Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011

Kazalo

1609. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BI-5 v Gornji Bistrici, stran 4433.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 5. redni seji dne 19. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja BI-5 v Gornji Bistrici
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
((podlaga za podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko območje enote urejanja BI-5 v Gornji Bistrici (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt). Podlaga za podrobni prostorski načrt je Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 92/09, sprem. 5/10 in 43/10).
(2) Podroben prostorski načrt je v letu 2010 izdelala ZEU – družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote pod številko OPPN – 8/2010.
2. člen
(vsebina podrobnega prostorskega načrta)
Podrobni prostorski načrt iz prvega člena določa:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje zajema enoto urejanja BI-5 s podrobnejšo namensko rabo SS (stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi).
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1813, 1814, 1815, 1817, 1818, 1819, 1829/1, 1831/2 in 1831/3 v k.o. Gornja Bistrica.
(3) Skupna velikost območja je 1,9 ha.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(namembnost območja)
(1) V enoti urejanja BI-5 je na območju stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, z oznako podrobne namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo objektov in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
Stanovanjske stavbe:
– eno- ali dvo-stanovanjske stavbe.
Nestanovanjske stavbe:
– upravne in pisarniške stavbe (gasilski dom, vaški dom s prostori za javno upravo in kulturne dejavnosti, banko, pošto, zavarovalnico in drugimi javnimi prostori),
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (trgovina),
– gradbeno inženirski objekti (lokalne ceste in poti, distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas).
Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– drvarnica (površina do 12 m2, višina do 3 m),
– garaža (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– steklenjak (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– uta (površina do 15 m2, višino do 3 m,
– bazen, (površina do 30 m2, globina do 1,35 m),
– enoetažna pritlična lopa (površina do 15 m2 in višina do 4 m),
– utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine do 4 m);
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m.
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (prostornina do 5 m3),
– zajetje, vrtina ali vodnjak (globina do 30 m),
– zbiralnik za kapnico (prostornina do 30 m3),
– enoetažni pritlični objekt (površino do 4 m2, višina do 2 m),
– utrjena dvorišča (površine do 300 m2),
– pomožni infrastrukturni objekti:
– objekt javne razsvetljave,
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje,
– telekomunikacijske antene in oddajnik,
– vodovodni priključek,
– kanalizacijski priključek,
– zbiralnica ločenih frakcij – ekološki otok (površina do 100 m2),
– cestni priključek na javno občinsko cesto, (širina do 3 m, dolžina do 30 m),
– začasni objekti:
– odprti sezonski gostinski vrt (površina do 50 m2, višina do 4 m),
– začasno skladišče nenevarnih snovi (površina do 15 m2, višina do 4 m),
– urbana oprema:
– transparent (površina do 8 m x 1 m, najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste),
– skulptura (površina do 100 m2, višina do 4 m),
– vodnjak (površina do 100 m2, višina konstrukcije vodometa do 4 m),
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m2,
– obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2 m2).
(2) Na območju ob vaškem domu, ki je namenjeno rekreaciji in športu, je dopustna gradnja ograje ob igrišču in ob jarku, gradnja pomožnih energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, kiosk, montažna sanitarna enota in začasna tribuna).
5. člen
(lega in velikost objektov)
(1) Najmanjši odmik zunanje stene novega objekta od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, pri tem je treba upoštevati razširitev ulice. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Ob ulicah se pri gradnji novih objektov upošteva obstoječi zaporedni odmik od severne parcelne meje. Na južne parcelne mejo se lahko locirajo le manjši pomožni objekti, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
(3) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov in ki je razvidna iz grafičnih prikazov. Ob cestah, kjer ni obstoječih objektov, se nove objekte locira ob gradbeno linijo, ki je razvidna iz grafičnih prikazov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.
(4) Prizidek k vaškemu domu se locira na zahodni strani obstoječega objekta.
(5) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče parcele. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele za stanovanjske objekte (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša od 0,4.
(6) Višina stanovanjskih objektov je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina javnih objektov (vaško gasilski dom) je do tri stanovanjske etaže nad terenom (do 8,5 m). Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(7) Pri določanju velikosti pomožnih objektov se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
6. člen
(oblikovanje objektov in območja)
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podolžna, ali kvadratna, lahko je lomljena v L ali U. Tlorisna oblika vaško gasilskega doma se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti podolžne oblike. Prizidek na zahodni strani je lahko podolžen ali lomljen v L na severno stran.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali večkapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih objektih. Na strehe se lahko montirajo energetski objekti (sončni kolektorji) pod pogojem, da se ne spremeni oblika in višina strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(3) Okolico stanovanjskih objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(4) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m, v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(5) Ograja ob igrišču na severni strani je lahko visoka do 4,0 m, ograja ob odvodnem jarku je lahko visoka do 1,20 m in mora biti ozelenjena.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
7. člen
(parcelacija)
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnih prikazov. Parcelacija v notranjosti območja je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov ob ulici in ni nujna. Parcele v uličnem nizu so vzporedne z obstoječimi parcelnimi mejami. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste, v ta namen so predvideni posamični dovozi, ki se odmerijo istočasno s parcelo. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov in sicer:
+--------------------------+-----------------------------------+
|Dejavnost                 |Število parkirnih mest (PM)        |
|                          |na enoto                           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Večstanovanjski objekti   |1,5 PM na stanovanje               |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Poslovni in javni prostori|1 PM na 30 m2 neto površine        |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Prodajni prostori         |1 PM na 30 m2 koristne površine    |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Gostišča                  |1 PM na 4 sedeže                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|Obrt, servisi             |1 PM na 2 zaposlena                |
+--------------------------+-----------------------------------+
(3) Ob vaškem domu se uredi parkirišče pravokotno na cesto. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(4) Širina novih dovoznih cest, ki se načrtujejo za dostop do stanovanjskih objektov v ozadju obcestne zazidave, mora biti najmanj 4 m za en objekt. Nove dovozne ceste so javnega značaja. Obstoječe ulice se razširi na najmanj 7,0 m (vozišče 5,0 m in obojestranski pločnik po 1,0 m).
8. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9. člen
(javna gospodarska infrastruktura)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Z večjih utrjenih dvorišč se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinski odvodnik, ki poteka po območju. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob (npr parkirišče ob vaškem domu).
(3) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(5) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(6) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(7) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike in plina se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
(8) V območju podrobnega prostorskega načrta se ohranijo vsi že zgrajeni objekti požarne in komunalne infrastrukture (protipožarni vodnjaki, prečrpališče fekalne kanalizacije).
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
10. člen
(območja režimov)
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov.
11. člen
(požarna varnost)
Pri gradnji objektov se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
12. člen
(varovanje zdravja)
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
13. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
VIII. ODSTOPANJA
14. člen
(odstopanja)
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja v velikosti in obliki objektov od prikazov v grafičnih prilogah. Velikost objektov se lahko poveča do linije, ki v grafičnih prikazih omejuje območje možne gradnje (gradbena meja).
IX. ETAPNOST
15. člen
(etapnost)
Izgradnja objektov in izvedba ostalih ureditev se izvaja v eni etapi. Ureditev obodnih ulic ni pogoj za gradnjo objektov, rekonstrukcija cest se izvede glede na občinski program sanacije cest.
X. POSEBNI POGOJI
16. člen
(posebni pogoji)
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. NADZOR
17. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNA DOLOČILA
25. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-05/2011-49
Črenšovci, dne 19. aprila 2011
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l. r.