Uradni list

Številka 40
Uradni list RS, št. 40/2011 z dne 27. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 40/2011 z dne 27. 5. 2011

Kazalo

1960. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Šmartno pri Litiji, stran 5326.

Na podlagi 62. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 – Odl. US, 58/07 – Odl. US, 16/08 – Odl. US, 17/08 (21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C, 108/09, 109/09 – Odl. US, 45/10 – ZIntPK, 9/11, 10/11 – Odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/09), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 27/04, 23/07 in 123/08) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03, 106/03 in 34/04) je Občinski svet Občine Šmartno pri Litiji na 7. redni seji dne 12. 5. 2011 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Šmartno pri Litiji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta odlok ureja oskrbo s pitno vodo, način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: občina), tako da določa:
I. Splošne določbe
II. Upravljanje vodovodov
III. Opremljenost naselij z vodovodom
IV. Načrtovanje vodovoda
V. Oskrbovalne standarde javne službe
VI. Odvzem vode iz hidrantov
VII. Objekte in naprave uporabnikov in upravljavcev
VIII. Vire financiranja in način obračunavanja storitev obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo
IX. Meritve, odčitavanje in obračun
X. Evidence uporabnikov
XI. Prekinitev in omejitev dobave pitne vode
XII. Prevzem objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje
XIII. Nadzor in kazenske določbe
XIV. Prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda v Občini Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik).
(3) Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi državnih predpisov. Kolikor državni predpisi, izdani po uveljavitvi tega odloka, vsebujejo določila, ki so v nasprotju z določili tega odloka, veljajo določila državnih predpisov.
2. člen
(namen)
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo z učinkovitim izvajanjem javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in varstvo virov pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik celote ali dela stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije ali koristi storitve javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);
5. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
6. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
7. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin; gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
8. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
9. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
10. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
11. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
12. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
13. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod;
14. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
15. vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi;
16. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
17. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;
18. cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz vodarine, omrežnine, stroškov vodnih povračil, števčnine in tarife za vzdrževanje priključkov;
19. omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine ter se uporabnikom zaračuna v dvanajstinah glede na zmogljivost priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h;
20. vodarina je del cene, ki pokriva stroške izvajanja gospodarske javne službe in se obračunava uporabnikom mesečno glede na dobavljeno količino pitne vode;
21. vodna povračila se obračunavajo uporabnikom mesečno v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila;
22. števčnina je plačilo storitve za vzdrževanje, overjanje in redno zamenjavo vodomera;
23. tarifa za vzdrževanje priključkov na javni vodovod je znesek, ki pokriva stroške vzdrževanja vodovodnih priključkov;
24. upravljavec vodovoda (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
25. obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja;
26. predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke;
27. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
28. obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano dokončno gradbeno dovoljenje najpozneje ob uveljavitvi Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: pravilnik);
29. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
30. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora;
31. GJS – gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo.
4. člen
(uporaba storitev javne službe)
(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo vseh stavb, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(3) Storitve javne službe opravljajo izvajalci storitev javne službe v obliki in na način, določen s predpisom, ki ureja gospodarske javne službe, v skladu s pravilnikom in tem odlokom.
5. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
6. člen
(določitev upravljavca vodovoda)
(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe oskrbe s pitno vodo preko režijskega obrata, ki je notranja organizacijska enota občine, preko javnega podjetja ali z dajanjem koncesij pravni ali fizični osebi (v nadaljnjem besedilu: upravljavec).
(2) Upravljavec javnih vodovodov Litija – Šmartno, Primskovo, Mišji Dol in Vintarjevec – Dom Tisje je Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., upravljavec preostalih javnih vodovodov v občini je Režijski obrat občine Šmartno pri Litiji.
(3) Magistralno vodovodno omrežje in naprave vodovoda »Litija–Šmartno«, ki oskrbuje s pitno vodo Občino Šmartno pri Litiji in Občino Litija, je v skupni lasti obeh občin. Vsa medsebojna razmerja glede upravljanja in vzdrževanja ter z njimi povezane stroške, občini uredita s pogodbo.
(4) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(5) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
(6) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe.
(7) Ta odlok predstavlja koncesijski akt za podelitev koncesije. Koncesija po tem odloku se podeli za dobo 15 let, na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu RS in na spletnih straneh občine. Koncesionar je dolžan pričeti z izvajanjem dejavnosti, ki je predmet koncesije, z dnem podpisa koncesijske pogodbe. Podrobnejši pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, javna pooblastila koncesionarju, začetek in prenehanje koncesijskega razmerja, in ostalo, se podrobneje opredelijo v javnem razpisu in koncesijski pogodbi.
7. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljnjem besedilu: vodno dovoljenje).
(2) Vodno dovoljenje mora pridobiti občina oziroma več občin, če so objekti in oprema javnega vodovoda v njeni oziroma njihovi lasti ali lasti pravne osebe javnega prava, ki jo je ustanovila občina oziroma več občin.
(3) Če javni vodovod oskrbuje s pitno vodo več občin, pridobijo vodno dovoljenje za rabo vode iz vodnega vira ali več vodnih virov, ki zagotavljajo vodo javnemu vodovodu, vse občine, ki jih ta vodovod oskrbuje, pravica rabe količin pitne vode iz vodnega vira ali več vodnih virov pa se posamezni občini v vodnem dovoljenju določi glede na količino pitne vode, ki je na območju posamezne občine dobavljena porabnikom pitne vode v okviru storitev javne službe.
(4) Vodno dovoljenje pridobi občina tudi za vodovod, ki je v lasti oseb, ki niso osebe iz drugega odstavka tega člena, če so cevovodi in oprema vodovoda namenjeni opravljanju storitev javne službe.
8. člen
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjenega lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo, več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
(3) Če se namerava na zasebni vodovod priključiti stavba v lasti osebe, ki ni imetnik vodnega dovoljenja za rabo vode zaradi oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, mora lastnik oziroma lastniki stavbe pridobiti vodno dovoljenje za rabo vode iz tega zasebnega vodovoda.
(4) Če je stavba, ki se namerava priključiti na zasebni vodovod, šesta stanovanjska stavba ali stavba, v kateri se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izda vodno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, če je občina določila ali potrdila upravljavca zasebnega vodovoda.
(5) Če se namerava na vodni vir, ki napaja zasebni vodovod, ali neposredno na zasebni vodovod priključiti nestanovanjska stavba ali gradbeni inženirski objekt, za katerega se oskrba s pitno vodo ne šteje za storitev javne službe, mora upravljavec take stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pridobiti posebno vodno dovoljenje za rabo vode za namene izvajanja svoje dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvih petih odstavkov tega člena ministrstvo izda vodno dovoljenje občini, če se mora zaradi novega priklopa stavbe na zasebni vodovod oskrba s pitno vodo izvajati v obliki storitev javne službe, ker je število s pitno vodo oskrbovanih prebivalcev s stalnim prebivališčem preseglo 50 ali ker je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presegla 10 m3 pitne vode na dan.
(7) V primeru iz prejšnjega odstavka mora občina za upravljavca vodovoda določiti osebo, ki opravlja na vodovodu storitve javne službe, objekti in oprema do tedaj zasebnega vodovoda pa pridobijo status objektov in opreme javnega vodovoda.
9. člen
(evidenca o upravljavcih vodovodov in evidenca o vodovodih)
(1) Občina mora voditi evidence o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah poročati pristojnemu ministrstvu.
(2) Evidenca o upravljavcih javnih vodovodov vsebuje podatke o:
1. firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca javnega vodovoda,
2. občinskih aktih, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo in na izbor oziroma določitev upravljavcev vodovodov.
(3) Upravljavci vodovodov morajo zaradi vodenja evidenc o vodovodih poročati ministrstvu.
(4) Evidenca o vodovodih vsebuje podatke o:
1. oskrbovalnemu območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnemu območju,
2. tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda,
3. vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod,
4. pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj,
5. rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe,
6. letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.
(5) Podatki iz evidence o vodovodih niso javno dostopni, neposreden dostop do evidence je omogočen le ministrstvom, pristojnim za zdravje in za obrambo.
III. OPREMLJENOST NASELIJ Z VODOVODOM
10. člen
(opremljenost naselij)
(1) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem več kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim, funkcionalno zaokroženim javnim vodovodom, če je število prebivalcev, ki stalno prebivajo na tem območju, večje od 50 ali če je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo večja od 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Poselitveno območje z gostoto prebivalstva s stalnim prebivališčem manj kot 5 prebivalcev na ha površine mora biti opremljeno z enim ali več vodovodi, ki jih upravljajo:
– izvajalci javne službe, če na oskrbovalnemu območju posameznega vodovoda stalno prebiva več kot 50 prebivalcev ali če letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo presega 10 m3 pitne vode na dan ali
– upravljavci zasebnih vodovodov, namenjenih lastni oskrbi s pitno vodo, če niso izpolnjeni pogoji oskrbe iz prejšnje alineje.
11. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
12. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
13. člen
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(2) Če je potrebno priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.
14. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(4) Uporabnik mora pred priključitvijo stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca.
15. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1) Priključek stavbe na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cevovodov in druge opreme priključka stavbe na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(4) Stroški za vzdrževanje, overjanje in redno zamenjavo vodomera so breme uporabnika in se zaračunavajo v obliki mesečne tarife za vzdrževanje vodomerov ali števčnine.
(5) Upravljavec javnega vodovoda mora voditi evidence o stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode in priključkih stavb na sekundarni vodovod.
(6) Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec.
(7) Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora biti overjen skladno s področno zakonodajo.
16. člen
(stalen ali začasen priključek)
(1) Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen.
(2) Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.
(3) Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom in tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja upravljavca.
(4) Upravljavec je dolžan izdelati priključek najkasneje v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do občine in upravljavca vodovoda, kolikor vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo.
(5) Za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje mora naročnik pred izvedbo priključka podati pisno zahtevo o izdelavi vodovodnega priključka ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi.
K pisnemu zahtevku za izvedbo priključka mora priložiti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu M = 1:1000, iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku,
– notarsko overjeno služnostno pogodbo z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek.
(6) Vodomerni jašek mora biti vgrajen za vse novogradnje izven stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, praviloma na parcelni meji najbližje javnemu vodovodu. Dimenzije vodovodnega priključka določi projektant interne vodovodne inštalacije.
(7) Uporabnik lahko pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje v skladu s 17. členom tega odloka.
(8) Upravljavec lahko izvede začasni priključek na omrežje javnega vodovoda le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti dokumentacijo v skladu z drugim odstavkom 17. člena tega odloka. Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev le za določeno dobo, ki pa ne more biti daljša od dveh let. Vsi stroški za izvedbo in ukinitev začasnega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika oziroma naročnika. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
IV. NAČRTOVANJE VODOVODA
17. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
(1) Upravljavec opravlja na območju občine v skladu z določbo prvega odstavka 6. člena tega odloka, v okviru storitev javne službe naslednje naloge:
– izdaja smernice in mnenja v skladu s predpisi o urejanju prostora
– izdaja projektne pogoje in soglasja v skladu s predpisi o graditvi objektov
– izdaja soglasja za priključitev.
(2) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev, soglasij ter soglasij za priključitev:
– dokumentacijo, skladno s predpisi o graditvi objektov.
b) k vlogi za soglasje k projektnih rešitvam:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
c) k soglasju za priključitev na vodovod za obstoječe stavbe:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje (oziroma izjava, da je objekt zgrajen pred 31. 12. 1967),
– katastrski načrt (načrt parcele) ali situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– notarsko overjene služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in času trajanja priključka,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek.
18. člen
(gradnja novega vodovoda)
(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali porabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(4) Če je za priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod treba zagotoviti nove vodne vire pitne vode, ima priključitev na nov ali obratujoči transportni vodovod prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode.
(5) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
19. člen
(prednostna raba vode iz vodovoda)
(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
(2) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je treba za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
(3) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
20. člen
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
(3) Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih.
(4) Upravljavec javnega vodovoda lahko izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan.
21. člen
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
(1) Upravljavec javnega vodovoda mora letno spremljati stanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju ter v primeru, ko vodne izgube onemogočajo normalno oskrbo, pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora upravljavec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda, in izdelati vodno bilanco. S stalnimi aktivnostmi za zmanjševanje vodnih izgub mora zagotoviti najmanjše možne izgube.
V. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
22. člen
(obseg storitev javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na območju občine v skladu z določbo prvega odstavka 6. člena tega odloka, zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje in obnavljanje objektov in opreme javnega vodovoda;
4. nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo;
9. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
10. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
11. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
12. pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto;
13. pripravo predlogov in strokovnih podlag za programe, strategije in plane razvoja vodovodnega sistema ter cene storitev;
14. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
15. občasno modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih;
16. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
17. vodenje evidenc v skladu s pravilnikom, razen vodenja katastra javnega vodovoda;
18. pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta;
19. izdajo projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora in soglasij za priključitev;
20. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Monitoring kemijskega stanja vodnega vira iz 8. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih vodnih virih, ki oskrbujejo s pitno vodo javne vodovode, za katere je monitoring določen v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, če je vodni vir za oskrbo s pitno vodo površinska voda.
(3) Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
23. člen
(obveznosti uporabnika)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik celote ali dela stavbe oziroma gradbeno inženirskega objekta ali zemljišča na območju občine, priključenega na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda ali uporablja vodo iz hidrantnega omrežja za zagotavljanje požarno varstvene funkcije ali koristi storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Obveznosti uporabnika so:
– za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah javnega vodovoda pridobiti soglasje upravljavca;
– redno vzdrževanje internega omrežja, vodomernega mesta in internega hidrantnega omrežja;
– zaščita vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
– upravljavcu omogočiti nemoten dostop do vodomernega mesta;
– upravljavcu omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in interne vodovodne inštalacije;
– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju;
– obveščanje upravljavca o okvarah na javnem vodovodu in priključku stavbe ter omogočanje izvedbe odprave okvare in obnove;
– pisno obveščanje upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode;
– redno plačevanje storitev upravljavcu;
– urejanje medsebojnih delitev stroškov v večstanovanjskih stavbah;
– izvrševanje varčevalnih in ostalih ukrepov v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode.
24. člen
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira upravljavec javnega vodovoda;
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev;
– vodenje evidenc iz 26. člena pravilnika.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
25. člen
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
(1) Upravljavec mora v zvezi z upravljanjem javnega vodovoda voditi evidenco o:
1. oskrbovalnih območjih, kjer zagotavlja opravljanje storitev javne službe;
2. naseljih znotraj oskrbovalnih območij iz prejšnje točke;
3. stavbah, ki so priključene na sekundarne vodovode;
4. stavbah in gradbenih inženirskih objektih, ki jih ne oskrbuje s pitno vodo na podlagi storitev javne službe;
5. javnih površinah, za katere zagotavlja vodo za čiščenje oziroma za namakanje;
6. objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda;
7. hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda;
8. vodnih virih pitne vode, ki jih upravlja;
9. vodovarstvenih območjih vodnih virov iz prejšnje točke;
10. stavbah na širših, ožjih in najožjih vodovarstvenih območjih, ki so oskrbovane s pitno vodo iz vodovodnega omrežja vodovoda, stavbe pa niso priključene na javno kanalizacijo;
11. stroških izvajanja storitev javne službe;
12. letni količini iz vodovodnega omrežja odvzete pitne vode zaradi opravljanja storitev javne službe;
13. priključkih stavb na sekundarni vodovod.
(2) Podatke o stavbah, ki niso priključene na javno kanalizacijo, mora upravljavcu javnega vodovoda posredovati izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki izvaja svoje storitve na območju javnega vodovoda.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.
26. člen
(vodenje evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
(1) V okviru javne službe morajo upravljavci javnega vodovoda za območje občine, kjer zagotavljajo storitve javne službe, za stavbe, ki so v skladu z določbami pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, zagotoviti:
1. vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
2. vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
3. vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
4. vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom trajno hraniti.
27. člen
(kataster javnega vodovoda)
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v okviru javne službe in ga je upravljavec dolžan voditi v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost, ter ga stalno dopolnjevati. V skladu s pravilnikom se stroški krijejo iz proračunskih sredstev občine.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o:
– objektih in opremi sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
– hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda in
– priključkih na javni vodovod.
(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:
– vodovodna cev,
– vodohran,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– jašek,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– zajetje,
– objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,
– drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
(4) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega vodovoda.
(5) Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretjega odstavka tega člena se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(6) Vsebino zbirnega katastra javnega vodovoda objavi Geodetska uprava Republike Slovenije na svojih spletnih straneh.
(7) Občina mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.
VI. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
28. člen
(uporaba javnih hidrantov)
(1) Hidranti na javnem omrežju so objekti in naprave skupne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani. Sredstva za pokrivanje stroškov vzdrževanja, obratovanja hidrantnega omrežja in porabljene pitne vode upravljavcu javnega vodovoda zagotavlja občina iz proračunskih sredstev.
(2) Odvzem vode iz javnega hidranta je dovoljen samo s predhodnim soglasjem upravljavca, ki določi mesto in pogoje za odvzem vode.
(3) Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah brez poprejšnjega soglasja upravljavca. V tem primeru mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(4) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s soglasjem upravljavca. Za takšen odvzem vode se med uporabnikom in upravljavcem ter v soglasju z občino sklene posebna pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema, vodenje evidence porabe in način plačila stroškov porabljene vode.
(5) Upravljavec mora voditi evidence o hidrantih in javnem hidrantnem omrežju, ki je oskrbovano iz javnega vodovoda.
29. člen
(poškodbe javnih hidrantov)
(1) Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju.
(2) V primeru poškodbe hidranta mora uporabnik takoj obvestiti upravljavca. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
30. člen
(varovanje obstoječe infrastrukture)
(1) Vsakdo, ki na območju javnega in zasebnega vodovoda oziroma vodovodnega priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri upravljavcu naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti upravljavca o kraju, času in vrsti poškodbe ter upravljavcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
VII. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCEV
31. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto;
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi;
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
3. vodomerni jašek, ki je namenjen merilnemu mestu in mora biti za vse novogradnje izven stavbe;
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
(2) Te naprave in objekti so v lasti uporabnika, ki z njimi razpolaga in mora zagotoviti njihovo načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje.
32. člen
(objekti in naprave v upravljanju)
Objekti in naprave v upravljanju so:
1. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin;
2. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda;
3. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV OBVEZNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
33. člen
(viri financiranja)
Viri financiranja javne službe so:
1. prihodek od prodane vode,
2. sredstva občinskega proračuna,
3. sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
4. dotacije in subvencije,
5. komunalni prispevek in ostali prispevki občanov,
6. druga sredstva.
34. člen
(zaračunavanje storitev)
(1) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javno vodovodno omrežje.
(2) Cena oskrbe s pitno vodo se določi v skladu s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
(3) V okviru javne službe oskrbe s pitno vodo se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– vodarina,
– omrežnina,
– stroški vodnih povračil,
– tarifa za vzdrževanje vodomerov (števčnina),
– tarifa za vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod.
(4) Tarifa za vzdrževanje vodomerov (števčnina) in tarifa za vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod se usklajujeta z letno rastjo cen življenjskih potrebščin.
35. člen
(omrežnina)
(1) Omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena oskrbi s pitno vodo na območju občine. Stroški omrežnine vključujejo:
– stroške amortizacije infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ali stroške najemnine infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške storitev, povezane z zavarovanjem infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo,
– stroške, povezane z odškodninami za infrastrukturo javne službe oskrbe s pitno vodo,
– finančne odhodke (obresti), povezane s financiranjem izgradnje infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Omrežnina se določi na letni ravni in se praviloma obračuna mesečno v eurih. Omrežnina se določi glede na faktorje, oblikovane po različnih zmogljivostih priključkov, določenih z močjo vodomera in pretokom v m3/h, skladno z naslednjo preglednico:
+------------------------+------------------+-------------------+
|         VODOMER        |   PRETOK (m3/h)  |  FAKTOR OMREŽNINE |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 13         |         3        |        1,00       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 20         |         5        |        1,67       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 25         |         7        |        2,50       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 32         |        12        |        4,00       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 50         |        30        |       10,00       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|          DN 80         |        100       |       33,33       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|         DN 100         |        150       |       50,00       |
+------------------------+------------------+-------------------+
|         DN 150         |        300       |       100,00      |
+------------------------+------------------+-------------------+
(2) V primeru, da je stavba opremljena z vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz prejšnjega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega pretoka tega vodomera.
(3) V primeru, da stavba, za katero se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, ni opremljena z vodomerom, se obračuna omrežnina, ki je določena za vodomer DN 20 iz preglednice iz prvega odstavka tega člena.
36. člen
(vodarina)
(1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v eurih/m3. Obračunava se praviloma v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Upravljavec pri uporabnikih praviloma najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poračun preteklega obračunskega obdobja. Mesečni znesek za porabljeno vodo se izračuna kot zmnožek porabe vode (m3) in cene vode.
(2) Normirana poraba se za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov in faktorjev, navedenih v preglednici iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri čemer se za vodomer DN 13 upošteva normalna poraba, ki znaša 0,6 m3 pitne vode na dan.
(3) Vodarina se v primerih, ko se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračuna na podlagi števila stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na dan. Lastnik, najemnik ali upravnik stavbe mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo posredovati podatke o številu stalno prijavljenih prebivalcev.
(4) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se normirana poraba pitne vode v večstanovanjskih stavbah z upravnikom lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi. Upravnik stavbe mora v tem primeru upravljavcu javne službe pisno posredovati podatke o številu oseb, ki v tej stavbi prebivajo, ki jih je upravljavec dolžan upoštevati.
(5) V primeru, da upravnik stavbe upravljavcu javne službe pisno posreduje podatke iz prejšnjega odstavka, mora te podatke sporočati vsako leto do 25. januarja za tekoče leto, v nasprotnem primeru izvajalec normirano porabo določi na podlagi drugega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena, se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
(7) Poraba pitne vode, ki je na letni ravni večja od normirane porabe iz drugega in tretjega odstavka tega člena, je prekomerna poraba pitne vode, katere cena se poveča za 50 %. Obračunava se lahko v mesečnih akontacijah, določenih glede na dejansko prekomerno porabo v preteklem obračunskem obdobju.
37. člen
(vodna povračila)
Stroški vodnih povračil so stroški v skladu s predpisi, ki določajo vodna povračila in se praviloma obračunajo mesečno.
38. člen
(tarifa za vzdrževanje vodomerov – števčnina)
(1) Tarifa za vzdrževanje obračunskih vodomerov je znesek, ki pokriva stroške za vzdrževanje, overjanje in redno zamenjavo vodomera. Zajema tudi strošek zamenjave ventilov pred in za vodomerom, čistilnega kosa pred vodomerom ter vseh pripadajočih tesnilnih elementov.
(2) Vse okvare, ki nastanejo na vodomeru po krivdi uporabnika (zmrzal, povratni udar vroče vode, ostale poškodbe, ki nastanejo iz različnih vzrokov), se ne krijejo iz cene za vzdrževanje vodomerov in jih plača uporabnik oziroma lastnik priključka.
(3) Tarifa za vzdrževanje vodomerov se izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka (m3/h) vgrajenega vodomera in tarifne postavke za vzdrževanje vodomerov.
39. člen
(tarifa za vzdrževanje priključka)
(1) Tarifa za vzdrževanje priključkov na javni vodovod je znesek, ki pokriva stroške vzdrževanja vodovodnih priključkov, ki so v lasti uporabnikov, z njimi pa upravlja upravljavec. Vzdrževanje priključka zajema vse stroške v zvezi z zamenjavo elementov priključka od vključno priključnega elementa na cevi javnega vodovoda do izključno vodomera v vodomernem jašku uporabnika.
(2) Vzdrževanje priključka ne zajema dela na zaključnem sloju trase priključka, kot je odstranitev in ponovna vzpostavitev vrhnjega sloja zasipa nad traso priključka, travna ruša, nasad, zemeljska utrditev, protiprašni sloj, betonska plošča ali druga utrjena površina. Odstranitev in ponovno vzpostavitev vrhnjega sloja terena nad traso priključka, na zasebnem zemljišču, zagotovi in plača lastnik priključka.
(3) Tarifa za vzdrževanje priključkov na javni vodovod se izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka (m3/h) vgrajenega vodomera in tarifne postavke za vzdrževanje priključkov na javni vodovod.
(4) Upravljavec pred izvedbo del zamenjave priključka obvesti lastnika priključka.
40. člen
(obračun tarif)
(1) Tarifo za vzdrževanje priključkov na javni vodovod in tarifo za vzdrževanje obračunskih vodomerov plačujejo uporabniki mesečno oziroma po obračunskih obdobjih, ne glede na porabljeno količino vode v posameznem mesecu oziroma obračunskem obdobju in je prihodek upravljavca.
(2) Ceno storitev za števčnino in vzdrževanje priključka oblikuje upravljavec v skladu s tem odlokom, veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
41. člen
(odpis vodarine)
Upravljavec lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, delno odpiše stroške vodarine in vodnih povračil v skladu z internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
IX. MERITVE, ODČITAVANJE IN OBRAČUN
42. člen
(uporaba vodomerov)
(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer na stroške uporabnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati obračunskega vodomera, odstraniti plombe upravljavca na obračunskem vodomeru ali odvzemati vode pred obračunskim vodomerom.
(2) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje.
(3) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno upravljavec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera.
(5) Uporabnik lahko od upravljavca zahteva izredno kontrolo točnosti vodomera, če je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(6) Odštevalni vodomeri so del interne instalacije za vodomerno napravo, zato niso v upravljanju in vzdrževanju upravljavca.
43. člen
(obračun porabe)
(1) V primeru, da upravljavec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem letu.
(2) Količina porabljene vode pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera se določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta.
(3) Uporabnik brez predhodnega dogovora z upravljavcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
44. člen
(plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
(1) Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu. Upravljavec je dolžan račun poslati uporabnikom v 15 dneh po koncu obračunskega obdobja. Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun, najkasneje v osmih dneh po prejemu računa. Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska v postavljenem roku in upravljavcu ni poslal pisnega ugovora na obračun, mu upravljavec izda opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve dobave vode.
(2) Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor uporabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
(3) Če uporabnik ne plača zaračunanega zneska niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode na stroške uporabnika. Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.
45. člen
(izstavitev računa)
Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en glavni obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe; v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklene pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
46. člen
(določanje količin porabljene vode za več uporabnikov)
(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu objekta oziroma internega vodovoda.
(2) Interna delitev in zaračunavanje vode posameznim uporabnikom iz prejšnjega odstavka je obveznost lastnikov oziroma upravljavcev takih objektov.
(3) Če večstanovanjski objekt nima upravljavca objekta, upravljavec izjemoma lahko izda račune posameznim uporabnikom, na podlagi pisnega dogovora vseh strank glede načina obračuna, ključa delitve stroškov porabe vode, ki mora biti za vse uporabnike enoten in plačila nastalih stroškov takšne delitve.
X. EVIDENCE UPORABNIKOV
47. člen
(evidence uporabnikov)
(1) Za potrebe poslovanja upravljavec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu),
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in plačnika,
– naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
– datum vnosa podatkov.
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu.
48. člen
(dodatne evidence v večstanovanjskih stavbah)
(1) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo upravljavca pravočasno pisno obveščati o:
– statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem;
– vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(2) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
– ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
– listino o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov odjemnega mesta,
– podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu upravljavca, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(3) Do prejema popolnega obvestila je za vse obveznosti zavezan dotedanji uporabnik.
XI. PREKINITEV IN OMEJITEV DOBAVE VODE
49. člen
(prekinitev dobave uporabniku)
(1) Upravljavec je dolžan na stroške uporabnika in na podlagi predhodnega obvestila, prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravstveno ustreznost pitne vode v javnem vodovodu,
2. če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
3. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik stanja ne izboljša,
4. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali razširi svojo napeljavo,
5. če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera, pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih mora ta izvajati v skladu z določili tega odloka,
6. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
7. če uporabnik brez soglasja upravljavca opravlja posege v naprave in objekte, ki jih ima v upravljanju upravljavec,
8. če uporabnik krši objavljene ukrepe za varčevanje z vodo,
9. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode, v roku, ki je na njem naveden,
10. če upravljavec ugotovi, da uporabnik uporablja v internem omrežju, poleg vode iz javnega vodovoda tudi vodo iz drugih virov,
11. če je pretekel rok za odstranitev začasnega priključka,
12. če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
(2) Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz 12. točke tega člena.
(3) Dobava vode se prekine do odprave vzroka za prekinitev. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na javni vodovod najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve in poravnavi nastalih stroškov.
50. člen
(prekinitev dobave na zahtevo uporabnika)
(1) Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2) Priključek upravljavec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
(3) Na pisno zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca.
51. člen
(prekinitev dobave uporabnikom za krajši čas)
(1) Upravljavec ima pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih ali obnovitvenih del na objektih in napravah javnega vodovoda, odprave okvar, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko lokalnih sredstev javnega obveščanja.
(2) V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.
52. člen
(prekinitev dobave uporabnikom v primeru višje sile)
(1) V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez odškodninske odgovornosti do uporabnika prekiniti ali zmanjšati dobavo vode, mora pa postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
(2) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
53. člen
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda brez odškodninske odgovornosti do uporabnika omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
XII. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV SISTEMA JAVNE OSKRBE Z VODO V UPRAVLJANJE
54. člen
(pogoji za prevzem v upravljanje)
(1) Za prevzem vodovoda v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod, ki se prevzema, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, izdelan kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem, skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi),
2. urejena morajo biti lastninska razmerja – služnost za vzdrževanje in upravljanje,
3. vsi vgrajeni vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
4. izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se prenaša, in stroški, povezani s prevzemom,
5. izvidi analiz vzorcev vode o zdravstveni ustreznost pitne vode,
6. sprejet in finančno ocenjen mora biti program sanacije in razvoja sistema,
7. potrebna sanacija mora biti izvedena pred prevzemom v upravljanje, v nasprotnem primeru pa morajo biti predložena zagotovila, da bodo sredstva za izvedbo sanacije zagotovljena v občinskem proračunu,
8. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda.
(2) Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji in z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom in občino ter upravljavcem, s katero se opredelijo pogoji prevzema in medsebojne obveznosti.
55. člen
(prenos novozgrajenega sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje)
(1) Prevzem novozgrajenih objektov in naprav vodovoda se izvede po končani gradnji, ko investitor organizira tehnični pregled objektov in naprav in pridobi uporabno dovoljenje.
(2) Prevzet vodovod skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan s pogodbo in z zapisniki o primopredaji.
56. člen
(prenos obstoječega vodovodnega sistema v last občine)
(1) Lastniki zasebnega vodovoda lahko v skladu s tem odlokom, na podlagi prošnje in predhodnega sklepa Občinskega sveta s pogodbo prenesejo v lastništvo in upravljanje vodovoda na občino.
(2) Zasebne vodovode prevzame občina v last in upravljanje, pri čemer najprej ugotovi evidenco priključkov, kataster objektov in naprav in ostale elemente vodovodnega omrežja. Nato ovrednoti stanje vodovodnega omrežja in potrebna vlaganja za sanacijo v skladu z določili, določenimi s tehničnimi in sanitarnimi predpisi. V nadaljnjem postopku vgradi vsem uporabnikom vodomere na njihove stroške. Za tako prevzete vodovode občina naroči izdelavo vse potrebne dokumentacije, da lahko nemoteno opravi prevzem in sanacijo prevzetega vodovoda.
(3) Postopek prevzema se opravi z aktom o prevzemu v obliki pogodbe med lastniki zasebnega vodovoda in občino, v primeru neprostovoljnega prevzema pa na podlagi sklepa Občinskega sveta.
XIII. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
57. člen
(inšpekcijski organ)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Litija in Šmartno pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat). Vodenje postopka, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja inšpektorat.
(2) Upravljavec in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti inšpektoratu.
58. člen
(globe)
(1) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec javnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s 14. in 16. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena,
– ravna v nasprotju s 25. členom.
– ravna v nasprotju z 49. in 50. členom,
(2) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec zasebnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 5. člena,
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju s 24. členom.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznik – upravljavec zasebnega vodovoda.
(5) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 48. členom.
(6) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz petega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznik.
(7) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 28. členom.
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz sedmega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(9) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju z 12. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 48. členom.
(10) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 48. členom.
(11) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz desetega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
59. člen
(prehodni roki)
(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora občina zagotoviti do 31. decembra 2015.
(2) Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti upravljavcu javnega vodovoda v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(3) Uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, so dolžni vgraditi obračunski vodomer v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
(4) Uporabniki morajo priključke obstoječih stavb prenesti v vzdrževanje upravljavcu javnega vodovoda najpozneje do 31. decembra 2011.
(5) Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam pravilnika najpozneje do 31. 12. 2011.
(6) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati opravljanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod, vendar najpozneje do 31. decembra 2015.
(7) Obratujoče vodovodne sisteme na območju občine v zasebni lasti, ki oskrbujejo več kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, večjo od 10 m3 pitne vode na dan, morajo lastniki zasebnega vodovodnega sistema oziroma imetniki vodnega dovoljenja za lastno oskrbo s pitno vodo preko občine prenesti v upravljanje upravljavcu javne službe najkasneje do 31. 12. 2015.
(8) Upravljavec je dolžan v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka pripraviti tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka, sprejme pa ga občinski svet občine.
(9) Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, mora občina zagotavljati sredstva za vzdrževanje in zagotavljanje vode hidrantnega omrežja iz proračuna občine.
(10) Topografsko karto iz 5. člena tega odloka se sprejme v roku dveh let po izdaji tega odloka.
60. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 61/04).
(2) Pravilnik o tarifnem sistemu javne oskrbe s pitno vodo na območju občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 59/07) ostane v veljavi do uveljavitve novih cen po veljavni zakonodaji in v skladu s tem odlokom oziroma do sprejema novega pravilnika o tarifnem sistemu.
61. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-001/2011
Šmartno pri Litiji, dne 12. maja 2011
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l.r.