Številka: P-5/10-6

Datum: 6. 7. 2011

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ptuj, na seji 6. julija 2011

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ptuj št. 2240-1995/2009/1 (640 - 096) z dne 5. 11. 2009, je pristojna Policijska postaja Ptuj.

1. Policijska postaja Ptuj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po točki d) četrtega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10 – ZVCP-1).
2. Okrajno sodišče na Ptuju se je izreklo za stvarno nepristojno za vodenje navedenega postopka o prekršku in zadevo odstopilo v reševanje prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ptuj. V sklepu je navedlo, da je za prekršek, opisan v obdolžilnem predlogu, ki naj bi ga storil obdolženec kot kolesar v cestnem prometu, predpisana le globa (stranski sankciji kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila sta predpisani le za voznike motornih vozil). Prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu tudi ni predlagal izreka stranske sankcije, zato je na podlagi 52. člena ZP-1 podana stvarna in krajevna pristojnost prekrškovnega organa za odločanje v hitrem postopku o prekršku.
3. Policijska postaja Ptuj je vložila zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti, saj tudi ona zavrača svojo pristojnost. Navaja, da po drugem odstavku 52. člena ZP-1 hitri postopek med drugim ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov. Obdolžencu je bila ʺdelno odvzeta opravilna sposobnostʺ in mu postavljena zakonita zastopnica. Glede na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZZZDR) je obdolženec ʺna stopnji mladoletnika v starosti 15 letʺ, zato je predlagatelj mnenja, da zoper njega hitri postopek ni mogoč.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko rešitev spora glede pristojnosti, če pride do tega spora zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.
5. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku (pred prekrškovnim organom) in samo izjemoma v rednem sodnem postopku. Izjeme, ko hitri postopek o prekršku ni dovoljen, so omejujoče naštete v drugem odstavku istega člena. (1) Omenjeni člen je temeljen za razmejitev stvarne pristojnosti prekrškovnih organov, ki odločajo v hitrem postopku na eni strani, in sodišč, ki vodijo redni sodni postopek. Primeri, ko se prekrški izjemoma obravnavajo v rednem sodnem postopku, so našteti taksativno, sama narava izjeme pa narekuje restriktivno razlago in torej prepoved analogije. Med drugim hitri postopek ni dovoljen proti mladoletnim storilcem prekrškov, določba pa se ne nanaša tudi na storilce prekrškov, ki jim je (delno) odvzeta poslovna sposobnost. (2)
6. Za mladoletne storilce prekrškov je obravnava v rednem sodnem postopku predpisana, ker gre za kategorijo storilcev, za katero se zahteva skrbnejša obravnava. (3) Zanje veljajo posebne procesne (4) in materialne (5) določbe, katerih namen je predvsem (pre)vzgojni in specialnopreventivni. Ta namen je še posebej izrazit, upoštevajoč posebno vrsto in naravo sankcij, ki se lahko izrečejo tej starostni skupini storilcev. (6) Z obravnavo sicer polnoletnih storilcev prekrškov, ki jim je poslovna sposobnost delno odvzeta, v rednem sodnem postopku tega namena ni moč zasledovati, niti jim ni mogoče izreči sankcije vzgojnih ukrepov. Pojem poslovne sposobnosti in pravni položaj, v katerem polnoletna oseba nima poslovne sposobnosti, (7) urejata ZZZDR in Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popr. – v nadaljevanju ZNP). Poslovna sposobnost omogoča subjektom samostojno nastopanje v pravnem prometu in je predpostavka za veljavnost pravnih poslov. (8) Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti so lastnosti ali stanja, ki prizadeti osebi jemljejo sposobnost, da bi sama skrbela zase, za svoje pravice in koristi: napake razuma, volje ali značaja, lahko pa tudi težje telesne napake. (9) Sodišče mora ugotoviti, ali obstajajo razlogi za odvzem poslovne sposobnosti in kakšna je stopnja voljne prizadetosti, glede na to pa se poslovna sposobnost odvzame delno ali popolnoma.(10) Izenačitev položaja polnoletne osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, s položajem mladoletnika pod skrbništvom, ki je dopolnil 15 let (drugi odstavek 208. člena ZZZDR), se nanaša le na civilnopravno področje, in sicer na okvire posameznikove sposobnosti (samostojnega) nastopanja v pravnem prometu. Taka izenačitev ni podlaga za analogno uporabo posameznih določb prekrškovnega postopkovnega prava.
7. Ker razlog za vodenje rednega postopka o prekršku, na katerega se sklicuje predlagatelj, ni podan, poleg tega pa iz obdolžilnega predloga ne izhaja, da bi bil podan kateri izmed drugih razlogov iz drugega odstavka 52. člena ZP-1, ki preprečujejo izvedbo hitrega postopka, je za odločanje v postopku o prekršku pristojna Policijska postaja Ptuj.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič - Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1) Hitri postopek ni dovoljen:
– če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu;
– če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;
– če je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja;
– proti mladoletnim storilcem prekrškov;
– za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo (opomba: Delno prenehanje veljavnosti, glej drugi odstavek 89. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Uradni list RS, št. 45/10, 26/11 in 43/11);
– za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
(2) Predlagatelj uporablja besedno zvezo ʺdelni odvzem opravilne sposobnostiʺ, vendar je očitno, da ima v mislih poslovno sposobnost.
(3) Prim.: L. Selinšek v: K. Filipčič in drugi, Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 253 in 255 ter 735 do 739.
(4) Členi 172 do 189 ZP-1.
(5) Členi 29 do 41 ZP-1.
(6) Prim. 32. in 31. člen ZP-1. Mladoletnim storilcem prekrškov se praviloma izrekajo vzgojni ukrepi, izjemoma globa, če so podani zakonski pogoji, poleg tega pa tudi stranski sankciji odvzema predmetov in kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja ter prepoved uporabe vozniškega dovoljenja.
(7) Do takega položaja privedeta dva postopka: postopek za odvzem poslovne sposobnosti in postopek za podaljša-nje roditeljske pravice.
(8) D. Wedam Lukić, A. Polajnar-Pavčnik, Nepravdni postopek, Zakon s komentarjem, Uradni list Republike Sloveni-je, Ljubljana 1991, str. 48.
(9) Prim. K. Zupančič, Družinsko pravo, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1999, str. 180.
(10) Člena 44 in 50 ZNP.