Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2011 z dne 8. 7. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2011 z dne 8. 7. 2011

Kazalo

2594. Odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Šmartno pri Litiji, stran 7910.

Na podlagi 6. in 29. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06 in 38/10 – v nadaljevanju: »ZGJS«), 5. in 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – EZ-UPB2, 70/08 – v nadaljevanju: »Energetski zakon«) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03, 34/04 – popr.) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 8. redni seji dne 23. 6. 2011 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Občine Šmartno pri Litiji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
Ta odlok ureja način izvajanja lokalne gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javna služba): dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s toploto iz omrežja daljinskega ogrevanja (v nadaljevanju: dejavnost sistemskega operaterja).
Ta odlok je hkrati tudi koncesijski akt za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, v delu, v katerem so določeni predmet in pogoji opravljanja javne službe. Poglavitni pogoj za pridobitev koncesije je zagotovitev proizvodnje toplote na lesno biomaso ali druge obnovljive vire energije za daljinsko ogrevanje.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot so definirani v predpisih, ki urejajo energetsko dejavnost. Za potrebe tega odloka se uporabljajo tudi naslednje definicije:
– distribucija toplote: je izbirna lokalna gospodarska javna služba, ki obsega tako dejavnosti dobave toplote ali hladu iz omrežij za distribucijo, kot tudi dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– distribucijsko omrežje: je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta;
– distributer toplote: je izvajalec dejavnosti distribucije toplote, kar pomeni tako izvajalec dejavnosti dobave toplote ali hladu kot tudi izvajalec dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja;
– glavni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje več kot eno stavbo;
– hišna postaja: je del toplotne postaje, namenjen prenosu toplote (izmenjevalnik) od priključne postaje na interne toplotne naprave odjemalca toplote;
– interne toplotne naprave: so instalacije, ki zagotavljajo ustrezne bivalne in delovne razmere v stavbi. Priključene so na hišno postajo in se uporabljajo za različne vrste ogrevanja: radiatorsko, konvektorsko in talno ogrevanje, toplozračno ogrevanje in prezračevanje, klimatizacijo prostorov, pripravo sanitarne tople vode idr.;
– merilna naprava je: merilnik toplotne energije na odjemnem mestu, ki meri dobavljeno toploto neposredno in na katerem se odčita količina, ki je osnova za obračunavanje dobavljene toplote odjemalcem toplote;
– obračunska moč: je zakupljena in nastavljena moč na toplotni postaji odjemalca toplote, ki je lahko enaka ali manjša od priključne moči toplotne postaje, določene s projektno dokumentacijo. Obračunska moč se potrdi z zapisnikom ob nastavitvi v toplotni postaji s strani pooblaščene osebe distributerja toplote;
– odjemno mesto: je točka v toplotni postaji, kjer distributer toplote pod pogoji za dobavo in odjem toplote omogoča priključitev na distribucijsko omrežje in kjer odjemalec toplote prevzema dobavljeno energijo;
– odjemalec toplote: je vsaka fizična ali pravna oseba, kateri distributer toplote na podlagi pisne pogodbe dobavlja toplo vodo, vročo vodo, paro ali hlad po distribucijskem omrežju. Odjemalec toplote je lahko tudi skupina fizičnih ali pravnih oseb, ki so priključene na skupno odjemno mesto;
– priključna moč: je nazivna moč internih toplotnih naprav odjemalca toplote, določena s projektno dokumentacijo, v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili in s tehničnimi zahtevami distributerja toplote o priključitvi na distribucijsko omrežje;
– priključna postaja: je del toplotne postaje, kjer odjemalec toplote prevzame pogodbeno količino toplote. Na eno priključno postajo je lahko priključenih več hišnih postaj;
– priključni vod: je vod, ki z energijo oskrbuje posamezno stavbo in poteka od priključnega odcepa na glavnem vodu do toplotne postaje;
– razdelilnik stroškov dobavljene toplote: je pisni dogovor med odjemalci toplote, ki omogoča porazdelitev stroškov toplote, ki je bila dobavljena preko skupne merilne naprave v skupni priključni postaji za več odjemalcev toplote. Odjemalci toplote z razdelilnikom določijo deleže stroškov za toploto, dobavljeno na skupno odjemno mesto, vsota deležev mora znašati 100 %;
– toplotna postaja: je vezni člen med toplotnim omrežjem (vključno s priključnim vodom) in internimi toplotnimi napravami odjemalca toplote. Sestavljena je iz priključne in hišne postaje in s svojim delovanjem uravnava dobavo toplote v interne toplotne naprave.
3. člen
(območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na območju Občine Šmartno pri Litiji.
II. IZVAJANJE DEJAVNOSTI SISTEMSKEGA OPERATERJA
1. Opredelitev javne službe in izvajanje
4. člen
(opredelitev javne službe)
Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja obsega:
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote,
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja,
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, za priključitev in dostop do omrežja,
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
– zagotavljanje potrebnih podatkov upravičenim odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja,
– napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
5. člen
(opredelitev izvajalca)
Javna služba se v Občini Šmartno pri Litiji zagotavlja s podelitvijo koncesije.
2. Javna pooblastila
6. člen
(javna pooblastila)
Sistemski operater ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o prostorskem načrtovanju,
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– sprejema v soglasju s koncedentom tarifni sistem za toploto na distribucijskem omrežju,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– daje soglasje za priključitev na omrežje.
Sistemski operater ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon. Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi koncesionar.
3. Financiranje javne službe
7. člen
(financiranje)
Vse naloge in dejavnosti, ki predstavljajo lokalno gospodarsko javno službo, se financirajo iz cene za toplotno energijo, ki jo plačujejo uporabniki.
Pri oblikovanju cen daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe Energetskega zakona in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo) ter predpisano metodologijo. Na ceno mora pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti, nato pa zavezanec zaprosi Ministrstvo za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni.
8. člen
(drugi prihodki)
Sistemski operater pridobiva prihodke tudi od priključitev in ostalih prihodkov, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
4. Obveznosti sistemskega operaterja
9. člen
(pregled zmogljivosti)
Sistemski operater vsaki dve leti pripravi in objavi pregled, ki vsebuje:
– manjkajoče proizvodne in transportne zmogljivosti,
– potrebe po medsebojni povezavi z drugimi omrežji.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
Sistemski operater izda v roku 3 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe s toplotno energijo,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke za obratovanje distribucijskih omrežij v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora sistemski operater pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Sistemski operater mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
11. člen
(splošni pogoji)
Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 3 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu sistemski operater v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Občine Šmartno pri Litiji.
Sistemski operater mora splošne pogoje objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– pravico odjemalca do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov navedenih v 76. členu Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
12. člen
(informiranje odjemalcev)
Sistemski operater mora najmanj enkrat letno informirati na svoji spletni strani in spletni strani občine odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe toplotne energije na distribucijskem omrežju, kjer sistemski operater opravlja javno službo.
13. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
Sistemski operater je dolžan voditi kataster omrežij in infrastrukture, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o odjemalcih, o uporabnikih in oboje posredovati občini, kolikor ta to zahteva.
5. Zasnova sistema in distribucijsko omrežje
14. člen
(zasnova sistema)
Sistem oskrbe s toplotno energijo je zasnovan na novi kotlovnici, deponiji goriva ter na distribucijskem omrežju.
Izvedbo investicije, obratovanja in vzdrževanja kotlovnice in deponije goriva tako kot obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, zagotavlja koncesionar.
15. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta.
Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila.
Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem občine.
16. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
Sistemski operater mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le sistemski operater.
17. člen
(vloga za priključitev)
Sistemski operater mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan.
18. člen
(pogodba o priključitvi)
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan sistemski operater priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta sistemski operater in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
19. člen
(stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi dejanske stroške priključitve.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane sistemski operater lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije je odjemalec.
20. člen
(pogodba o dobavi)
Sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.
21. člen
(vzdrževanje in gradnja kotlovnice in deponije goriva)
Koncesionar oziroma njegov partner kot proizvajalec toplote je dolžan pridobiti zemljišče ter izgraditi in zagotoviti obratovanje in vzdrževanje kotlovnice ter deponije goriva, tako da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi, vse z namenom zagotovitve zanesljive, varne in učinkovite proizvodnje toplote na lesno biomaso oziroma druge obnovljive vire energije za daljinsko ogrevanje.
22. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
Sistemski operater je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.
III. OSTALE DOLOČBE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
1. Organizacijska zasnova izvajanja javne službe
23. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Za izvajanje javne službe se podeli koncesija, pod pogojem, da sistemski operater zagotavlja tudi proizvodnjo toplote. V koncesijski pogodbi se določi tudi naslednje:
– da morata sistemski operater oziroma njegov partner, pod pogoji določenimi v koncesijski pogodbi, pridobiti zemljišče, zgraditi kotlovnico in deponijo goriva ter distribucijsko omrežje in objekte in naprave, ki so potrebni za njihovo delovanje,
– da je infrastruktura (distribucijsko omrežje, objekti in naprave), skupaj z zemljiščem, last koncesionarja in se ob prenehanju koncesijskega razmerja prenese na občino,
– dolžnost koncesionarja, odčitavanje števcev porabe toplotne energije,
– dolžnost organizacije vzdrževanja, zamenjav in umerjanja merilnih naprav,
– obveznost plačevanja koncesijske dajatve,
– obveznost koncesionarja v zvezi z izgradnjo, zavarovanjem in vzdrževanjem ter razvojem infrastrukture,
– vprašanje lastninskega modela koncesije (BOT),
– obveznost koncesionarja v zvezi z izvrševanjem javnega pooblastila o izdaji splošnih pogojev in soglasja k priključitvi na omrežje,
– ureditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem pri prevzemu ali odkupu infrastrukture ob prenehanju koncesijskega razmerja,
– opredelitev bistvenih kršitev pogodbenih obveznosti in njihove posledice.
Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja javne službe na območju, določenem v 3. členu tega odloka. Na podlagi te izključne pravice ima sistemski operater pravico in dolžnost priključiti na distribucijsko omrežje vsakega uporabnika oziroma odjemalca, ki izpolnjuje vse pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje, določenimi s predpisi in splošnimi akti, razen v primeru premajhne zmogljivosti distribucijskega omrežja.
24. člen
(postopek izbire izvajalca)
Izbira izvajalca javne službe se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe, z upoštevanjem nacionalnega energetskega programa ter lokalnega energetskega koncepta.
25. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba toplotne energije iz daljinskega ogrevanja)
Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje ali uporaba toplotne energije iz daljinskega ogrevanja se lahko določi z občinskimi predpisi, sprejetimi z namenom varovanja okolja, zaradi gostote naselitve ali drugih okoljskih pogojev. Obveznost priključitve na distribucijsko omrežje daljinskega ogrevanja ne velja za investitorja ali lastnika, ki izbere kot vir oskrbe s toplotno energijo, ki presega dve tretjini potreb, obnovljive vire energije.
V prvi fazi se na distribucijsko omrežje priključijo stavbe, ki so v lasti Občine Šmartno pri Litiji in njenih zavodov.
2. Pravice in obveznosti uporabnikov javnih služb
26. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov javne službe)
Uporabnik mora imeti z izvajalcem javne službe sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja.
3. Nadzor nad opravljanjem javne službe
27. člen
(nadzor nad izvajanjem službe)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo organi, glede na določbe Energetskega zakona in določbe tega odloka.
IV. PODELITEV KONCESIJE
1. Podelitev koncesije
28. člen
(pogoji za pridobitev koncesije)
Koncesionar oziroma njegov partner mora imeti v času vložitve ponudbe za pridobitev koncesije in tudi v času postopka podelitve koncesije ter trajanja koncesijskega razmerja veljavno licenco za proizvodnjo toplote za daljinsko ogrevanje in dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
Koncesionar mora imeti izkušnje z opravljanjem dejavnosti proizvodnje toplote za daljinsko ogrevanje in sistemskega operaterja distribucijskega omrežja daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
Koncesionar mora izkazati za verjetno, da bosta on oziroma njegov partner zgradil kotlovnico in deponijo za gorivo, distribucijsko omrežje ter vse objekte in naprave, ki so potrebni za delovanje distribucijskega omrežja na območju izvajanja koncesije.
Koncedent za podelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) je Občina Šmartno pri Litiji.
Upravne naloge v zvezi s to koncesijo izvaja občinska uprava.
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se objavi v Uradnem listu RS. V primeru, da vrednost gradnje distribucijskega omrežja presega vrednost določeno v 79. členu Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 – ZJZP) se javni razpis objavi v Uradnem glasilu EU.
Za strokovno pomoč pri izbiri koncesionarja imenuje župan posebno štiričlansko komisijo, katero sestavljajo predsednik, strokovnjak s pravnega področja, strokovnjak z ekonomskega področja in strokovnjak s področja, za katerega se podeljuje koncesija.
Koncesionarja se izbere na podlagi naslednjih meril:
1. rokov za izgradnjo kotlovnice in deponije za gorivo in distribucijskega omrežja po fazah, pri čemer so posamezne faze opredeljene z minimalnim številom prebivalcev, ki jim je omogočen priklop na distribucijsko omrežje po zaključku posamezne faze izgradnje;
2. ponujene višine prispevka za priklop na omrežje;
3. ponujene višine cene za toplotno energijo;
4. višine koncesijske dajatve, ki jo bo plačeval koncedentu;
5. drugih bonitet.
Merila se v razpisni dokumentaciji podrobneje opredelijo in ovrednotijo, določi se tudi način izračuna doseženega števila točk.
Ponudbi za pridobitev koncesije morajo biti priloženi vsi dokumenti, ki jih zahteva razpisna dokumentacija, zlasti pa:
1. idejni projekt izgradnje distribucijskega omrežja in njegove priključitve na prenosno omrežje, skupaj s finančnim in terminskim planom izgradnje distribucijskega omrežja in drugih objektov in naprav, ki so potrebni za delovanje;
2. dokazila oziroma izjavo, da je sposoben voditi kataster distribucijskega omrežja;
3. dokazila, da razpolaga z zadostno finančno sposobnostjo za nakup zemljišča ter investiranje v izgradnjo kotlovnice in deponije za gorivo ter distribucijskega omrežja in objektov in naprav, kot izhaja iz njegovega idejnega projekta;
4. predlog splošnih pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja, skladen s predpisano metodologijo in tem odlokom;
5. garancijo za resnost ponudbe ter v primeru izbire garancijo za pravočasno in kvalitetno izvedbo del.
29. člen
(začetek in trajanje koncesije)
Koncesijsko razmerje za dejavnost proizvajalca toplote in sistemskega operaterja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe in traja največ 25 let.
30. člen
(prenos koncesije)
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta (občinskega sveta) prenesti koncesije za dejavnost proizvajalca toplote in sistemskega operaterja, ali kateregakoli dela te koncesije, na drugo osebo.
31. člen
(razvoj infrastrukture)
Koncesionar je dolžan načrtovati razvoj distribucijskega omrežja in o tem na njeno zahtevo, poročati občini.
32. člen
(zavarovanje)
Koncesionar se v koncesijski pogodbi zaveže, da bo kot dober gospodarstvenik sklenil z zavarovalnico zavarovalne pogodbe za zavarovanje infrastrukture ter objektov in naprav in rizikov, ki so povezani z izvajanjem dejavnosti, ki je predmet te koncesije.
2. Ostale določbe za podelitev in izvajanje koncesije
33. člen
(način izvajanja koncesije)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih ter predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
34. člen
(način podelitve koncesije)
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa.
O izbiri koncesionarja odloči koncendent z odločbo v upravnem postopku. Pred izdajo odločbe o izbiri pridobi pristojni upravni organ predlog komisije za vodenje razpisa. V postopku na prvi stopnji odloča občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
Koncedent in koncesionar skleneta pisno koncesijsko pogodbo. V imenu koncedenta pogodbo podpiše župan. Najkasneje mesec dni po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja koncedent pošlje izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku enega meseca od prejema. Koncesijska pogodba prične veljati z dnem podpisa obeh strank.
35. člen
Koncesionar je za izvajanje gospodarske javne službe po tem odloku dolžan koncedentu plačevati koncesijsko dajatev v višini, določeni s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo.
Obveznost zaračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve nastopi z dnem, ki se določi v koncesijski pogodbi.
Obveznost plačevanja koncesijske dajatve preneha s prenehanjem koncesijskega razmerja.
36. člen
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev v višini, ki jo je ponudil v postopku javnega razpisa, in sicer od vsake MWh toplotne energije, distribuirane po distribucijskem omrežju na območju, kjer koncesionar opravlja dejavnost.
Koncedent lahko določi, da se v posameznem obdobju koncesijska dajatev zmanjša ali odpusti, če je to potrebno zaradi obsežnega izvajanja investicij koncesionarja v novo kotlovnico ali distribucijsko omrežje.
Višina koncesijske dajatve se vsako leto uskladi z indeksom cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v preteklem letu.
V skladu s koncesijsko pogodbo lahko koncedent po lastni presoji odpusti del koncesijske dajatve.
Koncesionar plačuje koncesijsko dajatev enkrat letno, in sicer do 30. 6. tekočega leta za preteklo leto.
37. člen
(obveščanje koncedenta in Agencije za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Agenciji za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– odločitve Agencije za energijo o sporih v zvezi z dostopom do distribucijskega omrežja;
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– spremembe ustanovitvenega akta koncesionarja;
– statusno preoblikovanje družbe;
– pomembnejše spremembe v strukturi članstva v družbi;
– vodenje družbe in njen nadzor.
Koncesionar mora vsako leto do 31. maja koncedentu dostaviti revidirano letno poslovno poročilo, ki se nanaša na opravljanje te javne službe na področju občine.
Za obveznost koncesionarja koncedent odgovarja le v primeru, da je koncesionar v večinski lasti koncedenta.
38. člen
(varstvo zaupnosti podatkov in dokumentov)
Koncesionar in koncedent sta dolžna varovati zaupnost poslovno občutljivih dokumentov in podatkov, ki lahko povzročijo škodo koncesionarju ali drugim izvajalcem energetskih dejavnosti in lahko vplivajo na konkurenčnost trga v Republiki Sloveniji, tudi če niso določeni kot tajni podatki ali poslovna tajnost.
39. člen
(nadzor)
Poleg inšpekcijskega in drugega s predpisi določenega nadzora, ima koncedent tudi pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo.
Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
40. člen
(spremenjene okoliščine in višja sila)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijske dejavnosti tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za spremenjene okoliščine se šteje tudi spremembe pogojev izvajanja koncesijskih dejavnosti, ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske Skupnosti ali Republike Slovenije.
41. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– z odvzemom koncesije;
– zaradi stečaja koncesionarja;
– zaradi prenehanja koncesionarja;
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje 1 leto.
Objekti in naprave ter distribucijsko omrežje se v primerih iz prvega odstavka tega člena prenesejo na koncedenta brezplačno ali odplačno.
Na objekte in naprave ali napeljave, ki sestavljajo infrastrukturo, ni mogoče poseči z izvršbo. Objekti in naprave ali napeljave ter pripadajoča zemljišča, ki sestavljajo infrastrukturo, ne morejo postati del stečajne mase družbe, ki je v postopku stečaja.
42. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa za katerega je bila sklenjena. V tem primeru preidejo objekti in naprave ter distribucijsko omrežje v last občine brez kakršnega koli plačila odškodnine za to omrežje,
– z razdrtjem zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe in
– v drugih primerih, določenih v koncesijski pogodbi.
Za prenehanje koncesijske pogodbe se uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
43. člen
(odvzem koncesije)
Koncendent z odločbo v upravnem postopku lahko odvzame koncesijo, če:
– koncesionar bistveno krši ta koncesijski akt in druge predpise, ki urejajo izvajanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, pa to bistveno moti ali onemogoča izvajanje te javne službe;
– če koncesionar ne ravna v skladu z izvršljivimi odločbami pristojnih državnih organov, občine ali Agencije za energijo v zvezi z izvajanjem pravic in obveznosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja iz Energetskega zakona in tega odloka;
– koncesionar ne izpolnjuje več pogojev, določenih v 28. členu tega odloka.
44. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja.
Vrednost odkupa objektov in naprav koncesije predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme, ki je vpisan v ustrezen register ocenjevalcev pri Slovenskem inštitutu za revizijo, kolikor ni način odkupa oziroma prodaje ter vrednost infrastrukture urejen v koncesijski pogodbi.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 311-1/2009
Šmartno pri Litiji, dne 23. junija 2011
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l.r.

AAA Zlata odličnost