Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011

Kazalo

1608. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR-8 v Črenšovcih, stran 4429.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 13. člena Statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Črenšovci na 5. redni seji dne 19. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja ČR-8 v Črenšovcih
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za mešano območje enote urejanja ČR-8 v Črenšovcih (v nadaljnjem besedilu: podrobni prostorski načrt). Podlaga za podrobni prostorski načrt je Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 92/09, sprem. 5/10 in 43/10).
(2) Podroben prostorski načrt je v letu 2011 izdelala ZEU – družba za načrtovanje in inženiring d.o.o. iz Murske Sobote pod številko OPPN – 11/2010.
2. člen
(vsebina podrobnega prostorskega načrta)
Podrobni prostorski načrt iz prvega člena določa:
– območje podrobnega prostorskega načrta,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoje in merila za parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev.
II. OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
3. člen
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Ureditveno območje zajema enoto urejanja ČR-8 s podrobnejšo namensko rabo SS – stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, s podrobnejšo namensko rabo CD – centralne dejavnosti (muzej, oziroma romski kulturno-informacijski center s prodajno-razstavno galerijo), s podrobnejšo namensko rabo IK – kmetijska dejavnost in s podrobnejšo namensko rabo ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, namenjene za preživljanje prostega časa na prostem.
(2) Območje podrobnega prostorskega načrta zajema parcele: 193/1, 193/2, 193/3, 193/4, 193/5, 193/6, 193/7, 193/8, 193/9, 193/10, 193/11, 193/12, 193/13, 193/14, 193/15, 193/16, 193/17, 193/18, 193/19, 193/20, 193/21, 193/22, 193/23, 193/24, 194/25, 193/25, 193/26, 193/27, 193/28, 193/29, 193/30, 193/31, 193/32, 194, 199, 201 in parc. št. 274 vse v k.o. Črenšovci. Območje na zahodni strani meji na sosednjo katastrsko občino Odranci v Občini Odranci. Del izvedenih ureditev (dovozna pot, objekti, zasaditev) segajo na območje sosednje Občine Odranci, parc. št. 1388.
(3) Velikost območja enote urejanja je 23583 m2.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
4. člen
(namembnost območja)
(1) V enoti urejanja ČR-8 je na območju stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, z oznako podrobne namenske rabe SS, dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo objektov in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje teh objektov:
Stanovanjske stavbe:
– eno- ali dvo- stanovanjske stavbe.
Nestanovanjske stavbe:
– upravne in pisarniške stavbe (objekti s prostori za javno upravo in kulturne dejavnosti in drugimi javnimi prostori),
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti (trgovina osnovne preskrbe, pisarne, servisi, obrtne dejavnosti),
– gradbeno inženirski objekti (lokalne ceste in poti, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– drvarnica (površina do 12 m2, višina do 3 m),
– garaža (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– steklenjak (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– uta (površina do 15 m2, višino do 3 m,
– bazen, (površina do 30 m2, globina do 1,35 m),
– enoetažna pritlična lopa (površina do 15 m2 in višina do 4 m),
– utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine do 4 m);
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m.
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (prostornina do 5 m3),
– zajetje, vrtina ali vodnjak (globina do 30 m),
– zbiralnik za kapnico (prostornina do 30 m3),
– enoetažni pritlični objekt (površino do 4 m2, višina do 2 m),
– utrjena dvorišča (površine do 300 m2),
– pomožni infrastrukturni objekti:
– objekt javne razsvetljave,
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje,
– telekomunikacijske antene in oddajniki,
– vodovodni priključek,
– kanalizacijski priključek,
– zbiralnica ločenih frakcij – ekološki otok (površina do 100 m2),
– cestni priključek na javno občinsko cesto, (širina do 3 m, dolžina do 30 m),
– začasni objekti:
– odprti sezonski gostinski vrt (površina do 50 m2, višina do 4 m),
– začasno skladišče nenevarnih snovi (površina do 15 m2, višina do 4 m),
– urbana oprema:
– transparent (površina do 8 m x 1 m, najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste),
– skulptura (površina do 100 m2, višina do 4 m),
– vodnjak (površina do 100 m2, višina konstrukcije vodometa do 4 m),
– otroško igrišče, če je njegova tlorisna površina do 500 m2;
– obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2 m2).
(2) Na območju centralnih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe CD dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo objektov in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje.
Nestanovanjske stavbe:
– objekta s prostori za javno upravo in kulturne dejavnosti: muzej, oziroma romski kulturno-informacijski center s prodajno-razstavno galerijo.
Nezahtevni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– garaža (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– utrjene dovozne poti (dolžine do 300 m in širine do 4 m);
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekti:
– pločnik in kolesarska steza skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m.
Enostavni objekti:
– objekti za lastne potrebe:
– nadstrešek (površina do 30 m2, višina do 3,5 m),
– rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto (prostornina do 5 m3)
– utrjena dvorišča (površine do 300 m2),
– pomožni infrastrukturni objekti:
– objekt javne razsvetljave,
– nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje,
– priključek na distribucijsko plinovodno omrežje,
– vodovodni priključek,
– kanalizacijski priključek,
– cestni priključek na javno občinsko cesto, (širina do 3 m, dolžina do 30 m),
– začasni objekti
– urbana oprema
– transparent (površina do 8 m x 1 m, najmanj 5,5 m nad voznim pasom ceste),
– skulptura (površina do 100 m2, višina do 4 m),
– obešanka na drogu javne razsvetljave (površina ene strani 2 m2).
(3) Na območju kmetijskih dejavnosti z oznako podrobnejše namenske rabe IK dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novih objektov, rekonstrukcijo objektov in odstranitev, spremembo namembnosti in vzdrževanje:
Nestanovanjske stavbe:
– kmetijske stavbe za rejo domačih živali.
Nezahtevni objekti:
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
a) kozolec,
b) kmečka lopa,
d) silos,
e) skedenj,
g) gnojišče,
h) zbiralnik gnojnice ali gnojevke,
i) vodni zbiralnik,
j) betonsko korito.
(4) Na območju zelenih površin z oznako podrobnejše namenske rabe ZS je možna ureditev športnega travnatega igrišča ter ureditev javne razsvetljave.
5. člen
(lega in velikost objektov)
(1) Odmiki novih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Zakoličbena situacija.
(2) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na določene odmike in ne sme presegati polovične velikosti pripadajoče parcele. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele za stanovanjske objekte (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele) znaša 0,4.
(3) Višina stanovanjskih objektov in objektov za centralne dejavnosti je dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom (višina stanovanjske etaže je 2,8 m). Kota pritličja mora biti do 0,30 m nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.
(4) Enostavne in manj zahtevne objekte se postavlja v notranjosti parcele. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva navedene velikosti iz 4. člena tega odloka oziroma veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov.
6. člen
(oblikovanje objektov in območja)
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je podolžna ali kvadratna, lahko je lomljena v L ali U. Tlorisna oblika kulturnega centra in konjušnice se lahko prilagajata namenu, vendar morata v osnovi biti podolžne oblike, lahko sta lomljena.
(2) Strehe na vseh objektih so enakostranične dvokapnice ali večkapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih objektih. Na strehe se lahko montirajo energetski objekti (sončni kolektorji) pod pogojem, da se ne spremeni oblika in višina strehe. Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo-rjavo).
(3) Okolico stanovanjskih objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in elektroenergetske vode) se izvede podzemno.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je 1,20 m. Ograja ob konjušnici je lahko visoka do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6) Ograja ob igrišču na severni strani je lahko visoka do 4,0 m, ograja ob zahodnem robu enote urejanja je lahko visoka do 2,0 m in mora biti ozelenjena.
(7) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
IV. POGOJI IN MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE
7. člen
(parcelacija)
(1) Velikost in oblika novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Parcelacija zemljišč. Parcele v uličnem nizu so vzporedne z obstoječimi parcelnimi mejami. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na namembnost in kapaciteto objektov, in sicer:
+------------------------+-------------------------------------+
|Dejavnost               |Število parkirnih mest (PM) na enoto |
+------------------------+-------------------------------------+
|Poslovni in javni       |1 PM na 30 m2 neto površine          |
|prostori                |                                     |
+------------------------+-------------------------------------+
|Prodajni prostori       |1 PM na 30 m2 koristne površine      |
+------------------------+-------------------------------------+
|Gostišča                |1 PM na 4 sedeže                     |
+------------------------+-------------------------------------+
|Obrt, servisi           |1 PM na 2 zaposlena                  |
+------------------------+-------------------------------------+
(3) Ob kulturnem domu oziroma galeriji se uredi parkirišče v okviru parcele. Najmanj 1 parkirno mesto oziroma 5% vseh parkirnih mest se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
8. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki potekajo v javnih prometnih površinah.
V. PRIKLJUČEVANJE NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
9. člen
(prometna infrastruktura)
(1) Severna dovozna cesta se razširi na širino vozišča 5,0 m z obojestranskim pločnikom. Cesta bo delno urejena izven območja enote po sosednji parceli št. 1388 v k.o. Odranci. Legalizacija ceste bo možna v dogovoru med občinama Črenšovci in Odranci in šele po spremembi parcele 1388 k.o. Odranci v stavbno zemljišče, za kar že poteka postopek sprememb prostorskih aktov Občine Odranci.
(2) Dovozna cesta na vzhodni strani enote urejanja poteka prav tako izven enote urejanja in se bo uredila po potrebi in po predhodni spremembi parcele št. 201 k.o. Črenšovci v stavbno zemljišče.
(3) Nove ceste v naselju, ki potekajo v smeri S-J se na južni strani lahko navežejo na obstoječo poljsko pot, ki lahko postane dodatna dovozna cesta, sicer se na koncu ulice mora urediti obračališče.
10. člen
(javna gospodarska infrastruktura)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno ali sanitarno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se priključi tudi na kanalizacijsko omrežje. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene (npr za konjušnico), se izvede po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Z večjih utrjenih dvorišč se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike (jarke). Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob (npr parkirišče ob kulturnem domu).
(3) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(4) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju.
(5) Preko območja poteka 20 kV daljnovod, ki vpliva na razporeditev objektov. Varnostni pas 20 kV daljnovoda je 2 x 10 m, v tem pasu ne sme biti stanovanjskih objektov. V primeru, da se zračni vod nadomesti z zemeljskim, je varnostni pas 2 x 1 m na vsako stran od osi daljnovoda. V primeru nadomestitve se trasa spelje izven poselitvenega območja oziroma v obstoječih ali načrtovanih cestah.
(6) Pri oskrbi objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih kolektorjev.
(7) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(8) Vse priključke na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka elektrike in plina se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo znašati najmanj 50 cm.
VI. CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
11. člen
(območja režimov)
(1) V obravnavanem območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in varstva narave niso predvideni.
(2) Obravnavano območje je tudi izven poplavnih območij ali območij drugih režimov.
12. člen
(požarna varnost)
Pri gradnji objektov se upošteva pogoje za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov.
VII. POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
13. člen
(varovanje zdravja)
(1) Lega in velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Na podlagi predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
14. člen
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(3) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov.
VIII. ODSTOPANJA
15. člen
(odstopanja)
(1) Odstopanja v namembnosti območja niso dopustna.
(2) Dopustna so odstopanja v velikosti in obliki objektov od prikazov v grafičnih prilogah. Velikost objektov se lahko poveča ali zmanjša za +- 2,0 m v vse smeri, vendar ne izven gradbene linije ob cesti.
IX. ETAPNOST
16. člen
(etapnost)
(1) Izgradnja objektov in izvedba ostalih ureditev se izvaja v eni etapi. Ureditev zahodne dovozne ceste in ureditev nove ceste na vzhodni strani nista pogoj za gradnjo objektov. Rekonstrukcija ceste se izvede po spremembi namenske rabe parcele št. 1388 k.o. Odranci in glede na občinski program sanacije cest. Prav tako se lahko izvede vzhodna dovozna cesta šele po spremembi namenske rabe parcel št. 193/25 in 201 k.o. Črenšovci.
(2) Gradnja stanovanjskih objektov na parcelah št. 193/25 in 199 bo možna po spremembi namenske rabe robnih parcel.
X. POSEBNI POGOJI
17. člen
(posebni pogoji)
Prostorski izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in organizacij, pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu.
XI. NADZOR
18. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNA DOLOČILA
19. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-05/2011-50
Črenšovci, dne 19. aprila 2011
Župan
Občine Črenšovci
Anton Törnar l.r.