Na podlagi prvega odstavka 5. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 25/10 – UPB) je Občinski svet Občine Jesenice na 7. redni seji dne 21. 4. 2011 sprejel

S tem pravilnikom se urejata tehnična izvedba ter uporaba javnih vodovodov v Občini Jesenice. Pravilnik se mora upoštevati pri načrtovanju, projektiranju, v upravnem postopku, pri gradnji, komunalnem opremljanju in uporabi vodovodnih objektov ter naprav.
V primerih, ko na noben način ni mogoče izpolniti zahtev iz tega pravilnika, poda upravljavec, na predlog projektanta ali izvajalca del, podan v obliki elaborata, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev.

Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo enak pomen, kot je določeno v Pravilniku o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), ostali imajo naslednji pomen:
1. zajetje je inženirski gradbeni objekt za higienično zajemanje vode za preskrbo prebivalstva s pitno vodo;
2. vodni vir je urejen rezervat vode namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. črpališče je objekt za črpanje pitne vode, povečevanje pritiska pitne vode v cevovodu in dezinfekcijo pitne vode;
4. čistilna naprava je objekt za pripravo pitne vode;
5. cevovod je objekt za transport vode;
6. vodohran je objekt, namenjen za akumulacijo pitne vode;
7. razbremenilnik tlaka je objekt za izničenje obratovalnega tlaka v cevovodu;
8. regulator tlaka je naprava za znižanje obratovalnega tlaka v cevovodu;
9. zadrževalni ventil je naprava za vzdrževanje obratovalnega tlaka v cevovodu;
10. zračnik je naprava za odzračevanje cevovoda;
11. blatnik je naprava za praznjenje cevovoda;
12. jašek je betonski objekt na cevovodu, ki služi za namestitev zasunov in zračnikov;
13. vodomerni jašek je objekt, v katerem je nameščen vodomer;
14. vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode;
15. zasun je zaporni naprava na cevovodu;
16. hidrant je naprava na cevovodu, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti;
17. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe, oziroma inženirskega objekta ali dela stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča na območju Občine Jesenice, priključenega na javno vodovodno omrežje oziroma koristnik storitve javne službe oskrbe s pitno vodo;
18. priključek stavb na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode in ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture,
19. upravljavec javnih vodovodov je izvajalec javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Jesenice.

Vodovodne naprave in objekti so zajetja, črpališča, čistilne naprave, cevovodi, vodohrani, razbremenilniki, vodovodno omrežje, hidrantno omrežje ter drugi manjši objekti in naprave, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje vodovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo kot njihov sestavni del.

Pri načrtovanju, gradnji in rekonstrukciji vodovodnih naprav in objektov se morajo poleg predpisov, ki urejajo tovrstno gradnjo, upoštevati tudi določila tega pravilnika. Upravljavec mora potrdila, strokovne ocene, projektne pogoje, soglasja k priključitvi, smernice ter tehnične podatke iz katastra izdajati izključno skladno z določili tega pravilnika.

Pri gradnji vodovoda se smejo uporabljati cevi izdelane iz materialov, ki glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških lastnostni ne vplivajo na kakovost pitne vode. Cevi morajo po kvaliteti odgovarjati veljavnim standardom. Cevovodi morajo biti zgrajene iz enega od naštetih materialov: jekla, nodularne litine (NL), polietilena visoke gostote (PE) ali armiranega poliestra. Jeklene cevi in cevi iz nodularne litine morajo biti zaščitene pred rjavenjem oziroma proti električnim blodečim tokovom.
Cevi morajo ustrezati naslednjim standardnim dimenzijam:

+--------------------------+-----------------------------------+
|DN (notranji premer, mm)  |20, 25, 32, 40, 50, 80, 100, 125,  |
|                          |150, 200, 250, 300, 350, 400, 450, |
|                          |500                                |
+--------------------------+-----------------------------------+

Cevovodi morajo biti zgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da imajo zadostno trdnost za prenašanje statičnih in dinamičnih obremenitev, kar je treba na obremenjenih mestih dokazati z izračunom. Za izvedbo hišnih priključkov se smejo uporabljati cevi iz nodularne litine in polietilena visoke gostote. Pod prometnimi in voznimi površinami se smejo uporabljati jeklene cevi in cevi iz nodularne litine, cevi iz polietilena visoke gostote pa le izjemoma in soglasjem upravljavca.

Globina gradbenega jarka mora biti tolikšna, da bo nad temenom položene cevi najmanj 1,0 m zasipa oziroma, da bo cev pod mejo zmrzovanja. Največja globina vgrajenih cevi lahko znaša največ 2 m, izjemoma pri križanjih z ostalo infrastrukturo 2,5 m od nivoja zemljišča.

Dno jarka mora biti izkopano in izravnano po projektirani niveleti s točnostjo ±3 cm. Širina dna jarka mora znašati najmanj presek cevi +40 cm. Na dnu jarka je ob polaganju cevovoda obvezno napraviti posteljico debeline 10 cm iz peska granulacije 0–4 mm, cev pa je potrebno tudi prekriti z enakim materialom v debelini 20 cm nad temenom.

Pri križanju vodovoda z drugimi podzemnimi napeljavami mora vodovod potekati horizontalno brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je lahko kot prečkanja osi vodovoda in osi druge podzemne inštalacije med 45° in 90°.
V izjemnih primerih se teme cevi do DN 200 lahko spusti do globine 1 m pod drugo podzemno napeljavo, vendar ne globlje kot 3 m pod koto dokončno urejenega nivoja zemljišča, ali pa dvigne nad njo, vendar največ do višine 100 m pod koto dokončno urejenega nivoja zemljišča.
V vsakem primeru spremembe smeri vodovoda v vertikalni smeri je treba ugotavljati možnost nastanka zračnih čepov ali usedanja sedimentov ter predvideti in izvesti ustrezno odzračevanje oziroma čiščenje vodovoda. V primerih prečkanja z uporabo zaščitnih cevi mora biti izvedba takšna, da za potisk ali izvlek prazne vodovodne cevi ni potrebna sila, večja od 8 kN. Na območjih, kjer obstaja nevarnost onesnaženja in so kot zaščita predvidene zaščitne cevi, se morajo tudi zaščitne cevi preskušati na vodotesnost.

Vertikalni odmiki med vodovodi in drugimi podzemnimi napeljavami, merjeno od medsebojno najbližjih sten vodovoda in drugih komunalnih napeljav, ne morejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah.
1. V primerih križanja, ko je vodovod pod kanalizacijo, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1,5 m na vsako stran. V primeru možnosti nadzora drenirane vode sta ustji zaščitne cevi lahko odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije, 0,8 m na vsako stran, v izjemnih primerih pa je vodovod po dogovoru z upravljavcem lahko zaščiten tudi drugače, s PVC folijo oziroma z glinenim nabojem. Vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do temelja kanala) mora znašati najmanj 0,3 m;
2. V primerih križanja, ko poteka vodovod pod toplovodom, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi toplovoda najmanj 1 m na vsako stran, vertikalni odmik (od temena zaščitne cevi do spodnjega dela telesa toplovodne napeljave) mora znašati najmanj 0,3 m;
3. V primerih, ko je vodovod pod plinovodom, PTT kabli ali električni kabli, morajo biti plinovod, PTT kabli in električni kabli vgrajeni v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni, od zunanje stene cevi vodovoda, najmanj 0,5 m na vsako stran, vertikalni odmik mora znašati najmanj 0,5 m;
4. V primeru, ko je vodovod nad kanalizacijo na območju vodoprepustnega zemljišča, mora biti vodovod vgrajen v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene kanalizacije, najmanj 1,5 m na vsako stran, vertikalni odmik pa mora biti najmanj 0,3 m; če je vodovod nad kanalizacijo na območju za vodo neprepustnega zemljišča, ni obveze vgraditve v zaščitno cev, vertikalni odmik je najmanj 0,3 m;
5. V primeru, ko je vodovod nad toplovodom, mora biti toplovod toplotno izoliran, debelina izolacije mora zadostiti zahtevam, navedenim v 19. členu tega pravilnika, vertikalni odmik pa najmanj 0,3 m.

Potek vodovoda preko mostne konstrukcije mora biti usklajen z izvedbo nosilne konstrukcije in vozišča. Padec oziroma vzpon vodovoda mora biti usklajen s potekom drugega dela vodovodne instalacije pred mostom in za njim. Najvišji del vodovoda mora biti lociran na eni od brežin, tam, kjer se vodovod spet spusti v zemljino. Na tem mestu je treba predvideti jašek z vgrajeno opremo za odzračevanje in prezračevanje (preprečitev nastanka vakuuma). Le v izjemnih primerih, ko ni možno izvesti odzračevalnega jaška v brežinah, se lahko predvidi odzračevanje na drugi lokaciji. Jašek mora biti ustrezno velik za vzdrževanje opreme in dostop do nje. Do jaška mora biti vzdrževalni službi zagotovljen neoviran dostop. Jašek mora imeti drenažo in mora biti po potrebi tudi toplotno izoliran. Vodovod mora potekati pod mostno konstrukcijo na zunanji ali notranji strani nosilca mostu, odvisno od drugih zahtev prilagojeno tem zahtevam.
Pritrjevanje (obešanje) vodovoda na mostno konstrukcijo mora zagotavljati stabilnost in zadostno varnost pred odtrganjem. Pri izbiri trase in načina pritrjevanja je treba upoštevati minimalni potrebni prostor za montažo na obeh straneh vodovoda (vsaj 0,5 m). Glede na tip konstrukcije mostu je treba predvideti fiksno točko in drsne podpore (konzole) vodovoda ter upoštevati možne največje raztezke in pomike mostne konstrukcije v odvisnosti od temperaturnih in drugih pomikov mostne konstrukcije. Vodovod mora biti izveden in pritrjen tako, da bodo preprečeni vplivi drugih inštalacij in konstrukcij nanj. Vzdolžne pomike, ki jih povzročijo raztezki konstrukcije, je treba ustrezno kompenzirati. Konzole morajo preprečevati vse neustrezne prečne pomike vodovoda.
Vodovod, ki poteka pod mostno konstrukcijo, mora biti toplotno izoliran, uporabijo se prej izolirane cevi z zaščitnim plaščem. Vodovode se lahko pri novih mostovih polaga v mostno kineto.

Prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi ali v kolektorju. Ustji zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izven območja profila železniške trase. Na obeh koncih zaščitne cevi ali kolektorja morata biti izdelana revizijska jaška z vgrajenimi zapornimi armaturami. Položaj in oblika revizijskih jaškov mora biti takšna, da omogoča izvlek cevi.
V revizijskem jašku, ki ima dno na nižjem nivoju, mora biti izveden odtok, ki je dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 100 % količine povprečnega pretoka vode v vodovodu, v kolikor je možen odvod v vodotok. Os vodovoda mora biti v revizijskih jaških z ustreznimi spojniki zamaknjena najmanj za dve velikosti nazivnega premera vodovoda. Izvedena mora biti ustrezna zaščita pred blodečimi tokovi.
Kadar prečkanje v zaščitni cevi zaradi velikosti (DN) in dolžine vodovoda ni izvedljivo, se izvede prečkanje v kolektorju (v pohodni kineti). Prečkanje v zaščitni cevi se dopušča do velikosti vodovoda največ DN 300 mm.

Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu vodotoka. Pod vodotokom mora biti vodovod položen v zaščitne cevi dvakratnega premera vodovodne cevi. Pri globini položitve cevi pod potokom je potrebno upoštevati zahteve upravljavca vodotoka.

Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je vodovod vgrajen v globini, ki jo proizvajalec cevi predpisuje glede na statične in dinamične obremenitve. Podzemno prečkanje avtocest se izvaja enako kot podzemno prečkanje železnic oziroma v skladu z zahtevami Družbe za avtoceste Republike Slovenije.

Najmanjši odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov znaša 1,5 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 30 cm pod dnom cevi v osi vodovoda in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35º.

Najmanjši odmik vodovoda od greznic ali drugih objektov s škodljivimi vodotopnimi snovmi, za katere je potrebna prisilna drenaža med vodovodom in virom onesnaževanja na globini, ki zagotavlja, da vodovod ne pride v stik z onesnaženo izcedno vodo, znaša na vodoprepustnem zemljišču 2 m, na vodoneprepustnem zemljišču pa 3 m. Najmanjši odmik vodovoda od dreves znaša 2 m in grmičevja 1 m, izjemoma je odmik lahko s soglasjem upravljavca manjši glede na dimenzijo vodovoda.
V kolektorju mora biti vodovod vgrajen v spodnji polovici. Vodovod mora biti zaščiten proti nastajanju kondenzata. Kolektor mora imeti zagotovljen odtok vode, dimenzioniran tako, da lahko odvede najmanj 50 % količine povprečnega pretoka vode v vodovodu. Kolektor mora imeti rešilne izhode, ki v primeru poplave omogočajo rešitev prisotnih oseb. Druge instalacije, ki so nameščene v kolektorju, morajo biti zaščitene proti vplivu vode pri morebitni poplavi.

Odmiki napeljav, ki potekajo vzporedno z vodovodom, morajo ustrezati meram iz naslednje tabele:

+------------------------------+----------------------+---------+
|        Komunalni vod         | Globina kom. voda v  |  Odmik  |
|                              |odvisnosti do vodovoda|         |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Odpadna in mešana             |Manjša ali enaka      |  2,0 m  |
|kanalizacija                  |                      |         |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Padavinska kanalizacija       |Manjša ali enaka      |  1,0 m  |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Plinovodi, elektrokabli,      |Manjša ali enaka      |  1,0 m  |
|kabli javne razsvetljave ali  |                      |         |
|PTT napeljave                 |                      |         |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Toplovod                      |Manjša ali enaka      |  0,5 m  |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Odpadna in mešana             |Večja                 |  1,5 m  |
|kanalizacija                  |                      |         |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Padavinska kanalizacija       |Večja                 |  1,0 m  |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Plinovodi, elektrokabli,      |Večja                 |  1,0 m  |
|kabli javne razsvetljave ali  |                      |         |
|PTT napeljave                 |                      |         |
+------------------------------+----------------------+---------+
|Toplovod                      |Večja                 |  1,0 m  |
+------------------------------+----------------------+---------+

Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard SIST EN 805:2000, in sicer:
– horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
– horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,
– v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m.
Med izkopom je potrebno zagotoviti stabilnost obstoječih naprav in podzemnih napeljav. Cevovod mora biti projektiran in izveden tako, da je zaradi vzdrževanja in popravil na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo.

Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni mogoče vgraditi vodovoda tako, da je možen izkop ali ni mogoče izvesti kasnejše obnove vodovoda z izkopom, se vodovod položi v zaščitno cev. Dolžina zaščitnih cevi je odvisna od velikosti vodovoda (d, DN) in od materiala cevi. Praviloma se zaščitna cev izvaja do dolžine 30 m, za večje razdalje se priporoča izdelava kolektorja. Presek zaščitne cevi mora biti pri ceveh preseka do DN 50 mm povečan za 5 cm, pri ceveh večjih od DN 50 mm pa povečan za 20 cm. Trasa vodovoda pred vstopom v zaščitno cev in za izstopom iz nje mora biti zamaknjena tako, da je možen izvlek cevi. Zaščita pred možnim onesnaženjem se praviloma doseže z zadostnimi odmiki vodovoda od možnih virov onesnaženja, z vgradnjo vodovoda v zaščitne cevi, oziroma z glinenim nabojem.

Pod pojmom toplotna zaščita vodovodov razumemo zaščito proti segrevanju in ohlajanju. Vodovodi morajo biti zaščiteni proti toplotnim vplivom tako, da se temperatura vode pri minimalnem pretoku ne spreminja za več kot 3 °C. Vodovodi, ki potekajo po zemljišču, morajo biti položeni v globini najmanj 1,0 m od dokončno urejenega nivoja zemljišča, merjeno od temena cevi. Vodovodi, ki potekajo v kolektorjih, morajo biti zaščiteni proti kondenzaciji.

Vsi vgrajeni fazoski kosi, armature, spojni elementi in merilno regulacijska oprema morajo biti po načinu vgradnje, spajanja in funkcionalne unifikacije skladni z že vgrajeno opremo vodovodnega omrežja. Tip in proizvajalca te opreme potrdi upravljavec.

Loki in odcepni kosi morajo biti zavarovani proti izvleku z betoniranim blokom. Velikost betonskega bloka je odvisna od preseka cevovoda, obratovalnega tlaka in trdnosti zemljine. Velikost in obliko betonskega bloka se določi v projektu. Betonski blok se lahko nadomesti z varovalnimi oklepi in posebnimi zobatimi obroči.

V stene vodohranov in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni fazonski komadi.

Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti izdelani iz nerjavečih materialov.

Zasuni morajo biti vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno nadzorovati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali mreže. V omrežje se morajo vgrajevati zasuni z elastičnimi zapornimi elementi (gumirani EV zasuni) in kroglični ventili.
Vsi zasuni nad DN 250 mm morajo imeti vgrajen obtok z obtočnim ventilom. Tako zasuni kot obtočni ventili morajo biti opremljeni z ročnim kolesom. Zasuni se morajo v omrežje vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem. Gibljivi spoj mora biti praviloma za zasunom, gledano v smeri toka vode. Zasuni nad DN 200 mm morajo biti zabetonirani.

Zasuni do DN 150 mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z vgradno garnituro in litoželezno cestno kapo. Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski jašek. Izjemoma se vgrajuje večje profile zasunov brez jaška le v terenu z visoko talno vodo ali tam, kjer je možno posedanje jaška.

Nepovratni ventili morajo biti vgrajeni na priključkih za vodomerom, da je preprečen povratek vode oziroma onesnaženje javnega omrežja iz naprav uporabnika in povsod tam, kjer se želi preprečiti, da bi se cevovod ne izpraznil kadar ni pod tlakom. Objekti, ki imajo dva ali več priključkov, morajo imeti na vseh priključkih vgrajene nepovratne ventile.

Čistilni kosi morajo biti vgrajeni pred vodomeri in pred razbremenilniki tlaka.

Na cevovodu morajo biti zagotovljena mesta za območne meritve pretokov. V ta namen se na pomembnejših odcepih primarnega vodovodnega omrežja ali neposredno na primarnem vodu vgradijo jaški velikosti 2 × 2 m z vgrajenim industrijskim vodomerom ali induktivnim merilcem pretoka, ki morata biti prilagojena za možnost brezžičnega prenosa podatkov.

Na vseh mestih na cevovodu, kjer se nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki. Zračniki morajo biti nameščeni v betonskem jašku in so lahko avtomatski z eno ali dvema kroglama. Pred in za zračnikom je potrebno vgraditi zasun.

Cevovodi morajo biti na najnižjih točkah opremljeni z blatniki. Izpust blatnika mora biti opremljen z žabjim pokrovom, ki mora biti vgrajen v zaščitni betonski niši, v kolikor je možen odvod v vodotok.

Cestne kape zasunov in podzemnih hidrantov morajo biti zabetonirane. Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora biti prilagojena velikosti cestne kape.

V sklopu vodovodnega omrežja se morajo zasuni, zračniki, razbremenilniki, regulatorji tlaka, vodomeri ali merilci pretoka vgraditi v betonske jaške.

Dolžina jaška je enaka vsoti dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fazonov + 40 cm, vendar ne more biti manjša od 120 cm na cevovodih do DN 150 mm, oziroma 150 cm na cevovodih do DN 250 mm in 180 cm na cevovodih nad DN 250 mm preseka. Širina jaška je enaka vsoti dolžin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 preseka cevi v osi cevovoda + 80 cm, vendar ne more biti manjša od 120 cm na cevovodih do 150 mm, 150 cm na cevovodih do 250 mm in 180 cm na cevovodih nad 250 mm preseka. Višina jaška mora biti najmanj 170 cm, cevi in ostali vgrajeni elementi morajo biti vgrajeni 0.5 m nad dnom jaška. Dno jaška mora biti betonsko, oziroma izjemoma iz gramoznih krogel DN 10–50 mm v debelini najmanj 20 cm. Velikost vstopne odprtine mora biti 60 × 60 cm. Odprtina mora biti locirana v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve. Če so v jašku vgrajeni fazonski elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino najmanjše velikosti 80 cm × 80 cm, neposredno nad težkim elementom. Montažna odprtina se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi. Če na jašku ni montažne odprtine, se napravi strop jaška iz armiranobetonskih gredic ali plošč, ki jih je možno odstraniti. Vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo. Nosilna drogova lestve morata biti iz cevi preseka 40 mm, vstopne prečke pa preseka 18 mm v razmaku 300 mm. Lestev mora biti iz nerjavečega materiala pritrjena na steno jaška. Jaški v zemljiščih s talno vodo morajo biti vodotesni. Vrh vstopne (montažne) odprtine mora biti nad visokim nivojem vode. V dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode. Jaški v zemljiščih brez talne vode morajo imeti urejen izpust vode iz jaška. Nad ploščo jaška mora biti najmanj 30 cm nasipa.

Vodovodne armature in podzemni hidranti, vgrajeni v vodovodnem omrežju, morajo biti označeni z označevalnimi tablicami. Označevalne tablice morajo biti nameščene na vidnem mestu v bližini vgrajene armature. Oddaljenost tablice od vgrajene armature, ki jo tablica označuje, naj bo do največ 5,00 m. Označevalne tablice morajo biti nameščene na zidove zgradb, na drogove javne razsvetljave, ali na samostojen drog, namenjen namestitvi označevalne tablice za vodovod. Označevanje armatur, vgrajenih v jašek, se izvede tako, da vsaka armatura dobi svojo označevalno tablico. Koordinate oddaljenosti armatur od označevalne tablice pa so za vse armature enake in določajo vstopno odprtino jaška oziroma cestne kape, vgrajene v krovno ploščo jaška.

Na označevalnih tablicah se, poleg koordinat oddaljenosti armature ali podzemnega hidranta od označevalne tablice, navede še podatke o vrsti armature in o velikosti vodovoda. Eno polje je namenjeno vpisu podatkov o napravi, ki lahko služi za evidenco po katastru ali se uporabi za kodiranje (šifriranje) armatur v vodovodnem sistemu. Za označevanje vodovodnih armatur in podzemnih hidrantov se uporabljajo označevalne tablice po standardu, ki določa mere, obliko, vsebino in izvedbo označevalne tablice.

Hidranti se smejo uporabljati izključno za gašenje požarov. Za ostale namene se sme koristiti le odjemna mesta, ki jih odredi upravljavec. Hidranti se vgrajujejo na primarno in sekundarno mrežo. Na priključku morajo imeti zasun. V naseljih s pretežno stanovanjsko gradnjo se vgrajujejo na razdalji do 150 m. Najmanjši prerez cevovoda, na katerega se lahko priključi hidrant je 100 mm.
Hidranti so po načinu vgradnje podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo povsod, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča. Podzemne hidrante se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto zemljišča. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti zabetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 × 50 × 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno kapo. Zabetonirano mora biti tudi podnožje (N kos), na katerega je vgrajen hidrant.
Omrežja, ki služijo izključno napajanju hidrantov, so lahko javna ali zasebna. Javna so primarni ali sekundarni cevovodi z vgrajenimi hidranti in potekajo po javnem ali zasebnem zemljišču, vzdržuje jih upravljavec. Grajena morajo biti tako, da je zagotovljeno kroženje vode. Zasebna hidrantna omrežje so del uporabnikovega omrežja in se nahajajo za merilnim mestom. Vzdržujejo jih uporabniki.

Na vsakem novozgrajenem vodovodu se mora opraviti tlačni preizkus in dezinfekcija vodovoda z izpiranjem, ki ga mora izvesti pooblaščena in za ta dela registrirana oseba. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu in dezinfekciji pitne vode se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati odgovorni nadzornik in odgovorni vodja del. Zapisnik je sestavni del dokumentacije zgrajenega vodovoda. Investitor pa mora pred uporabo od pooblaščene inštitucije pridobiti tudi potrdilo o ustreznosti pitne vode.

Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost cevovoda in se mora izvesti po veljavnih standardih. Tlačni preizkus se opravi na vsakem novozgrajenem ali obnovljenem vodovodu. Tlačna preizkusa za sekundarni (razvodni) cevovod in priključke se izvedeta ločeno.
Po opravljenem tlačnem preizkusu se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo odgovorni nadzornik, odgovorni vodja del in izvajalec tlačnega preizkusa. Zapisnik o uspešno opravljenih tlačnih preizkusih je sestavni del dokumentacije novozgrajenega ali obnovljenega vodovoda.
V primeru, ko se že s spiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna.

Vodni vir je urejen rezervat vode namenjen oskrbi s pitno vodo. Za oskrbo s pitno vodo se uporabljajo izviri, podtalnice v naplavinah in podzemne vode v zakraselih in razpokanih kameninah.

Zajetje je inženirski gradbeni objekt za higienično zajemanje vode za preskrbo prebivalstva s pitno vodo. Glede na tip vodnega vira ločimo kaptažna zajetja, kjer se zajema voda iz posameznih vodonosnih slojev, vodnjake, ki so lahko kopani ali cevljeni in služijo za direktno dostopanje do vodnih količin podtalnice ter vrtine, ki se izvrtajo v vodonosno kamnino.
Zajetje mora biti v najožjem pasu, ki predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja in zajema površino najmanj 10 × 10 m, ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami. Dostop do zajetja imajo lahko le pooblaščene osebe upravljavca in druge z zakonom pooblaščene osebe. Vsako novo zajetje pitne vode mora biti pred uporabo pregledano in analizirano.

Črpališče je inženirski gradbeni objekt za prisilni transport vode ter pripravo vode, če se le ta ne pripravlja v vodarni. Do črpališča mora biti zagotovljeno dostopanje z osebnimi in dostavnimi vozili. Objekt mora biti ograjen. Velikost ograjenega območja mora biti taka, da omogoča nemoteno vzdrževanje objekta. Črpališče mora biti najmanjših tlorisnih dimenzij, nujnih za vgradnjo potrebne opreme. Objekt je lahko podzemne ali nadzemne izvedbe. Objekt mora zadostiti arhitektonsko-urbanističnim pogojem glede umestitve v prostor. Urejen mora biti odvod padavinske vode. Pri podzemnih izvedbah veljajo zahteve, opisane v poglavju JAŠKI. Pri podzemni izvedbi je treba predvideti vstopno odprtino za transport in montažo opreme, zagotoviti je treba vnos agregata, drenažo jaška z iztokom v odvodni kanal, in po potrebi gretje in prisilno prezračevanje jaška. Če je odvodni kanal više od jaška in ni možno zagotoviti drenažnega odtoka, je treba predvideti drenažno črpalko, ki se vklaplja glede na nivo vode v jašku. Zmogljivost črpalnega agregata mora biti določena na podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. V primeru, ko je požarna varnost zagotovljena iz drugih virov, se zmogljivost črpalnih agregatov ustrezno zmanjša. Predvideni agregat naj bo sestavljen iz ustreznega števila frekvenčno reguliranih črpalk za srednjo in maksimalno porabo in iz dodatne črpalke za potrebe požara. Agregat mora biti kompaktne izvedbe, predviden za vgradnjo na betonski podstavek in opremljen z osnovno armaturo in tlačnimi senzorji ter s tlačno posodo ustrezne prostornine. V objektu je treba predvideti vse cevne povezave, vključno z obtočnim vodom. Predvideti je treba vso potrebno zaporno in varovalno opremo črpalk, zaporno armaturo na dotoku in iztoku, varovalno opremo za preprečitev hidravličnih udarov, opremo za preprosto montažo in izgradnjo delov opreme, opremo za preprečevanje vibracij, opremo za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in opremo za merjenje parametrov.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno odjemno mesto za odvzem vzorcev vode, locirano za črpalnim agregatom. V objektu mora biti vgrajena električna oprema za pogon naprav, razsvetljavo, ogrevanje in prezračevanje, oprema za nadzor delovanja in brezžični prenos podatkov v nadzorni center. Za telemetrijsko posredovanje podatkov se vgradi anteno.
Priključna električna omara z meritvami mora biti predvidena v ustrezni izvedbi in stopnji zaščite glede na predvideno zasnovo objekta. Nameščena mora biti na mestu, dostopnem distributerju električne energije. Na območju objekta je treba predvideti prostor za vozila vzdrževalne službe in za dovoz do objekta.
V črpališču morajo biti poleg standardne opreme obvezno vgrajeni tudi merilci pretoka, merilci obratovalnih ur črpalk, merilci tlaka, indikatorji klora v objektu, če je poleg črpališča tudi dezinfekcijska postaja, preklopni moduli na jeklenkah za klor, fazni vektorji proti izpadu faze, oprema za daljinski nadzor in prenos podatkov – telemetrija, ki jo določi upravljavec, merilci motnosti ter sistem za iztok motne vode v naravni vodotok v primeru pričakovane motnosti.
V primeru zemeljskega signalnega kabla za komunikacijo oziroma signalizacijo med črpališčem in vodohranom morajo biti vse linije zaščitene z zaščito signala ter zaščito linije.

Vodohran je inženirski gradbeni objekt za hranjenje zaloge pitne vode za normalno potrošnjo in požarno rezervo. Funkcija, oblika, prostornina in način gradnje mora zagotavljati popolno tesnost vodnih celic. Vodohran mora imeti najmanj dve ločeni vodni celici, ki morata biti naravno ali prisilno prezračevani in osvetljeni. Zračniki morajo biti izvedeni tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno cev, z odtokom izven območja vodohrana. Z uporabo primernih materialov mora biti preprečena kondenzacija sten vodnih, vstopnih in armaturnih celic, premazi vodnih celic morajo izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje. Vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla. Dovod električne energije mora biti izveden po predpisih za vlažne in mokre prostore. Protiležni vodohrani morajo biti na dotočno-iztočnem vodovodu opremljeni z dvosmernim merilcem pretoka, iztočni vodovod mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev na dostopnem mestu. Objekt mora biti toplotno in vodno izoliran. Opremljen mora biti z avtomatiko ter napravami za prenos podatkov iz črpališča oziroma do dispečerskega centra. Zagotovljena morata biti dostop do vodohrana z vozili za vzdrževanje ter zavarovanje dostopa pred nepoklicanimi. Prostornina vodohrana se določi na podlagi fluktuacije vode v dnevu največje porabe vode, z 20 % dodatkom za nujno potrošnjo (motnje pri obratovanju) in požarno rezervo.

Razbremenilnik je inženirski objekt za izničenje obratovalnega tlaka v cevovodu. Pred napravo mora biti nameščen vmesni rezervoar kapacitete največ 1/100 povprečne dnevne porabe sanitarne vode. Vmesni rezervoar predpisane kapacitete mora imeti razmerje med višino in dolžino (merjeno od mesta dotočne cevi do mesta odvzema cevi) največ 1:1 oziroma najmanj 1:0,75. V tlorisnem pogledu je dotočno in odvzemno cev treba vgraditi tako, da sta locirani diagonalno na nasprotnih straneh, padec dna rezervoarja pa poteka proti odvzemni cevi z najmanj 20 % naklonom. Odvzemna cev mora biti izvedena tako, da ima še pred priključitvijo na napravo za povišanje tlaka vgrajen odcepni kos z zasunom ali ventilom, ki služi za izpraznjevanje in čiščenje rezervoarja.
Nivo vode v vmesnem rezervoarju se regulira s kotnim izlivnim ventilom, ki ima vgrajen plavač in je nameščen na dotočni cevi. Vmesni rezervoar mora imeti na stropu vstopno odprtino, zaprto z vodotesnim in antikorozijsko zaščitenim pokrovom ter ozračevalnik z zračnim filtrom.

Vodovodni priključek stavb na javni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode in ni objekt oziroma oprema javne infrastrukture. Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno inštalacijo je vodomer. V primeru, če je pred vodomerom vgrajena katerakoli oprema, ki ni zajeta v opisu sestavnih delov vodovodnega priključka, se za mejo šteje zaporni element na dovodni strani pred vgrajeno opremo.
Za vsak vodovodni priključek ali spremembo obstoječega priključka se mora izdelati elaborat priključka ali pa je sestavni del projektne dokumentacije. Vodovodni priključek se lahko izvede le na podlagi elaborata priključka ali projektne dokumentacije in pisnega soglasja upravljavca. Izvaja se lahko ob nadzoru predstavnika upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe del v tem primeru izdela zapisnik.
Pred zasipom vodovodnega priključka je obvezna izvedba tlačnega preizkusa, ki ga izvede izvajalec del in izvedba geodetskega posnetka, ki ga izdela pooblaščeno podjetje ter ga preda upravljavcu.

Vodovodni priključki so po namenu lahko stalni priključki, namenjeni stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev in ostalih porabnikov ter začasni priključki, namenjeni za začasne potrebe, kot so sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd. in so časovno omejeni.

Sestavni deli vodovodnega priključka so priključni in zaporni elementi na mestu priključka na javni vodovod s pripadajočimi spojniki, vgradno garnituro in cestno kapo, priključna in zaščitna cev z vsem pripadajočim materialom, zaporna armatura pred vodomerom, nepovratni ventil kot vložek v vodomer ali kot posebna armatura pri vodomerih od DN 50 dalje, vodomer in zaporna armatura z izpustom za vodomerom, kot sestavni del interne vodovodne inštalacije. Oprema merilnega mesta mora biti iz trajno nerjavečega materiala.

Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi odzračevanja. Padec proti objektu je dopusten le v primeru, če je zagotovljeno odzračevanje prek zračnikov, vgrajenih na javnem vodovodu.
Sprememba nivelete priključne cevi do vključno DN 80 mm se zaradi poteka drugih komunalnih vodov lahko spremeni do ±1 m od osnovne linije brez vgradnje zračnikov ali blatnikov. Za večje dimenzije priključnih cevi je v teh primerih obvezna vgradnja armaturnih elementov.
Priključna cev mora potekati pravokotno na objekt ali vzporedno z objektom. V tem primeru mora biti odmik priključne cevi od objekta 1–2 m.
Priključna oziroma zaščitna cev mora biti na območju, kjer je vgrajena v zemljišče, položena na peščeno posteljico debeline 10 cm iz dvakrat sejanega peska ter obsuta in zasuta z enakim materialom v višini najmanj 10 cm nad temenom cevi.
Trasa priključne cevi mora potekati po javnih zemljiščih in po funkcionalnem zemljišču priključenega objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti služnost lastnika tega zemljišča k nameravanemu posegu.
Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »POZOR VODOVOD«.
Zaščitno cev je glede na vrsto materiala priključne cevi dovoljeno vgrajevati v največ treh krivinah, katerih polmer je določen s pogojem proizvajalca cevi. Prostor med notranjo steno zaščitne cevi in zunanjo steno vodovodne cevi mora biti elastično zatesnjen zaradi preprečitve vdora vode v merilno mesto. Prehodi zaščitne cevi med stenami objekta in pri vstopu v merilno mesto morajo biti trajno elastično zatesnjeni.

Dimenzije stalnega priključnega vodovoda in vodomera določi projektant interne vodovodne inštalacije na podlagi izračuna pretoka vode po obremenilnih vrednostih (OV) v okviru standardnih dimenzij, navedenih v prejšnjih poglavjih tega pravilnika. Ne glede na izračun je najmanjša velikost priključne cevi DN 25 (d 32), najmanjša velikost vodomera pa DN 20.
Na območju Občine Jesenice se lahko vgrajujejo vodomeri z naslednjimi karakteristikami:

+-----------------------------+------------------+--------------+
|Vodomer DN (mm)              | Pretok Qn (m3/h) |   Vgradna    |
|                             |       (mm)       |   dolžina    |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|             20              |       2,5        |     190      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|             25              |       6,0        |     260      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|             40              |       10,0       |     300      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|      Kombiniran 50/20       |       15,0       |     270      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|      Kombiniran 80/20       |       40,0       |     300      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|      Kombiniran 100/20      |       60,0       |     360      |
+-----------------------------+------------------+--------------+
|      Kombiniran 150/40      |      150,0       |     500      |
+-----------------------------+------------------+--------------+

Vsi vodomeri morajo imeti veljavno oznako o overitvi. Leto overitve mora biti enako letu vgradnje.

Merilno mesto mora biti zunaj objekta na za upravljavca dostopnem mestu in praviloma ne sme biti oddaljeno več kot 30 m od mesta priključitve na priključno omrežje. V zemljiščih z visoko talno vodo je dovoljeno graditi le tipske vodotesne vodomerne jaške s poglobitvijo na dnu za črpanje vode, z vgrajeno merilno napravo z možnostjo daljinskega brezžičnega prenosa podatkov. Vodomerni jašek vzdržuje lastnik. Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek, lociran v zelenici, na zemljišču investitorja. Vodomerni jašek je lahko betonske izvedbe kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega ali dveh vodomerov, globine najmanj 150 cm ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih dobaviteljev. Biti mora ustrezno zaščiten proti zmrzali ter proti dotoku talne in padavinske vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, izveden tako, da onemogoča stekanje meteorne vode ter prirejen za lahko ročno odpiranje. Betonski jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun), vmesni del pred vodomerom (po potrebi), nepovratni ventil kot vložek k vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), lovilec nečistoč, vodomer in zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom. Interna vodovodna inštalacija mora biti izvedena tako, da je onemogočen dotok vroče in onesnažene vode do vodomernega mesta.

Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti interni vodomeri opremljeni z napravami za prenos podatkov do centralne računske enote. Prenos podatkov je lahko preko ožičenja ali z brezžičnim načinom. Način in obliko zajema podatkov iz centralne računske enote določi upravljavec.

Novo vgrajeni glavni obračunski vodomeri, namenjeni mesečnim merjenjem porabe pitne vode za večstanovanjske, poslovne in proizvodne objekte, morajo biti opremljeni z napravami za brezžični prenos podatkov.

Priključitev uporabnika na vodovod je možna, če je tlak v javnem vodovodu najmanj 2,0 bara pri največji potrošnji v vodovodnem omrežju ter če uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti sekundarnega omrežja.
Ob priključitvi objekta, ki je že priključen na lokalni vodni vir, je potrebno izvesti fizično ločitev internih instalacij s ciljem ločiti uporabnikove dosedanje vodne vire (kapnica, vaški vodovod) od vode iz javnega sistema. Fizična ločitev se izvede s prerezom cevi in montiranjem čepa.

Naprave za zvišanje in znižanje tlaka v objektih so del interne instalacije in se lahko vgradijo le s posebnim soglasjem upravljavca. Naprave za zviševanja tlaka se vgrajujejo v primeru neizpolnjevanja tlačne črte iz prvega odstavka 52. člena tega pravilnika. Naprave za zvišanje in znižanje tlaka se lahko priključujejo za vodomerom ali preko vmesnega vodohrana, v katerega priteka voda preko vodomera in ventila s plovcem. Za delovanje teh naprav skrbi lastnik. Mejna vrednost, nad katero je potrebno v interno inštalacijo vgraditi reducirni ventil znaša 6,0 bara na mestu priključitve na javni vodovod. Mejna vrednost, pod katero je potrebno v interno inštalacijo vgraditi napravo za povečanje tlaka, znaša 1,5 bara na mestu priključitve na javni vodovod. V primeru, da tlak v javnem vodovodu pade pod 0,5 bara se mora naprava za povečanje tlaka izklopiti.

Notranji nadzor kakovosti pitne vode mora upravljavec izvajati v skladu s HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Point) standardom.
V HACCP standardu mora upravljavec službe vodovoda opredeliti naslednje aktivnosti:
– določitev tveganj v sistemu proizvodnega procesa izdelave in obdelave v proizvodnem procesu,
– priprava sheme proizvodnih postopkov,
– določanje kritičnih kontrolnih točk (KKT),
– določanje kritičnih limitov, ki bodo zagotavljali, da so vse KKT pod nadzorom,
– vzpostavitev monitoringa, ki bo zagotavljal nadzor nad KKT,
– vzpostavitev možnosti korekcijskih postopkov, kadar nadzor pokaže, da KKT ni pod nadzorom,
– vzpostavitev dokumentiranja postopkov in verifikacija postopkov.

Nadzor nad gradnjo vodovoda ali vodovodnega priključka izvaja v okviru gradnje nadzornik investitorja. Upravljavec lahko izvaja dodatni nadzor. Priključitev priključne cevi na obratujoči javni vodovod izvede upravljavec na stroške investitorja.

Tehnični pregled objekta je preverjanje izpolnitve zahtev upravljavca danih s soglasji in pogoji in ga opravi pooblaščeni predstavnik upravljavca na ogledu, razpisanem s strani upravnega organa.

Občina mora za vodovodne objekte voditi in vzdrževati kataster gospodarske javne infrastrukture.

Vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture je sprotno spremljanje sprememb na komunalnih vodih. Prijavo spremembe ali izgradnje novega komunalnega voda mora investitor predati upravljavcu in v kolikor ni investitor lokalna skupnost tudi Občini Jesenice.

Lastnik vodovodnega priključka je dolžan upravljavcu predati geodetski posnetek izvedenega priključka.

Obstoječi objekti in naprave vodovoda, s katerimi upravljavec že upravlja, pa niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, a kot takšni s svojim delovanjem ne ogrožajo zdravstvene varnosti prebivalstva, se morajo sanirati postopoma v roku, ki ga dopušča letno načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja.

Naprave, za katere odgovarja uporabnik in niso v stanju, ki ga zahteva ta pravilnik, a kot takšni s svojim delovanjem ne ogrožajo zdravstvene varnosti uporabnikov, se morajo sanirati postopoma.
Priključki in vodomeri manjši od predpisanih dimenzij iz 48. člena tega pravilnika so lahko v uporabi do okvare. Pri odpravi okvar se vodomere in priključke zamenja v skladu z določbami tega pravilnika.

Določila pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za investicijsko vzdrževanje katerega izvaja upravljale.

Vsi predhodni pogoji in izdana soglasja upravljavca ostanejo v veljavi do zaključka upravnih postopkov in veljavnosti soglasij.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.