Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2011 z dne 3. 6. 2011

Kazalo

2041. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-C), stran 5674.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 24. maja 2011.
Št. 003-02-5/2011-24
Ljubljana, dne 1. junija 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV (ZJNVETPS-C)
1. člen
V Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) se v prvem odstavku 1. člena za besedo »naročnikov« doda vejica, besedi »in ponudnikov« pa se nadomestita z besedilom »ponudnikov in podizvajalcev«.
2. člen
V 2. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. »Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), z vsemi spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja pri javnem naročanju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami. V primeru različnih razlag uporabe tega zakona se zaradi morebitnih razlik med nomenklaturama:
– Enotni besednjak javnih naročil in NACE (Splošna industrijska klasifikacija ekonomskih aktivnosti v Evropskih skupnostih) iz Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), uporablja nomenklatura NACE;
– Enotni besednjak javnih naročil in CPC (Osrednja klasifikacija proizvodov in storitev začasna različica) iz Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev), uporablja nomenklatura CPC.«.
14.a točka se spremeni tako, da se glasi:
»14.a »Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji javnega naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon določata drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.«.
33. točka se spremeni tako, da se glasi:
»33. »Skupni nabavni organ« je naročnik, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
– naroča blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali
– izvede postopek oddaje javnega naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.«.
V 35. točki se črta drugi stavek.
Za 35. točko se doda nova 36. točka, ki se glasi:
»36. »Sistem ugotavljanja sposobnosti« je sistem, v katerem naročnik ugotavlja sposobnost kandidatov, ki so predložili prijavo, za izvedbo bodočih javnih naročil.«.
3. člen
V tretjem odstavku 3. člena se besedilo »Naročniki so navedeni v prilogi« nadomesti z besedilom »Informativni seznam naročnikov je naveden v prilogah«.
4. člen
Tretji odstavek 15. člena se črta.
5. člen
Tretji in četrti odstavek 17. člena se črtata.
Dosedanji peti odstavek postane tretji odstavek.
6. člen
V prvem odstavku 19. člena se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. pogodbe, sklenjene med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, nad poslovanjem katerih imajo ti naročniki nadzor, primerljiv nadzoru nad notranjimi organizacijskimi enotami naročnika. Pri tem morajo biti izpolnjeni pogoji, da:
– gospodarski subjekt izvaja pretežni del svojih dejavnosti za naročnika,
– gospodarski subjekt za javno naročilo, ki se odda po tej točki, naroča to blago, storitve ali gradnje, upoštevaje določbe tega zakona, tudi če sam ni naročnik, in
– je vrednost predmeta naročanja enaka ali nižja od cen za ta predmet na trgu.«.
7. člen
V prvem odstavku 24. člena se v drugem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če ta ali drug zakon določa drugače.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naročnik lahko za izvedbo ali odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki ima status naročnika po ZJN-2 ali po tem zakonu.«.
8. člen
Prvi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora zagotoviti varovanje podatkov, ki se glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tajne podatke ali gospodarske družbe, štejejo za osebne ali tajne podatke ali poslovno skrivnost. Varovanje osebnih podatkov mora zagotoviti tudi organ ali subjekt, ki v skladu z osmim odstavkom 32. člena tega zakona izvaja usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovne izpite, in organ, ki vodi evidenco o teh usposabljanjih in izpopolnjevanjih ter o opravljenih izpitih.«.
Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Celotna dokumentacija o oddanem javnem naročilu je po datumu oddaje naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov iz tega člena. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo.
(7) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila mora naročnik ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo, razen v tiste dele, ki upoštevaje prvi in drugi odstavek tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred potekom obdobja mirovanja. Če v tem primeru prejme zahtevo za vpogled štiri dni pred potekom obdobja mirovanja ali pozneje, mora naročnik zagotoviti vpogled v najkrajšem možnem času, in, če okoliščine to dopuščajo, pred potekom obdobja mirovanja. Naročnik mora ponudnika, v ponudbo katerega bo izveden vpogled, seznaniti s časom in krajem vpogleda in mu tako omogočiti, da je navzoč pri vpogledu v njegovo ponudbo ter da ima možnost varovati svoje interese. Naročnik mora ponudniku, ki opravi vpogled v ponudbe drugih ponudnikov ali dokumentacijo o postopku javnega naročanja, omogočiti prepis, fotokopijo ali elektronski zapis fotokopije ponudbe, dokumentacije ali njunega dela. Vpogled v zahtevano informacijo je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.«.
9. člen
V prvem odstavku 31. člena se za prvim stavkom doda besedilo: »Predlog lahko vloži tudi ministrstvo, pristojno za finance.«, besedilo »Predlog mora vsebovati:« pa se nadomesti z besedilom »Vsebovati mora:«.
10. člen
V 32. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Postopek javnega naročanja iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena lahko vodi in v njem odloča le oseba, ki ima opravljen strokovni izpit iz javnega naročanja. Če sta od opravljanja izpita pretekli dve leti, lahko vodi in odloča v postopku javnega naročanja iz 1. do 5. točke prvega odstavka tega člena oseba, ki se je v zadnjih dveh letih od začetka postopka javnega naročanja udeležila vsaj enega usposabljanja ali izpopolnjevanja o nacionalni, evropski ali mednarodni zakonodaji, smernicah, priporočilih in dobrih praksah s področja javnega naročanja v obsegu osem pedagoških ur.«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Vsebino in način izvajanja usposabljanj, izpopolnjevanj in strokovnih izpitov, način vzpostavitve in vodenja evidence o izvedenih usposabljanjih, izpopolnjevanjih in strokovnih izpitih ter način, nabor in rok sporočanja teh podatkov določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. Naloge na področju usposabljanja in izpopolnjevanja ter izvajanja strokovnega izpita iz javnega naročanja opravlja ministrstvo, pristojno za upravo. Na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli na podlagi javnega natečaja izvedenega v skladu z zakonom, ki ureja državno upravo, lahko usposabljanja, izpopolnjevanja in strokovni izpit izvaja tudi druga oseba javnega ali zasebnega prava. Evidenco o opravljenih izpitih in udeležbi na usposabljanjih in izpopolnjevanjih vodi ministrstvo, pristojno za upravo.«.
11. člen
V prvem odstavku 35. člena se v 1. točki za besedilom »javnega naročila v« doda besedilo »postopku oddaje naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali«.
V prvem odstavku se v 3. točki podpičje nadomesti s piko in doda besedilo, ki se glasi: »Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta;«.
V prvem odstavku se v 9. točki za besedo »za« doda beseda »posamezna«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V primerih javnega naročanja na podlagi določb prejšnjega odstavka mora naročnik pred začetkom postopka oddaje naročila ministrstvo, pristojno za finance, obvestiti o:
– predmetu naročila,
– razlogih za uporabo tega postopka,
– vrednosti naročila,
– obdobju veljavnosti pogodbe in
– gospodarskih subjektih, s katerimi se bo pogajal.
Naročnik mora v obvestilu uporabo postopka tudi utemeljiti. V primeru javnega naročanja na podlagi 1., 2., 8. ali 9. točke prejšnjega odstavka mora naročnik, če je to primerno, v postopek s pogajanji vključiti več gospodarskih subjektov. V primeru javnega naročanja na podlagi 1. točke prvega odstavka tega člena mora naročnik pred začetkom postopka s pogajanji brez predhodne objave o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe. Cena iz ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja.«.
12. člen
V drugem odstavku 36. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če jih je napovedal v objavi obvestila o javnem naročilu po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi ali razpisni dokumentaciji.«.
13. člen
V drugem odstavku 36.a člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je le-to ali možnost vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti napovedal v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali razpisni dokumentaciji.«.
14. člen
V drugem odstavku 37. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »pod pogoji, ki jih določa ta zakon.«.
15. člen
V petem odstavku 38. člena se tretji in četrti stavek črtata.
V osmem odstavku se črta drugi stavek.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Naročnik mora objaviti obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma v dveh mesecih po oddaji posameznega naročila, razen če objavi obvestilo o oddanih posameznih naročilih za koledarsko leto. V tem primeru mora naročnik vsa zbrana obvestila predhodnega leta poslati v objavo najkasneje do 28. februarja tekočega leta. Obvestilo o oddaji posameznih naročil se ne glede na vrednost posameznih naročil in ne glede na vrednost okvirnega sporazuma objavi le na portalu javnih naročil.«.
16. člen
Šesti odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Naročnik mora ponudnike, ki so vključeni v dinamični nabavni sistem in so oddali ponudbo za posamezno naročilo, obvestiti o svoji odločitvi o oddaji posameznega naročila.«.
17. člen
Prvi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vlada lahko za posamezne predmete javnega naročanja predpiše, da morajo naročniki v postopkih javnega naročanja upoštevati socialne in etične ali okoljske vidike, kakšni so ti vidiki ter način vključevanja teh vidikov v predmet naročila, tehnične specifikacije, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnika, merila za izbor najugodnejše ponudbe in pogodbe o izvedbi javnega naročila.«.
18. člen
V tretjem odstavku 47. člena se za besedo »prvega« doda vejica, besedi »in drugega« pa se nadomestita z besedilom »drugega, četrtega in sedmega«.
19. člen
V četrtem odstavku 48. člena se v drugem stavku za besedo »prvega« doda vejica, besedi »in drugega« pa se nadomestita z besedilom »drugega, četrtega in sedmega«.
20. člen
V prvem odstavku 57. člena se na koncu 12. točke pika nadomesti z vejico in dodata 13. in 14. točka, ki se glasita:
»13. obvestilo o oddaji naročila male vrednosti,
14. obvestilo o oddaji posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma.«.
21. člen
62. člen se spremeni tako, da se glasi:
»62. člen
(obvestila o naročilu)
(1) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi.
(2) Naročnik objavi obvestilo o naročilu iz 4. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, kadar oddaja javno naročilo po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, obvestilo iz 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona pa, kadar oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti.«.
22. člen
V prvem odstavku 63. člena se beseda »objaviti« nadomesti z besedilom »poslati v objavo«.
23. člen
Besedilo 64.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, kadar izvaja postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, in:
– spreminja ali dopolnjuje razpisno dokumentacijo ali
– v skladu z 84. členom tega zakona postopek javnega naročanja ustavi ali zavrne vse ponudbe ali
– so vse ponudbe, ki jih je prejel, nepravočasne, nepravilne, neprimerne, nesprejemljive ali formalno nepopolne in niso bile dopolnjene v skladu s prvim odstavkom 82. člena tega zakona.
(2) Naročnik objavi obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, tudi kadar spreminja ali dopolnjuje navedbe v predhodno objavljenem obvestilu iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, razen v obvestilu iz 8. točke navedenega odstavka.
(3) V primeru iz druge ali tretje alineje prvega odstavka tega člena mora naročnik obvestilo o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku poslati v objavo v dveh mesecih od sprejema odločitve iz prvega do tretjega odstavka 84. člena tega zakona, vendar ne pred pravnomočnostjo te odločitve.«.
24. člen
Prvi odstavek 64.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Naročnik mora prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost objaviti, kadar oddaja naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po postopku s pogajanji po predhodni objavi, če na portalu javnih naročil in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.«.
25. člen
64.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»64.c člen
(obvestilo o oddaji naročila male vrednosti)
Naročnik mora poslati obvestilo o oddaji naročila male vrednosti v objavo na portal javnih naročil v dveh mesecih po oddaji javnega naročila.«.
26. člen
64.d člen se črta.
27. člen
V 67.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Minister, pristojen za finance, določi tehnične pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ki se izvajajo na elektronski način, zaradi ugotovitve identitete ponudnika in zagotavljanja sledljivosti vnosov z namenom preprečitve morebitnih kršitev zakona ter obliko in način oddaje ponudbe, ki se predloži v takem postopku.«.
28. člen
Drugi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so glede na predmet naročila potrebne pri izdelavi ponudbe. Podatki iz razpisne dokumentacije morajo biti enaki podatkom, objavljenim v obvestilu o naročilu. Kot del razpisne dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku oddaje javnega naročila. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na ali preko portala javnih naročil, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo razpisne dokumentacije, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje razpisna dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v razpisni dokumentaciji.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za potrebe tega člena se za podizvajalca ne šteje gospodarski subjekt, ki glede na razmerje z izbranim ponudnikom izpolnjuje kriterije za povezano družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe. V tem primeru:
– se za potrebe neposrednih plačil za podizvajalca šteje subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za osebo, povezano z izbranim ponudnikom, dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila;
– mora izbrani ponudnik s podizvajalcem iz prejšnje alineje skleniti pogodbo, s katero uredi obveznosti in pravice povezane s predmetom javnega naročanja.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se v drugi alineji besedi »glavnega izvajalca« obakrat nadomestita z besedo »ponudnika«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vsaka vrsta del, ki jih bo izvedel podizvajalec, in vsaka vrsta blaga, ki ga bo dobavil podizvajalec,«.
Za osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih dneh od sklenitve te pogodbe. Naročnik mora nemudoma po prejemu kopije pogodbe preveriti, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve alineje sedmega odstavka tega člena in podizvajalčevo soglasje iz druge alineje sedmega odstavka tega člena. Če pooblastila ali soglasja nima, mora ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozvati, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predloži v tem roku, mora naročnik Državni revizijski komisiji predlagati, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena tega zakona.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deseti odstavek, se črta beseda »svojih«.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se na koncu prve alineje za vejico doda besedilo »če je bil le-ta zamenjan,«.
29. člen
V drugem odstavku 81. člena se besedilo »Če se pri naročniku v postopku javnega naročanja« nadomesti z besedilom »Kadar koli se pri naročniku«.
30. člen
V prvem odstavku 81.a člena se beseda »drugega« nadomesti z besedilom »3. točke prvega«.
V drugem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »V evidenco se uvrsti ponudnik, ki je storil prekršek iz 3. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona ali iz 4. točke prvega odstavka 109.a člena ZJN-2.«.
31. člen
V tretjem odstavku 83. člena se zadnji stavek nadomesti z besedilom, ki se glasi: »Ponudnik ne sme uveljavljati pravice do dodatne obrazložitve z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila z namenom odprave nezakonitosti, po predhodni ugotovitvi utemeljenosti, svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določbe tega člena. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo in je ta odločitev pravnomočna. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
32. člen
Za 83. členom se doda nov 83.a člen, ki se glasi:
»83.a člen
(obdobje mirovanja)
(1) Naročnik mora po sprejemu odločitve iz prvega odstavka prejšnjega člena upoštevati obdobje mirovanja, razen če:
– je v postopku javnega naročanja objavil obvestilo o javnem naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona in je prejel le eno pravočasno ponudbo;
– naročnik izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi 13. točke prvega odstavka 35. člena tega zakona;
– je v postopek s pogajanji brez predhodne objave vključil le en gospodarski subjekt in je objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, pod pogojem, da ne sklene pogodbe o izvedbi naročila ali okvirnega sporazuma pred potekom osmih delovnih dni od objave tega obvestila.
(2) Obdobja mirovanja ni treba upoštevati, če naročnik oddaja posamezno naročilo na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu.
(3) Kadar ponudnik vloži zahtevo za dodatno obrazložitev odločitve o oddaji naročila iz tretjega odstavka prejšnjega člena, teče rok za uveljavitev pravnega varstva v postopku javnega naročanja od dneva prejema odločitve o tej zahtevi.
(4) Kadar naročnik v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena sprejme novo odločitev o oddaji naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva prejema nove odločitve o oddaji naročila.
(5) Odločitev o oddaji naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva.«.
33. člen
Besedilo 84. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V postopku oddaje javnega naročila mora naročnik po opravljenem pregledu in dopolnitvi ponudb v skladu z 82. členom tega zakona in upoštevaje sedmi in osmi odstavek 45. člena tega zakona izločiti ponudbe, ki niso popolne. V odločitvi, s katero se ponudnika izloči iz postopka oddaje javnega naročila, razen v primeru izločitve iz prvega odstavka 81.a člena tega zakona oziroma prvega odstavka 77.a člena ZJN-2, mora naročnik izločenega ponudnika opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, vključno z razlogi za izločitev.
(2) Naročnik lahko kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem in jih obvestiti o ustavitvi postopka javnega naročanja in opozoriti na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.
(3) Naročnik lahko v vseh fazah postopka po poteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o tem, o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo, in, razen v primeru postopka iz 6. točke prvega odstavka 32. člena tega zakona, vlado oziroma svoj nadzorni organ. V odločitvi o zavrnitvi vseh ponudb mora naročnik ponudnike opozoriti tudi na možnost uveljavljanja pravnega varstva ter navesti podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi obvestilo o naročilu iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, mora navedeno odločitev objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to primerno, v Uradnem listu Evropske unije.
(4) Kadar naročnik v skladu s prejšnjim odstavkom zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.
(5) Po sprejemu odločitve o oddaji naročila lahko naročnik do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila ob predhodnem soglasju svojega nadzornega organa odstopi od izvedbe javnega naročila iz razlogov, da predmeta javnega naročila ne potrebuje več ali da zanj nima zagotovljenih sredstev ali da se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da je bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja ali da so nastale druge izredne okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila z izbranim ponudnikom nemogoča. Če naročnik nima nadzornega organa, izda soglasje iz tega odstavka vlada. V primeru, da naročnik odstopi od izvedbe javnega naročila, mora o svoji odločitvi in o razlogih, zaradi katerih odstopa od izvedbe javnega naročila, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate, ki so predložili ponudbo.
(6) Naročnik odločitev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.«.
34. člen
Besedilo 103.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Podatki o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je enaka ali večja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 3., 5., 7. in 13. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
(2) Podatki o posameznih naročilih, oddanih na podlagi okvirnega sporazuma, se zajemajo neposredno iz obvestil iz 14. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, ki jih naročnik objavi na portalu javnih naročil v skladu s tem zakonom.
(3) Podatke o oddanih javnih naročilih, katerih vrednost je nižja od vrednosti iz drugega odstavka 17. člena tega zakona, sporočajo organi Republike Slovenije na portal javnih naročil do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.«.
35. člen
Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ki kot naročnik:
1. izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila (18. člen tega zakona);
2. pooblasti za izvedbo ali odločanje v postopku javnega naročanja osebo, ki nima statusa naročnika po ZJN-2 ali po tem zakonu (tretji odstavek 24. člena tega zakona);
3. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 24. člena tega zakona;
4. odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka, razen v primerih, ko zakon to dopušča (33. do 36.a člen tega zakona);
5. zahteva, da dokazilo o podatku, o katerem državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila vodi uradno evidenco, predloži ponudnik (peti odstavek 45. člena tega zakona);
6. odda javno naročilo ali sklene pogodbo o izvedbi javnega naročila s ponudnikom, ki je bil na dan, ko je potekel rok za oddajo ponudbe, uvrščen v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami (drugi odstavek 45. člena tega zakona);
7. določi merilo ekonomsko najugodnejša ponudba in med izvajanjem predmeta javnega naročila spremeni predmet pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da izbrana ponudba zaradi te spremembe ni več ekonomsko najugodnejša ponudba (49. člen tega zakona);
8. ne upošteva rokov za objavo in predložitev ponudb, opredeljenih v tem zakonu (51. do 56., 63. do 64.b člen tega zakona);
9. ni objavil obvestila iz 1. do 14. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona, čeprav ga k temu zavezuje ta zakon;
10. opredeli določbe pogodbe o oddaji javnega naročila tako, da v bistvenih elementih odstopajo od določb iz razpisne dokumentacije (četrti odstavek 74. člena tega zakona);
11. ravna v nasprotju z osmim odstavkom 74. člena tega zakona;
12. ne upošteva obdobja mirovanja, čeprav ga k temu zavezuje zakon (prvi odstavek 83.a člena tega zakona);
13. zavrne vse ponudbe in izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja, pri tem pa se niso bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (četrti odstavek 84. člena tega zakona);
14. odstopi od izvedbe javnega naročila v nasprotju s petim odstavkom 84. člena tega zakona;
15. ne sporoči statističnih podatkov oziroma sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (103.a člen tega zakona);
16. ne odstopi dokumentacije Državni revizijski komisiji skladno z njenim pozivom (tretji odstavek 105. člena tega zakona).
(2) Javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ki kot naročnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Odgovorna oseba javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki kot naročnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.
(5) Za prekršek iz 1., 4., 7., 12. ali 13. točke prvega odstavka tega člena se odgovorni osebi javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki je storila ta prekršek, izreče tudi stranska sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, in sicer taka oseba za dobo treh let ne sme voditi, odločati ali na kateri koli drug način sodelovati v postopku javnega naročanja.
(6) Organ, ki odloči o prekršku iz prejšnjega odstavka, posreduje to odločitev naročniku, pri katerem je oseba, ki je storila prekršek, zaposlena in ministrstvu, pristojnemu za finance. Odločitev mora posredovati v treh delovnih dneh od njene pravnomočnosti.«.
36. člen
Besedilo 106.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ki kot ponudnik:
1. ravna v nasprotju s sedmim, osmim, desetim ali enajstim odstavkom 74. člena tega zakona;
2. kljub naročnikovemu pozivu in čeprav za to niso podani objektivni razlogi, z njim ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila. Šteje se, da so objektivni razlogi tisti, na katere ponudnik ni mogel vplivati;
3. v ponudbi vedoma da neresnično izjavo ali dokazilo;
4. uveljavlja pravico do dodatne obrazložitve iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona z namenom pridobitve dodatnega časa za uveljavljanje pravnega varstva v postopku javnega naročanja.
(2) Oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ki kot ponudnik stori prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Za prekršek iz 3. točke prvega odstavka tega člena se ponudniku izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov javnega naročanja, in sicer:
– če je predmet javnega naročila blago ali storitev, za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
– če je predmet naročila gradnja, za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.
(5) Odgovorna oseba javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali druge osebe zasebnega prava, ki kot ponudnik stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.«.
37. člen
Besedilo 106.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 25.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ki kot podizvajalec ne predloži soglasja k neposrednemu plačilu (sedmi odstavek 74. člena tega zakona).
(2) Oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, javni sklad, javna agencija, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ter pravna oseba, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ki kot podizvajalec stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 12.500 do 50.000 eurov.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo od 7.500 do 30.000 eurov.
(4) Odgovorna oseba javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali druge osebe zasebnega prava, ki kot podizvajalec stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.000 eurov.«.
38. člen
106.c člen se spremeni tako, da se glasi:
»106.c člen
(sankcioniranje hujših prekrškov)
Če je narava prekrška iz 1., 4., 11. in 12. točke prvega odstavka 106. člena tega zakona ter 1. točke prvega odstavka 106.a člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode ali višine protipravno pridobljene premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa ali njegovega namena koristoljubnosti, lahko prekrškovni organ izreče večkratnik globe iz 106. in 106.a člena tega zakona, vendar izrečena globa za:
a) pravno osebo, ki je v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
b) oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
c) javni sklad, javno agencijo, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.800.000 eurov, ne sme preseči vrednosti 300.000 eurov;
d) pravno osebo, ki v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ni srednja ali velika gospodarska družba, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
e) oseba zasebnega prava, razen gospodarske družbe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
f) javni sklad, javno agencijo, javni zavod in javni gospodarski zavod, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 8.800.000 eurov, ne sme preseči vrednosti 150.000 eurov;
g) samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ne sme preseči vrednosti 90.000 eurov;
h) odgovorno osebo javnega sklada, javne agencije, javnega zavoda, javnega gospodarskega zavoda, pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika, druge osebe zasebnega prava, v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ne sme preseči vrednosti 6.000 eurov.«.
39. člen
Za 106.c členom se doda nov 106.č člen, ki se glasi:
»106.č člen
(globe v hitrem postopku)
V hitrem postopku lahko prekrškovni organ izreče globo v razponu, predpisanem v tem zakonu. Pri odločanju o višini globe se upoštevata teža prekrška in z njim povzročena škoda.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz osmega odstavka 32. člena zakona do 30. septembra 2011.
Minister, pristojen za finance, izda predpis iz drugega odstavka 67.a člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi sistema za elektronsko javno naročanje.
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz osmega odstavka 104. člena Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08 in 19/10) z devetim odstavkom 38. člena in 64.c členom zakona v osmih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
41. člen
Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za finance, na portalu javnih naročil zagotoviti objavo obvestil iz 14. točke prvega odstavka 57. člena zakona do 31. decembra 2011.
42. člen
Postopki javnega naročanja, za katere so bila obvestila iz 2., 4., 6. ali 10. točke prvega odstavka 57. člena zakona poslana v objavo na portal javnih naročil pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Postopki s pogajanji brez predhodne objave, ki so jih naročniki začeli izvajati pred uveljavitvijo tega zakona, se izvedejo po dosedanjih predpisih.
Posamezna naročila, oddana na podlagi okvirnega sporazuma, se oddajo v skladu z določbami okvirnega sporazuma.
43. člen
Zajem in sporočanje statističnih podatkov o javnih naročilih, oddanih v letu 2010, se izvede po dosedanjih predpisih.
44. člen
Sedmi odstavek 32. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2013.
45. člen
Naročnik uskladi pogoje za vključitev v sistem ugotavljanja sposobnosti s 47. členom zakona do 30. septembra 2011.
46. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-08/11-7/11
Ljubljana, dne 24. maja 2011
EPA 1747-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik