Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2011 z dne 3. 5. 2011

Kazalo

1603. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje levi breg Voglajne – Aljažev hrib (Gabrovec), stran 4424.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1 in 108/09 ZPNačrt-A, 80/10) in 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) na seji dne 19. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje levi breg Voglajne – Aljažev hrib (Gabrovec)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za levi breg Voglajne – Aljažev hrib (Gabrovec) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt).
(2) Podrobni načrt je izdelal AR Projekt d.o.o. Sevnica, pod številko projekta 28/10.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled na Mestni občini Celje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet podrobnega načrta)
(1) Območje podrobnega načrta se nahaja v Mestni občini Celje, v naselju Selce in se navezuje na obstoječo pozidavo.
(2) Po prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje je obravnavano območje opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč znotraj območja predvidenega za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti.
(3) Prostorska ureditev, ki se načrtuje s tem podrobnim načrtom je odstranitev dela obstoječega stanovanjskega objekta – dvojčka in gradnja prostostoječega enostanovanjskega objekta.
4. člen
(območje podrobnega načrta)
Območje podrobnega načrta obsega parceli št. 1553 in 1554/1 k.o. Celje. Površina območja meri 476 m2.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Območje je obdano z obstoječo stanovanjsko pozidavo. Navezuje se na obstoječe omrežje javne gospodarske infrastrukture.
6. člen
(namembnost območja)
Območje obravnave je stavbno zemljišče, ki se nameni gradnji enega enostanovanjskega objekta.
7. člen
(vrste gradenj)
Na območju podrobnega načrta so dopustni posegi:
– odstranitev objekta,
– gradnja novega objekta,
– redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela,
– rekonstrukcija objekta,
– gradnja gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih zunanjih površin.
8. člen
(umestitev objekta)
Umestitev objekta je določena z:
– gradbeno linijo, ki je obvezujoča: načrtovani objekt je ne sme presegati, niti se od nje odmikati v notranjost zemljišča;
– maksimalnim tlorisnim gabaritom; pri zmanjšanem tlorisnem gabaritu je obvezno upoštevati podolgovato tlorisno zasnovo objekta z določeno smerjo daljše stranice.
9. člen
(pogoji in usmeritve glede lege, velikosti in oblikovanja objektov)
(1) Objekt je zasnovan kot podolgovat kubus orientiran vzporedno z obstoječo cesto, sodobno oblikovan. Streha se izvede kot simetrična dvokapnica v naklonu 30 do 45°, smer slemena vzdolžno na objekt, barva kritine usklajena z barvami kritin sosednjih objektov. Fasada se izvede v barvni lestvici svetlih toplih zemeljskih barv.
(2) Gabariti objekta:
– tlorisni gabarit max. 12,55 m x 10 m,
– etažnost P+M ali K+P+M (klet v celoti vkopana),
– višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov,
– višina kolenčnega zidu max. 1,2 m.
(3) Na osnovni volumen objekta je možno dodati in odvzeti manjši svobodno oblikovan volumen, do max. skupne površine 1/3 osnovnega objekta, pod pogojem, da se upošteva gradbeno linijo, ki je določena v podrobnem načrtu.
(4) V strešno kritino ali fasado je mogoče integrirati elemente za koriščenje sončne energije pod pogojem, da je barva elementov poenotena z barvo kritine ali obloge. Postavitev elementov za koriščenje sončne energije ni dovoljena nad slemenom strehe ali na dodatno konstrukcijo.
10. člen
(zunanja ureditev)
(1) Površina okoli objekta se uredi kot zelenica, dostop in dovoz do objekta se izvede s severovzhodne strani, kjer so predvidene tudi zunanje parkirne in manipulativne površine. Okolica objekta se zatravi, zasadi z grmovnicami in nizkim drevjem.
(2) Parcelo se ogradi z živo mejo ali ograjo do višine 1,5 m v oddaljenosti minimalno 0,5 m od cestnega telesa, polne zidane ograje v delu parcele, ki meji s cesto niso dovoljene.
(3) Ob objektu je dovoljeno izvesti nezahtevne objekte za lastne potrebe in enostavne objekte za lastne potrebe, v okviru dopustnega faktorja zazidanosti. Oblikovani morajo biti usklajeno z osnovnim objektom.
(4) Oporni zidovi, razen v mejnih primerih (sanacija zemeljskih plazov, nujna premostitev višinske razlike itd.) niso dovoljeni.
11. člen
(stopnja izkoriščenosti zemljišča za gradnjo)
Faktor izrabe FI je: 1.2;
Faktor zazidanosti FZ je: 0.4 vključno z nezahtevnimi in enostavnimi objekti.
IV. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(splošni pogoji priključevanja objekta na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture na območju podrobnega načrta so:
– vsi objekti znotraj območja podrobnega načrta morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinsko in elektroenergetsko omrežje,
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po prometnih in intervencijskih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljalcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
13. člen
(cestno omrežje)
Območje podrobnega načrta se nahaja v naselju Selce na Šketovi ulici. Priključevanje območja podrobnega načrta se uredi z obstoječe javne poti JP536120 (Grudnova ulica+Šketova ulica).
14. člen
(parkirne površine)
Na obravnavanem območju se zagotovi minimalno dve parkirni mesti za enostanovanjski objekt na lastni parceli.
15. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na vodovodno omrežje)
(1) Oskrba objekta z vodo se izvede preko preurejenega obstoječega vodovodnega priključka iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje.
(2) Objekt se navezuje na obstoječe hidrantno omrežje na tem območju.
16. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo preko obstoječega priključka in revizijskega jaška št. 1 v javni kanal 210050.
(2) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se speljejo v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda se izvedejo ukrepi skladno z veljavno zakonodajo. Za meteorne vode s streh in povoznih površin se izvede ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve, ki so prikazane v projektu. Zadrževalni bazen je dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Zadrževalni bazen se izvede na interni kanalizaciji. Preliv meteornih vod se spelje v javno kanalizacijo.
(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upošteva vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter o odvajanju komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(5) V javno kanalizacijo se odvajajo vode skladno z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
17. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na električno omrežje)
Napajanje objekta z električno energijo v območju podrobnega načrta se izvede na NN nadzemnem vodu – izvod Selce vzhod, ki se napaja iz TP Popovičeva. Priključek na električno omrežje se določi skladno s pogoji upravljavca v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
18. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na komunikacijsko omrežje)
Na območju podrobnega načrta ni glavnega TK omrežja. Za priključitev na javno TK omrežje je potrebno zgraditi nove TK priključke. Projekt TK priključkov na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
19. člen
(pogoji in rešitve priključevanja objekta na plinovodno omrežje)
Na območju podrobnega načrta poteka nizkotlačno plinovodno omrežje. Priključek na plinovodno omrežje se določi skladno s pogoji upravljavca v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju podrobnega načrta ni vsebin ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Predhodna ocena arheološkega potenciala za obravnavano območje podrobnega načrta še ni bila izdelana. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb, arheolog dela ustavi in stanje dokumentira skladno s standardi arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav – vključno z arheološkim nadzorom – je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (Uradni list RS, št. 7/99, 16/08 in 123/08).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(varstvo pred hrupom)
Območje podrobnega načrta se opredeli s III. stopnjo hrupa. Med gradnjo se ne presega mejne ravni hrupa. Upošteva se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom.
22. člen
(varstvo zraka)
Emisije iz kurilnih naprav, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih koncentracij vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 34/07, 81/07 in 23/11).
23. člen
(varstvo voda)
(1) Varovanje voda je potrebno izvajati na osnovi 16. člena tega odloka.
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave se izvede skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 s spremembami in dopolnitvami) na tak način, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je zagotovljeno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom.
24. člen
(pogoji zbiranja in odvoza odpadkov)
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Gradbene odpadke ki nastanejo pri gradnji, se odstrani kladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(varstvo pred poplavo)
Območje podrobnega načrta ni poplavno ogroženo.
26. člen
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje podrobnega načrta ni erozivno in plazovito ogroženo.
27. člen
(pogoji za varstvo pred potresom)
Območje podrobnega načrta se nahaja na seizmičnem območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju se upošteva potresno varnost v skladu z zakonodajo. Upošteva se podatek projektnega pospeška tal, ki na tem območju znaša 0,150 g.
28. člen
(pogoji za zaklanjanje)
Za preprečitev rušenja novih objektov se ojača prva plošča objekta.
29. člen
(razlitje nevarnih snovi)
Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, se zagotovi ustrezne tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
30. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost objektov se zagotovi z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Vir za oskrbo vode za gašenje se zagotovi iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki upoštevajo hidrantno omrežje.
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine se opredeli v PGD projektu skladno z določili zakonskih določil in pravilnika, ki obravnava požarno varnostne zahteve.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
V prvi fazi se izvede odstranitev dela obstoječega objekta – dvojčka in sanacija poškodovanega dela objekta, ki se ohranja, v drugi fazi se pristopi h gradnji novega enostanovanjskega objekta.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA
32. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške.
(2) Poleg obveznosti iz predhodnih določil, morajo investitorji in izvajalci:
– pred začetkom del obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji podrobnega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so odstopanja:
– tlorisni gabarit: v grafičnih podlogah so določene maksimalne dimenzije predvidenega objekta. Objekt se lahko gradi manjših tlorisnih dimenzij do 10%. Gradbena linija, določena v podrobnem načrtu je obvezna;
– višinski gabarit: do 0.50 m navzgor;
– dopustna je druga lokacija zadrževalnika za meteorne vode;
– kot dopustno odstopanje se šteje sprememba namembnosti dela objekta za opravljanje intelektualnih storitev, osebnih storitvenih in uslužnostnih dejavnosti.
(4) Sprememba namembnosti za opravljanje proizvodnje, proizvodno-obrtne dejavnosti, gostinske in ostale trgovske dejavnosti ter prevozništva ne predstavlja dopustnega odstopanja po tem odloku.
(5) Rekonstrukcija stanovanjskega objekta, gradnja prizidka ali nadzidave z namenom spremembe enostanovanjskega objekta v večstanovanjskega ni dovoljena.
(6) Z uporabo zgoraj navedenih odstopanj se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Z uporabo navedenih odstopanj se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
34. člen
(prenehanje veljavnosti podrobnega načrta)
(1) S sprejemom občinskega prostorskega načrta preneha veljati predmetni podrobni načrt.
(2) Po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta se obravnavano območje vključi kot del enote urejanja širšega območja Aljažev hrib.
XI. KONČNE DOLOČBE
35. člen
(vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Mestne občine Celje.
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne občinske in državne inšpekcijske službe.
37. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-22/2010
Celje, dne 19. aprila 2011
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.