Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2011 z dne 22. 4. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2011 z dne 22. 4. 2011

Kazalo

1470. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Tabor za programsko obdobje 2011–2013, stran 4074.

Na podlagi 27. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06), je Občinski svet Občine Tabor na 5. redni seji z dne 4. 4. 2011 sprejel
P R A V I L N I K
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Tabor za programsko obdobje 2011–2013
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Tabor, in sicer:
– pomoč v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358, z dne 16. 12. 2006, str. 3–22; v nadaljevanju: Uredba 1857/2006/ES) (v nadaljevanju: izvzeta pomoč);
– pomoč v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006, o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379, z dne 28. 12. 2006, str. 5–10; v nadaljevanju: Uredba 1998/2006/ES) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah;
– pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005, z dne 20. 9. 2005, o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277, z dne 21. 10. 2005, str. 1–40).
2. člen
(Način zagotavljanja sredstev)
Sredstva za pomoč za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja po tem pravilniku se za obdobje 2011–2013 zagotavljajo v proračunu Občine Tabor (v nadaljevanju: občina).
Višina sredstev se določi z Odlokom o proračunu občine za tekoče leto.
3. člen
(Oblika pomoči)
Pomoči po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4. člen
(Izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, kot so opredeljeni v 2. točki 2. člena Uredbe 1857/2006/ES;
– »majhno in srednje veliko podjetje« je podjetje, ki izpolnjuje pogoje iz Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljevanju: Uredba 800/2008/ES);
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo;
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, dobave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih;
– »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom neposrednih davkov;
– »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, kot so določena v Uredbi Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 277 z dne 21. 10. 2005, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 1698/2005/ES), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 473/2009 z dne 25. 5. 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Uredbe (ES) št. 1290/2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L št. 144 z dne 9. 6. 2009, str. 3);
– »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpolnjuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe 1698/2005/ES;
– »podjetje v težavah« je podjetje, za katero se šteje, da je v težavah v smislu Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2);
– »mladi kmet« je oseba, ki izpolnjuje merila, opredeljena v členu 22 Uredbe 1698/2005/ES;
– »dopolnilna dejavnost« pomeni dopolnilno dejavnost na kmetiji v smislu Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05).
5. člen
(Vrste pomoči)
(1) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se sredstva usmerjajo preko naslednjih izvzetih pomoči za:
– naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo;
– varstvo tradicionalne krajine in stavb;
– premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu;
– plačilo zavarovalnih premij;
– arondacijo – zaokrožitev zemljišč;
– spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov;
– zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju;
(2) Izvajajo se naslednje pomoči de minimis:
– naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah;
– pokrivanje stroškov transporta iz težje dostopnih predelov občine;
(3) Drugi ukrepi v občini:
– izvajanje lokalne razvojne strategije.
6. člen
(Splošni cilji pomoči)
Cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja na območju Občine Tabor so:
– ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja,
– povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja,
– boljša učinkovitost in večja strokovnost kmetijstva,
– spodbujanje diverzifikacije.
7. člen
(Upravičenci do pomoči in izvajalci subvencioniranih storitev)
A) IZVZETE POMOČI
(1) Upravičenci do pomoči iz 13. do 19. člena so:
– pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov in so mala ali srednje velika podjetja, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju: nosilci kmetijskih gospodarstev).
(2) Izvajalci subvencioniranih storitev iz 18. in 19. člena so:
– organizacije, ki so registrirane za izvajanje storitev in aktivnosti iz 18. in 19. člena (v nadaljevanju: registrirani izvajalci);
– registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja).
B) POMOČI »de minimis«
(1) Upravičenci do pomoči iz 21. člena so:
– nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti, ki so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti);
(2) Upravičenci do pomoči iz 22. člena so:
– subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti transporta.
C) DRUGI UKREPI V OBČINI
Upravičenci do pomoči iz 24. člena so:
– Lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne razvojne strategije na območju občine.
8. člen
(Nujnost izvzetih pomoči)
Izvzeta pomoč iz 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega pravilnika bo odobrena le za dejavnosti in storitve, opravljene oziroma prejete po izdelavi in objavi tozadevne sheme pomoči v skladu z Uredbo 1857/2006/ES, pravilno predloženi vlogi za pomoč ter po izdani odločbi in sklenitvi pogodbe za izplačilo pomoči.
9. člen
(Način, pogoji in kriteriji za dodeljevanje pomoči)
(1) Pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu Občine Tabor, skladno s pogoji in po postopkih, določenih v tem pravilniku, javnem razpisu in veljavnih predpisih.
(2) V javnem razpisu se opredelijo posamezne vrste pomoči in višina razpoložljivih sredstev za posamezno vrsto pomoči, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.
10. člen
(Javni razpis)
(1) Javni razpis mora vsebovati:
– ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa;
– namene, za katere se dodeljujejo pomoči (ukrepi oziroma vrste pomoči);
– predmet pomoči;
– rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev;
– pogoje in kriterije upravičenosti za dodelitev sredstev;
– upravičence za dodelitev sredstev;
– upravičene stroške;
– morebitne omejitve;
– finančne določbe (stopnjo bruto intenzivnosti pomoči, najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči);
– višino razpisanih sredstev za posamezno vrsto pomoči;
– navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena vlogi, vsebina zahtevka;
– naslov za vložitev vlog in pridobitev razpisne dokumentacije;
– način reševanja vlog;
– kriterije za ocenjevanje vlog;
– datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma datumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno odpiranje le-teh;
– rok, do katerega bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa;
– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dodeljevanje sredstev;
– druga obvezna določila, navedena v Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08 in 99/09 – ZIPRS1011).
(2) Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in prilog, ki so opredeljene v javnem razpisu.
11. člen
(Dodelitev sredstev)
(1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena uradna oseba z odločbo, na predlog komisije. Upravičencem se izda odločba o višini odobrenih sredstev in opravičljivih stroških za posamezen ukrep in namen.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
12. člen
(Izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati s pogodbo opredeljena dokazila.
II. VRSTE IZVZETIH POMOČI
13. člen
(Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo)
(1) Predmet pomoči je posodobitev kmetijskih gospodarstev.
(2) Namen pomoči:
– posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Evropske unije;
– povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sektorja;
– dvig kakovosti v pridelavi;
– povečanje zaposlenosti;
– ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin.
(3) Cilji pomoči so:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov;
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje;
– izboljšanje kakovosti;
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali;
– boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov) in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– imeti izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija;
– imeti ponudbo oziroma predračun za nameravano naložbo;
– imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o gradnji objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– imeti mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna institucija;
– naložba mora biti v skladu z veljavnimi standardi Evropske unije;
– kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih ciljev te pomoči, kar mora biti razvidno iz vloge;
– po zaključku naložbe mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati standard za dobro počutje živali;
– podrobnejši kriteriji za minimalno upravičeno površino ter ostali pogoji in kriteriji, ki jih morajo upravičenci za pridobitev pomoči izpolnjevati bodo podrobneje opredeljeni v javnem razpisu.
(6) Upravičeni stroški vključujejo:
– gradnjo, nakup ali izboljšanje nepremičnin;
– nakup ali zakup strojev in opreme, vključno z računalniškimi programi do tržne vrednosti blaga; drugi stroški v zvezi z zakupno pogodbo (davek, marža najemodajalca, stroški za refinanciranje obresti, režijski stroški, stroški zavarovanja itd.) ne spadajo med upravičene stroške;
– splošne stroške na področju izdatkov iz prejšnjih dveh alinei, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov in licenc;
– stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna dela in material za drenažo.
(7) Pomoč se ne dodeli:
– podjetjem v težavah;
– za nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin;
– za zasaditev letnih rastlin;
– za adaptacijo in rekonstrukcijo gnojnih jam in gnojišč;
– za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 odstotkov;
– za preproste naložbe za nadomestitev;
– za nakup zemljišč v vrednosti nad 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe;
– za nakup zemljišč za gradnjo;
– za proizvodnjo proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode;
– za davke, razne takse in režijske stroške;
– za stroške zavarovanja;
– za stroške za refinanciranje obresti;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije v povezavi z naložbo;
– za investicije v naložbe trgovine;
– za naložbe, ki se izvajajo izven območja občine;
– za naložbe, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
(8) Bruto intenzivnost pomoči ne presega:
– 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi;
– 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja;
– 60 odstotkov upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi možnostmi in 50 odstotkov upravičenih stroškov naložbe za ostala območja, če naložbo izvajajo mladi kmetje v obdobju pet let od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva.
(9) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
(10) Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu ne sme preseči 400 000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let oziroma 500 000 €, če je podjetje na območju z omejenimi možnostmi. Omejitev velja skupno za sredstva prejeta iz nacionalnih virov, virov lokalnih skupnosti in virov Evropske unije.
(11) Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali.
14. člen
(Varstvo tradicionalnih krajin in stavb)
(1) Predmet pomoči je sofinanciranje obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom, in sicer:
– za naložbe namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti);
– za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije.
(2) Namen pomoči je ohranjati proizvodno in neproizvodno dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe, ki imajo poseben pomen za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju ter prispevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti.
(3) Cilji pomoči so:
– ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju;
– prispevati k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– objekt mora biti zaščiten z odlokom občine;
– obnova objekta mora potekati v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji in kulturno-varstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
– predloženi morajo biti predračuni.
(6) Upravičeni stroški:
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo naložbe (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt) projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski načrt …);
– stroški nakupa materiala in izvedbe del.
(7) Pomoč se ne dodeli za:
– davke, razne takse in režijske stroške;
– stroške zavarovanja;
– stroške za refinanciranje obresti;
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije v povezavi z naložbo;
– naložbe, ki se izvajajo izven območja občine;
– naložbe, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
(8) Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 odstotkov dejanskih stroškov, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih, namenjenih ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih, npr. arheoloških ali zgodovinskih znamenitosti. Taki stroški lahko vključujejo razumno nadomestilo za delo, ki ga opravi kmet sam ali njegovi delavci, do višine 10 000 evrov letno;
– do 60 odstotkov dejanskih stroškov oziroma 75 odstotkov na območjih z omejenimi možnostmi, ki nastanejo pri naložbah ali prizadevanjih za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije;
– dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah.
(9) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
15. člen
(Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu)
(1) Predmet pomoči je sofinanciranje premestitve poslopij v javnem interesu.
(2) Namen pomoči je ublažiti posledice, ki nastanejo zaradi premestitve poslopja, odstranitve obstoječih stavb ter poseganje v proces utečene proizvodnje na kmetiji, skrajšati čas za ponovno vzpostavitev in eventualno izboljšanje pogojev.
(3) Cilj pomoči je upravičencu pomagati čim prejšnjo vzpostavitev pogojev za normalno poslovanje.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Pogoji upravičenosti:
– premestitev na podlagi javnega interesa (občine).
(6) Upravičeni stroški:
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb;
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega poslopja;
– razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb z namenom povečanja proizvodne zmogljivosti.
(7) Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 odstotkov dejanskih stroškov, če premestitev poslopja zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoječih stavb;
– če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 60 odstotkov, na območjih z omejenimi možnostmi pa vsaj 50 odstotkov povečanja vrednosti poslopja po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj 55 odstotkov ali 45 odstotkov;
– če je posledica premestitve poslopja povečanje proizvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60 odstotkov, na območjih z omejenimi možnostmi pa vsaj 50 odstotkov stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj 55 odstotkov ali 45 odstotkov.
(8) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
16. člen
(Pomoč za plačilo zavarovalnih premij)
(1) Predmet pomoči je sofinanciranje zavarovalnih premij v skladu z Uredbo Vlade Republike Slovenije o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva (v nadaljevanju: Uredba Vlade RS) za tekoče leto.
(2) Namen pomoči je s povečanjem obsega zavarovanj zmanjšati izgube, nastale zaradi bolezni živali.
(3) Cilj pomoči je vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj živali.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto.
(5) Splošni pogoji upravičenosti so pogoji iz Uredbe Vlade RS za tekoče leto.
(6) Upravičeni stroški vključujejo stroške sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje živali pred boleznimi.
(7) Pomoč se ne dodeli:
– za tiste deleže pomoči, kot jih z uredbo o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije;
– kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo;
– kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sedež in pretežni del površin, ki so predmet zavarovanja, izven območja občine.
(8) Bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč občine znaša razliko med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 odstotkov upravičenih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali za primer bolezni.
(9) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
17. člen
(Pomoč za arondacijo – zaokrožitev zemljišč)
(1) Predmet pomoči je sofinanciranje stroškov, nastalih z arondacijo (v nadaljevanju: zaokrožitev) zemljišč.
(2) Namen pomoči:
– zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je namen pomoči spodbuditi večji interes za zamenjavo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospodarstev.
(3) Cilj pomoči je s sofinanciranjem združevanj in menjav kmetijskih zemljišč omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in s tem zmanjšati stroške pridelave.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Splošni pogoji upravičenosti:
– krijejo se stroški, pravnih in upravnih postopkov.
(6) Upravičeni stroški so:
– stroški pravnih in upravnih postopkov;
– stroški geodetskih storitev.
(7) Pomoč se ne dodeli:
– za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine;
– za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU.
(8) Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 odstotkov upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov.
(9) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
18. člen
(Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov)
(1) Predmet pomoči je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov.
(2) Namen pomoči je spodbujati proizvodnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti več prehranskih proizvodov višje kakovosti. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje podjetniških pobud.
(3) Cilji pomoči so:
– doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske proizvode;
– utrjevanje tržnega položaja kmetov;
– izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov;
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizvajajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključeni v sheme kakovosti.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Izvajalci subvencioniranih storitev so opredeljeni v drugem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. Občina z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
(6) Splošni pogoji upravičenosti:
– pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve.
(7) Upravičeni stroški vključujejo:
– stroške za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Evropske unije.
(8) Pomoč se lahko dodeli samo za stroške storitev, ki jih opravijo tretje strani in/ali nadzor, ki ga opravljajo tretje strani ali se opravlja v njihovem imenu, kot so pristojni upravni organi ali organi, ki delujejo v njihovem imenu, ali neodvisna telesa, odgovorna za nadzor in spremljanje uporabe geografskih označb in označb porekla, ekoloških označb ali označb kakovosti, če so take označbe skladne z zakonodajo Evropske unije. Pomoč ne sme biti dodeljena za izdatke ob naložbah.
(9) Pomoč se ne dodeli:
– za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, ali če zakonodaja Evropske unije predpisuje, da stroške nadzora nosijo proizvajalci, ne da bi bila opredeljena višina stroškov;
– za izdatke ob naložbah.
(10) Bruto intenzivnost pomoči:
– do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(11) Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
(12) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
19. člen
(Zagotavljanje tehnične podpore)
(1) Predmet pomoči so:
– stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč;
– stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom.
(2) Namen pomoči je zagotavljati boljšo učinkovitost in strokovnost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti preživetja.
(3) Cilji pomoči so boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost preživetja ter omogočitev nadomeščanja na kmetiji v primeru bolezni in dopusta.
(4) Upravičenci do pomoči so opredeljeni v prvem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(5) Izvajalci subvencioniranih storitev (v nadaljevanju: izvajalci) so opredeljeni v drugem pododstavku prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. Občina z izvajalci sklene pogodbo v kateri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.
(6) Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenci do povračila stroškov nadomeščanja (iz alinee dva pod predmet podpore) morajo k vlogi predložiti dokazila, opredeljena in zahtevana z javnim razpisom;
– izvajalci tehnične podpore morajo k vlogi predložiti finančno ovrednoten program dela oziroma predračune ter ostala dokazila, opredeljena in zahtevana z javnim razpisom;
– pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje storitve.
(7) Upravičeni stroški so:
1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja in izvajanja programa za usposabljanje (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...):
– najem prostora,
– honorar izvajalcu,
– oglaševanje,
– gradiva za udeležence,
– stroški izvedbe strokovnih ekskurzij.
2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani se pomoč dodeli za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.
3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih se med upravičene stroške štejejo:
– stroški udeležbe,
– potni stroški,
– stroški publikacij,
– najemnine razstavnih prostorov,
– simbolične nagrade, podeljene v okviru tekmovanj do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca.
4. Stroški publikacij, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji.
5. Na področju storitev nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja med boleznijo in dopustom se pomoč dodeli za:
– stroške dela najete delovne sile,
– stroške strojnih storitev.
(8) Pomoč se ne dodeli:
– za že izvedene aktivnosti;
– za stroške za storitve povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje;
– za tiste aktivnosti (na primer svetovanje), ki jih izvajajo javne službe in so financirane s strani državnega proračuna.
(9) Bruto intenzivnost pomoči:
– pomoč lahko krije do 100 odstotkov upravičenih stroškov.
(10) Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem.
(11) Omejitve minimalnih in maksimalnih zneskov bodo opredeljene v javnem razpisu glede na razpoložljiva proračunska sredstva.
20. člen
(Kumulacija oziroma združevanje pomoči)
(1) Najvišji zneski izvzete pomoči iz 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega pravilnika ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v Uredbi 1857/2006/ES ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2) V zvezi z istimi stroški se izvzeta pomoč iz 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega pravilnika ne sme kumulirati (v nadaljevanju: združevati) z drugo državno pomočjo po prvem odstavku 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ali s finančnimi prispevki Republike Slovenije, vključno s tistimi iz drugega pododstavka prvega odstavka 88. člena Uredbe 1698/2005/ES, ali s finančnimi sredstvi Evropske unije v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo 1857/2006/ES.
(3) Izvzeta pomoč iz 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega pravilnika se ne sme združevati s pomočjo de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2007 z dne 20. 12. 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomočeh de minimis v sektorju kmetijske proizvodnje (UL L št. 337 z dne 21. 12. 2007, str. 35; v nadaljevanju: Uredba 1535/2007/ES) glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena z Uredbo ES 1857/2006/ES in s tem pravilnikom.
(4) V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoč de minimis iz 21. in 22. člena tega pravilnika ne sme združevati z državno pomočjo, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči, določena za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o izvzetju iz obveznosti priglasitve ali v odločbi, ki jo je sprejela Evropska komisija.
III. SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO »de minimis« (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006)
21. člen
Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis)
Namen ukrepa:
Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodarstev.
Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe dopolnilne dejavnosti.
Cilji ukrepa:
– povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Predmet podpore:
Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste namenov:
(1) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov),
(2) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,
(1) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,
(2) turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);
(3) dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);
(4) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;
(5) storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem;
(6) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji;
(7) zbiranje in kompostiranje organskih snovi;
(8) aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin.
Upravičenci:
Nosilci in bodoči nosilci dopolnilnih dejavnosti.
Splošni pogoji upravičenosti:
– izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna institucija;
– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo;
– pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja;
– mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti;
– gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja;
– naložba mora biti v skladu s Standardi Skupnosti;
– upravičenci morajo po končani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji;
– fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana;
– dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji;
– naložbe v objekte, vključno s pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo proizvodov za trg.
Upravičeni stroški:
– gradbena in obrtniška dela;
– stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško programsko opremo;
– stroški promocije;
– stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih;
– splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projekta.
Podpore se ne dodelijo za:
– davke, razne takse in režijske stroške,
– stroške zavarovanja,
– stroške za refinanciranje obresti,
– za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
– investicije, ki se izvajajo izven območja občine,
– investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU in
– nakup proizvodnih pravic.
Finančne določbe:
bruto intenzivnost pomoči
– do 50% upravičenih stroškov.
Znesek dodeljene pomoči se določi z javnim razpisom.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 2.000 € bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
22. člen
Pokrivanje dodatnih stroškov transporta in opreme iz odročnih krajev (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis)
Namen ukrepa:
Zaradi neekonomskih prevozov v odročnih, razpršenih območjih občine pokrivati dodatne stroške transporta in opreme.
Cilji ukrepa:
– ohraniti gospodarsko dejavnost in transportne mreže na odročnih območjih.
Predmet podpore:
Pokrivanje dodatnih stroškov prevoza (transporta in opreme).
Upravičenci:
– Zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta,
– Subjekti, ki so registrirani in opravljajo gospodarsko dejavnost transporta.
Splošni pogoji upravičenosti:
– upravičenec mora biti registriran za opravljanje dejavnosti transporta;
– predložiti seznam lokalnih, odročnih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno;
– zagotoviti ustrezen in kakovosten transport.
Upravičeni stroški
– stroški transporta na odročnih območjih.
Podpore se ne dodelijo za:
– financiranje prevoza na rednih, lažje dostopnih progah.
Finančne določbe
bruto intenzivnost pomoči
– do 100% upravičenih stroškov za prevoz (transport in opremo).
Znesek dodeljene pomoči se določi z javnim razpisom.
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
23. člen
Kumulacija (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis)
Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št.1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis).
IV. OSTALI UKREPI OBČINE
24. člen
(Izvajanje lokalne razvojne strategije – Leader)
(1) Namen ukrepa je zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim razvojnim pobudam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželju.
(2) Cilj ukrepa je izvajanje projektov po načelih Leader.
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine.
(3) Upravičenec do pomoči za izvajanje lokalne razvojne strategije (LEADER) je Lokalna akcijska skupina.
(4) Pogoji upravičenosti:
– lokalna razvojna strategija, potrjena s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, pristojnega za kmetijstvo;
– predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne razvojne strategije.
(5) Upravičeni stroški bodo opredeljeni v javnem razpisu.
(6) Finančne določbe:
Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lokalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokalne akcijske skupine.
(7) Bruto intenzivnost pomoči:
– do 50 odstotkov upravičenih stroškov za izvajanje projektov.
V. NADZOR IN SANKCIJE
25. člen
(Nadzor in sankcije)
(1) Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo imenuje župan.
(2) V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI. KONČNE DOLOČBE
26. člen
(Začetek uporabe pravilnika)
Določbe 13., 14., 15., 16., 17., 18. in 19. člena tega pravilnika se začnejo uporabljati po objavi vpisne številke in povzetka podatkov tozadevne sheme pomoči na spletni strani Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije.
27. člen
(Začetek veljavnosti in uporaba pravilnika)
(1) Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem glasilu Občine Tabor.
(2) Uporablja se za programsko obdobje 2011–2013.
Št. 032-lr5/2010
Tabor, dne 4. aprila 2011
Župan
Občine Tabor
Vilko Jazbinšek l.r