Številka: U-I-164/10-12

Datum: 6. 7. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Petra Durjave, Šentjernej, in drugih, ki jih zastopa Odvetniška družba Petrič – Kotar, o. p., d. o. o., Novo mesto, na seji 6. julija 2011

Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej (Uradni vestnik Občine Šentjernej, št. 7/09), kolikor kategorizira pod zaporedno številko 7 cesto »Trdinova cesta – hipodrom sever – Cesta oktobrskih žrtev« (odsek LK 395691), v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 428/60, k. o. Šentjernej, in kolikor kategorizira pod zaporedno številko 9 cesto »Šentjernej« (odsek LK 395721), v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 428/60, 428/63 in 428/64, vse k. o. Šentjernej, se razveljavi.

1. Pobudniki izpodbijajo 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šentjernej (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor kategorizira odseka javne ceste LK 395691 in LK 395721, v delu, ki poteka po njihovih zemljiščih. Odlok o kategorizaciji naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B). Pobudniki navajajo, da Občina Šentjernej (v nadaljevanju Občina) z njimi ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih potekata odseka javne ceste, niti ni predlagala uvedbe razlastitvenega postopka.
2. Občina odgovarja, da so pobudniki in nasprotna udeleženka solastniki nepremičnin, po katerih potekata odseka javne ceste. Občina navaja, da so sporne nepremičnine v solastnini 42 solastnikov, pobudo pa je vložilo le 15 solastnikov. Zato nasprotna udeleženka meni, da naj pobudniki ne bi imeli aktivne legitimacije za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji. Vsi solastniki naj bi se šteli za enotne sospornike. Navaja tudi, da je na nepravdno sodišče vložen predlog za razdelitev nepremičnin, vpisanih pri vl. št. 2516, k. o. Šentjernej, zato naj bi bila pobuda preuranjena.
3. V stališču na odgovor Občine pobudniki navajajo, da naj predlog nasprotne udeleženke za delitev solastnine ne bi izključeval njihovega pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa. Prav tako pa naj ta predlog ne bi bil primerno sredstvo za dosego odprave neposrednega posega Odloka o kategorizaciji v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnikov. Zmotno naj bi bilo tudi stališče nasprotne udeleženke, da bi morali vsi solastniki kot enotni sosporniki vložiti pobudo, saj lahko vsak solastnik razpolaga s svojim idealnim deležem brez soglasja drugih solastnikov.

4. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov izhaja, da so pobudniki solastniki zemljišč parc. št. 428/60, 428/63 in 428/64, vse k. o. Šentjernej, po katerih potekata odseka javne ceste LK 395691 in LK 395721. Po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ) lahko vsak solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Pobudniki zato izkazujejo pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na odseka javne ceste, ki potekata po njihovih zemljiščih. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo odločanje o stvari sami.
5. Odlok o kategorizaciji je bil sprejet na podlagi Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – v nadaljevanju ZJC), ki se je prenehal uporabljati z dnem začetka uporabe Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 – v nadaljevanju ZCest-1). Na podlagi 126. člena ZCest-1 morajo občine svoje predpise uskladiti z določbami ZCest-1 v enem letu od njegove uveljavitve, tj. do 1. aprila 2012. Odlok o kategorizaciji določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V 4. členu Odlok o kategorizaciji med javnimi cestami kategorizira odseka LK 395691 in LK 395721, ki potekata po zemljiščih v solasti pobudnikov.
6. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljena tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
7. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCest-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCest-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCest-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZJC. Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve. V primerih, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa drugi odstavek 39. člena ZCest-1 oziroma je določal prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena ZJC-B, ki na podlagi drugega odstavka 123. člena ZCest-1 še vedno velja, predvideva, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
8. V obravnavani zadevi Občina s pobudniki ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih potekata odseka javne ceste LK 395691 in LK 395721. Zoper njihove nepremičnine tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 4. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira odseka javne ceste, v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 428/60, 428/63 in 428/64, vse k. o. Šentjernej, razveljavilo.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.