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih ugotovi v dobi uporabnosti neenakomerno uporabo sredstev, se za ta sredstva pri določitvi omrežnine uporabi metoda proizvedenih enot glede na pričakovani vzorec gospodarskih koristi iz sredstev.
1.3 Reguliran donos na sredstva
20. člen
(1) Sistemski operater določi reguliran donos na sredstva za regulativno obdobje (RDS(t)) na naslednji način:
 
RDS(t) = PVS(t) * TPSK(t) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
RDS (t)     reguliran donos na sredstva za
            regulativno obdobje, ki so neposreden
            pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega
            operaterja, v evrih;
PVS (t)     povprečna regulativna vrednost sredstev,
            v evrih;
TPSK(t)     tehtani povprečni strošek kapitala pred
            obdavčitvijo (WACC – weighted average cost
            of capital), v odstotku;
t           regulativno obdobje.
(2) Reguliran donos na sredstva za regulativno obdobje se določi ločeno za:
– obstoječa sredstva in
– nova sredstva, pri čemer se smiselno uporabi določba drugega odstavka 17. člena tega akta.
(3) Sistemski operater mora v vlogi iz 29. člena tega akta ločeno izkazati donos na sredstva v lasti in na sredstva v najemu, tako za obstoječa kot za nova sredstva.
(4) Reguliran donos na sredstva se ne priznava za brezplačno prevzeta sredstva ter za tista ali tisti del sredstev, ki so bila financirana s strani tretjih oseb na podlagi sovlaganj, sofinanciranj, donacij ali dotacij.
21. člen
Sistemski operater za izračun reguliranega donosa na sredstva za regulativno obdobje kot osnovo upošteva povprečno regulativno vrednost sredstev (PVS(t)), ki se izračuna na naslednji način:
           (OVS(t) + ZVS(t))     (OVZ(t) + ZVZ(t)
PVS(t) = ------------------- + ------------------- [EUR],
                  2                     2
kjer oznake pomenijo:
PVS(t)       povprečna regulativna vrednost sredstev,
             v evrih;
OVS(t)       otvoritvena neodpisana vrednost
             neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne
             vključuje dobrega imena, in opredmetenih
             osnovnih sredstev v uporabi, ki so neposreden
             pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega
             operaterja, v evrih;
ZVS(t)       zaključna neodpisana vrednost neopredmetenih
             sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega
             imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v
             uporabi, ki so neposreden pogoj za opravljanje
             dejavnosti sistemskega operaterja, v evrih;
OVZ(t)       otvoritvena vrednost zalog, na podlagi podatkov
             iz bilance stanja na dan 1. januarja iz pred
             preteklega regulativnega obdobja (t-2), ki so
             neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
             sistemskega operaterja, v evrih;
ZVZ(t)       zaključna vrednost zalog, na podlagi podatkov
             iz bilance stanja na dan 31. decembra iz pred
             preteklega regulativnega obdobja (t-2), ki so
             neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
             sistemskega operaterja, v evrih;
t            regulativno obdobje.
22. člen
Pri določitvi otvoritvene neodpisane vrednosti neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi (OVS(t)) se za regulativno obdobje na podlagi kriterijev tega akta upoštevajo vrednosti teh postavk iz računovodskih evidenc predpreteklega leta (t-2), spremenjene za preteklo leto (t-1) na način, kot ga določa 23. člen tega akta.
23. člen
Zaključna neodpisana vrednost neopredmetenih sredstev v uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi (ZVS(t)) za regulativno obdobje se izračuna na način:
 
ZVS(t) = OVS(t) + NS(t) - AM(t) - IS(t) - DS(t) - PP(t) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
OVS(t)        otvoritvena neodpisana vrednost
              neopredmetenih sredstev v uporabi, ki
              ne vključuje dobrega imena, in opredmetenih
              osnovnih sredstev v uporabi, ki so
              neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
              sistemskega operaterja, v evrih;
NS(t)         vrednost novih neopredmetenih sredstev v
              uporabi, ki ne vključuje dobrega imena, in
              opredmetenih osnovnih sredstev v uporabi,
              ugotovljenih skladno z določbo drugega
              odstavka 17. člena tega akta, ki so neposreden
              pogoj za opravljanje dejavnosti sistemskega
              operaterja, v evrih;
AM(t)         stroški amortizacije, obračunani skladno z
              določbami od 16. člena do 19. člena tega akta,
              zmanjšani za stroške amortizacije, obračunane
              od DSt, v evrih;
IS(t)         neodpisana vrednost izločenih sredstev za
              regulativno obdobje, v evrih;
DS(t)         neodpisana vrednost sredstev, na katera se
              ne priznava reguliran donos na sredstva
              (brezplačno prevzeta sredstva, sredstva,
              pridobljena s sovlaganji, sofinanciranji,
              donacijami, dotacijami), v evrih;
PP(t)         presežek iz prevrednotenja neopredmetenih
              sredstev, ki ne vključuje prevrednotenje
              dobrega imena, in opredmetenih osnovnih
              sredstev, v evrih;
t             regulativno obdobje.
24. člen
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK(t)) za regulativno obdobje določi agencija na naslednji način:
             DLK * SLK
TPSK(t) = -------------- + DDK * SDK [%],
               1 - DS
kjer oznake pomenijo:
TPSK(t)       tehtani povprečni strošek kapitala
              pred obdavčitvijo za regulativno obdobje
              (WACC – weighted average cost of capital),
              v odstotku;
DLK           delež lastniškega kapitala, ki je enak
              razmerju: (vrednost lastniškega kapitala)
              /(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
              dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje;
SLK           strošek lastniškega kapitala za regulativno
              obdobje, v odstotku;
DS            davčna stopnja davka od dohodkov pravnih
              oseb, veljavna v regulativnem obdobju,
              v deležu;
DDK           delež dolžniškega kapitala, ki je enak
              razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala)
              /(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
              dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje;
SDK           strošek dolžniškega kapitala za regulativno
              obdobje, v odstotku.
(2) Pri izračunu tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo se kot ciljno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom upoštevata 40-odstotni lastniški kapital in 60-odstotni dolžniški kapital.
(3) Strošek lastniškega kapitala (SLK) odraža tveganje opravljanja regulirane dejavnosti. Strošek lastniškega kapitala je določen na podlagi modela določanja cen dolgoročnih naložb (CAPM – Capital Asset Pricing Model).
(4) Strošek dolžniškega kapitala (SDK) se določi z upoštevanjem ocenjene dolgoročne ravnotežne obrestne mere. Ocena je narejena na osnovi netvegane stopnje donosa za slovenski trg, povečan za premijo za tveganje, ki je v normalnih pogojih ustrezna za podjetja bonitetne ocene AAA.
25. člen
(1) Agencija določi višino tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK(t)) za regulativno obdobje najkasneje en mesec pred rokom iz prvega odstavka 29. člena tega akta.
(2) Sistemski operater pri določitvi upravičenih stroškov za regulativno obdobje lahko upošteva nižji tehtani povprečni strošek kapitala od določenega na podlagi prejšnjega odstavka.
2. Drugi elementi, potrebni za določitev omrežnine
26. člen
Pri določitvi omrežnine se upoštevajo vsi viri za pokrivanje upravičenih stroškov za regulativno obdobje (V(t)), ki so:
 
V(t) = VP(t) - delta RO(t-2) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
V(t)           viri za pokrivanje upravičenih
               stroškov za regulativno obdobje,
               v evrih;
VP(t)          vsi prihodki sistemskega operaterja
               v regulativnem obdobju, zmanjšani za
               finančne prihodke in prihodke od
               usredstvenih lastnih proizvodov in
               storitev, ki za potrebe tega akta
               predstavljajo omrežnino in druge
               prihodke, v evrih;
delta
RO(t-2)        odstopanje (presežek oziroma primanjkljaj)
               od regulativnega okvira za predpreteklo
               regulativno obdobje (t-2) skladno s
               33. členom tega akta, v evrih.
27. člen
(1) Kot drugi prihodki sistemskega operaterja se za potrebe tega akta upoštevajo vsi njegovi prihodki, razen omrežnine, finančnih prihodkov in prihodkov od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev.
(2) Sistemski operater določi druge prihodke regulativnega obdobja kot vrednost dejanskih drugih prihodkov iz predpreteklega leta (t-2), ki jih predhodno preračuna na vrednost preteklega leta (t-1) z uporabo načrtovane stopnje inflacije skladno s tretjim odstavkom 15. člena tega akta. Dobljeno vrednost sistemski operater preračuna na vrednost regulativnega obdobja na naslednji način:
 
DP(t) = (DP (t-1) * (1 + NI(t))) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
DP(t)       drugi prihodki sistemskega operaterja
            v letu t, v evrih;
NI (t)      načrtovani faktor inflacije za
            regulativno obdobje;
t           regulativno obdobje.
VI. DOLOČITEV OMREŽNINE IN IZDAJA SOGLASJA
28. člen
Sistemski operater določi omrežnino za posamezno regulativno obdobje (OMR(t)) na naslednji način:
 
OMR(t) = US(t) - DP(t) + delta RO(t-2) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
OMR(t)       omrežnina za regulativno obdobje,
             v evrih;
US(t)        upravičeni stroški za regulativno
             obdobje, v evrih;
DP(t)        drugi prihodki regulativnega obdobja
             sistemskega operaterja, določeni skladno
             s 27. členom tega akta, v evrih;
delta
RO(t-2)      odstopanje (presežek oziroma primanjkljaj)
             od regulativnega okvira za predpreteklo
             regulativno obdobje (t-2), ugotovljeno
             in določeno skladno s tem aktom, v evrih.
29. člen
(1) Sistemski operater mora podati agenciji vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za regulativno obdobje najkasneje do 15. septembra leta pred začetkom regulativnega obdobja (t), za katerega se določa omrežnina.
(2) Sistemski operater poda vlogo za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija za posamezno regulativno obdobje, najkasneje dva meseca pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena, in vsebujejo:
– podroben opis storitev sistemskega operaterja, vključno s podatki o kakovosti storitev;
– načrt poslovanja za regulativno obdobje (t), ki vključuje tudi načrtovano bilanco stanja in načrtovan izkaz poslovnega izida sistemskega operaterja;
– podatke o načrtovanem številu odjemnih mest, obračunski moči, zakupljeni zmogljivosti in distribuiranih količinah po posameznih odjemnih skupinah za preteklo regulativno obdobje (t-1) in za regulativno obdobje (t);
– podatke o načrtovanem številu in tipu merilnih naprav na dan 31. decembra za preteklo regulativno obdobje (t-1) in za regulativno obdobje (t);
– podatek o načrtovani tehnični zmogljivosti distribucijskega omrežja in o načrtovani izrabi tehnične zmogljivosti distribucijskega omrežja za regulativno obdobje (t);
– podatke in razkritja o stroških delovanja in vzdrževanja (ločeno nadzorovani in nenadzorovani stroški), ki jih je sistemskemu operaterju priznala agencija za preteklo regulativno obdobje (t-1);
– podatke o načrtovanem količinskem in vrednostnem obsegu investicij v neopredmetena sredstva, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva z opredelitvijo virov financiranja za preteklo regulativno obdobje (t-1) in za regulativno obdobje (t), ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu;
– terminski in vrednostni načrt aktiviranj novih neopredmetenih sredstev, brez dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev za preteklo regulativno obdobje (t-1) in za regulativno obdobje (t) ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu;
– podatek o načrtovanem strošku amortizacije neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev za preteklo regulativno obdobje (t-1) in za regulativno obdobje (t) z izračunom pripadajoče amortizacije, ločeno za sredstva v lasti od sredstev v najemu, ločeno tako za obstoječa kot za nova sredstva;
– podatke, potrebne za določitev povprečne regulativne vrednosti sredstev;
– podatke o dejanskih drugih prihodkih iz predpreteklega regulativnega obdobja (t-2);
– podatek o ugotovljenem odstopanju (presežek ali primanjkljaj) od regulativnega okvira za predpreteklo regulativno obdobje (t-2), ki se skladno s tem aktom vključi v regulativni okvir regulativnega obdobja (t);
– izračun upravičenih stroškov ter drugih elementov omrežnine za regulativno obdobje (t) skladno s tem aktom;
– izračun omrežnine za regulativno obdobje (t) skladno z metodologijo za obračunavanje omrežnine;
– oceno finančnega vpliva, ki ga bo imela omrežnina na uporabnike distribucijskega omrežja, ločeno po odjemnih skupinah;
– izjavo o pravilnosti posredovanih podatkov in skladnosti postopka določitve omrežnine in upravičenih stroškov ter drugih elementov omrežnine z veljavnimi predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja kot izvajalca izbirne lokalne gospodarske javne službe in
– regulativni okvir.
(3) Sistemski operater posreduje agenciji regulativni okvir in izjavo iz šestnajste alinee prejšnjega odstavka tudi v pisni obliki, ki ga mora podpisati upravičena oseba sistemskega operaterja.
30. člen
Sistemski operater v primeru prenehanja ali pričetka izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja med trajanjem posameznega regulativnega obdobja v vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine določi omrežnino in upravičene stroške ter druge elemente omrežnine za celotno regulativno obdobje skladno s tem aktom, pri čemer se mu postavke iz regulativnega okvira za to regulativno obdobje priznajo v sorazmernih vrednostih glede na že pretečen čas (mesece) regulativnega obdobja do vključno meseca izdaje soglasja agencije.
31. člen
(1) V primeru pričetka izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja znotraj regulativnega obdobja (t) sistemski operater pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (t) in za naslednje regulativno obdobje (t+1) upošteva načrtovane vrednosti tovrstnih stroškov za regulativno obdobje (t) in za naslednje regulativno obdobje (t+1) ob smiselni uporabi prvega odstavka 14. člena tega akta.
(2) Če sistemski operater v regulativnem obdobju (t) ne izvaja dejavnosti sistemskega operaterja celo koledarsko leto, se tudi za regulativno obdobje, ki sledi naslednjemu regulativnemu obdobju (t+2) upoštevajo načrtovane vrednosti tovrstnih stroškov.
VII. REGULATIVNI NADZOR
32. člen
Agencija na podlagi letnih podatkov o poslovanju sistemskega operaterja spremlja poslovanje sistemskega operaterja in nadzira pravilnost uporabe tega akta.
33. člen
Sistemski operater na podlagi letnih podatkov o poslovanju spremlja izvajanje regulativnega okvira in ugotavlja odstopanja od regulativnega okvira za regulativno obdobje (delta RO(t)) na naslednji način:
 
delta RO(t) = DUS(t) - DVP(t) + delta RO(t-2) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
delta
RO(t)           odstopanje od regulativnega okvira
                za regulativno obdobje, pri čemer negativna
                vrednost delta RO(t) pomeni obvezo sistemskega
                operaterja, da presežek omrežnine nameni
                pokrivanju upravičenih stroškov za naslednja
                regulativna obdobja, pozitivna vrednost Δ(t)
                pa pomeni pravico sistemskega operaterja,
                da upošteva primanjkljaj omrežnine pri
                določitvi omrežnine za naslednja regulativna
                obdobja, v evrih;
DUS(t)          dejanski upravičeni stroški sistemskega
                operaterja za regulativno obdobje, izračunani
                skladno z določili 35. člena tega akta,
                v evrih;
DVP(t)          vsi dejanski prihodki sistemskega operaterja
                za regulativno obdobje, ugotovljeni na
                podlagi podatkov o poslovanju sistemskega
                operaterja, zmanjšani za finančne prihodke
                in prihodke od usredstvenih lastnih proizvodov
                in storitev, ki za potrebe tega akta
                predstavljajo omrežnino in druge prihodke,
                v evrih;
delta
RO(t–2)         odstopanje (presežek ali primanjkljaj)
                od regulativnega okvira iz predpreteklega
                regulativnega obdobja (t-2), ugotovljeno v
                skladu s tem aktom, v evrih;
t               regulativno obdobje.
34. člen
Odstopanje (presežek ali primanjkljaj) od regulativnega okvira iz preteklega regulativnega obdobja (t-1), ugotovljeno v skladu s tem aktom, se upošteva pri ugotavljanju odstopanj (presežek ali primanjkljaj) za naslednje regulativno obdobje (t+1).
35. člen
Sistemski operater po zaključku regulativnega obdobja preračuna upravičene stroške za regulativno obdobje (US(t)) iz regulativnega okvira in določi dejanske upravičene stroške regulativnega obdobja (DUS(t)) tako, da upošteva:
– načrtovane nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje, kot dejanske;
– uresničene nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje, razen stroškov materiala za izgube zemeljskega plina v distrubucijskem omrežju, iz izkaza poslovnega izida pod pogoji iz tega akta, kot dejanske;
– uresničene nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje, ki se nanašajo na stroške materiala za izgube zemeljskega plina, ki se nanašajo na količine zemeljskega plina, ki ne presegajo treh odstotkov prevzetih količin zemeljskega plina v distribucijsko omrežje, iz izkaza poslovnega izida, kot dejanske;
– načrtovane stroške amortizacije obstoječih neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstvih za regulativno obdobje, kot dejanske;
– načrtovani reguliran donos na obstoječa neopredmetena sredstva, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva ter zaloge, kot dejanski;
– preračun stroškov amortizacije za nova neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za regulativno obdobje skladno s tem aktom in
– preračun reguliranega donosa na nova neopredmetena sredstva, ki ne vključujejo dobrega imena, in na nova opredmetena osnovna sredstva. Pri izračunu reguliranega donosa na nova sredstva se upošteva tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK(t)) za regulativno obdobje iz soglasja agencije in preračunana povprečna regulativna baza novih sredstev. Pri preračunu povprečne regulativne vrednosti sredstev za nova neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za regulativno obdobje se ob smiselni uporabi prejšnje alinee tega člena, drugega odstavka 17. člena tega akta ter določb od 21. člena do 23. člena tega akta upoštevajo vrednosti aktiviranih novih neopredmetenih sredstev, ki ne vključujejo dobrega imena, in opredmetenih osnovnih sredstev za regulativno obdobje.
36. člen
(1) Sistemski operater ugotovi odstopanje od regulativnega okvira za regulativno obdobje na vnaprej pripravljenih obrazcih, ki jih pripravi agencija do 1. februarja leta po zaključku regulativnega obdobja.
(2) Sistemski operater posreduje izpolnjen obrazec iz prejšnjega odstavka agenciji najkasneje do 30. junija leta po zaključku regulativnega obdobja.
37. člen
Agencija nadzira pravilnost uporabe metode regulirane omrežnine prek odločanja o izdaji soglasja k omrežnini, upravičenim stroškom in drugim elementom omrežnine ter z izdajo posebne odločbe skladno s tretjim odstavkom 46.a člena EZ.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
38. člen
(1) Sistemski operater mora vse veljavne akte, ki so izdani na podlagi metodologije agencije, ki preneha veljati z dnem uveljavitve tega akta, uskladiti z določili tega akta.
(2) Sistemski operater mora podati vlogo za izdajo soglasja k omrežnini za prvo regulativno obdobje najkasneje do 20. septembra 2011 na obrazcih v elektronski obliki, ki jih pripravi agencija najkasneje do 31. avgusta 2011.
39. člen
Ne glede na določbo drugega odstavka 15. člena tega akta sistemski operater za prvo regulativno obdobje po tem aktu določi stroške delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDV(t)) tako, da pri izračunu teh stroškov upošteva nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NSDV(t-1)) in nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja (NNSDV(t-1)), izračunane na naslednji način:
 
NSDV(t-1) = NSDV(t-2) * (1 + NI(t-1)) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
NSDV        nadzorovani stroški delovanja
            in vzdrževanja, v evrih;
NI          načrtovani faktor inflacije;
t           regulativno obdobje.
in
 
NNSDV(t-1) = NNSDV(t-2) * (1 + NI(t-1)) [EUR],
 
kjer oznake pomenijo:
NNSDV  nenadzorovani stroški delovanja in
       vzdrževanja, v evrih;
NI     načrtovani faktor inflacije;
t      regulativno obdobje;
pri čemer se nadzorovani in nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za predpreteklo regulativno obdobje (t-2) določijo skladno s tem aktom ob upoštevanju uresničenih podatkov iz leta 2010.
40. člen
V vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za prvo regulativno obdobje po tem aktu se smiselno uporabi 29. Člen tega akta tako, da obrazci v elektronski obliki vsebujejo podatke, potrebne za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje (SDVt) skladno z 39. členom tega akta.
41. člen
Sistemski operater v vlogi za izdajo soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za prvo regulativno obdobje upošteva:
– načrtovano stopnjo inflacije za povprečje leta I-XII/I-XII za leto 2011 v višini 2,2 % (faktor 0,022) in za leto 2012 v višini 3 % (faktor 0,03);
– načrtovano stopnjo produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) v višini 1,5 % (faktor 0,015);
– tehtani povprečni strošek kapitala v višini, kot mu je bil priznan za preteklo regulativno obdobje (t-1), to je za leto 2011;
– ugotovljeno odstopanje (presežek oziroma primanjkljaj) od regulativnega okvira iz leta 2010 (delta RO(t–2)).
42. člen
Sistemski operater ugotavlja odstopanje (presežek oziroma primanjkljaj) od regulativnega okvira za leto 2011 (delta RO(t–1)) skladno z aktom, ki je veljal v času izdaje soglasja k omrežnini in upravičenim stroškom ter drugim elementom omrežnine za navedeno leto.
43. člen
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.), ki pa se uporablja za presojo regulativnega obdobja, ki se konča 31. decembra 2011.
44. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 22-4/2011-12/ZP-29
Maribor, dne 28. julija 2011
EVA 2011-2111-0070
Predsednik sveta
Javne agencije
Republike Slovenije za energijo
dr. Evgen Dervarič l.r.