Na podlagi 61. člena ter v povezavi s 46. in 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 108/09) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na podlagi 7. in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – uradno prečiščeno besedilo in 18/10) na 5. redni seji dne 3. 3. 2011 sprejel

(1) V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprti prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 123/04 in 81/10) se spremeni naslov, ki se po novem glasi: »Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprti prostor občine Slovenske Konjice«.
(2) Spremembe in dopolnitve PUP je izdelal BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. iz Slovenske Bistrica, v avgustu 2010, pod št. 08/10-SP PUP odprti in je sestavni del tega odloka.

Z odlokom se določajo:
– pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,
– spremembe glede oblikovanja objektov,
– uskladitve grafičnega dela PUP s kartografskim delom Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986–2000/dopolnjen v letu 1994 in 1998 (Uradni list RS, št. 23/87, 50/98 in 72/00) in družbenega plana razvoja Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986, 1990 dopolnjen v letu 1994, 1999 in 2004 (Uradni list RS, št. 23/87, 50/98, 72/00 in 75/04).

(1) V 13. členu se črta besedilo »ki so pomembni za razvoj Občine Slovenske Konjice«. Črtajo se naslednje alineje:
– melioracije – namakanje oziroma osuševanje kmetijskih površin in regulacije vodotokov,
– hortikulturne ureditve – urejanje cvetličnih površin,
– izvedba urbane opreme.
(2) Doda se nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Infrastrukturne objekte, naštete v prejšnjem odstavku, lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem omrežju pooblaščeni operater. Če objekta ne gradi oseba iz prejšnjega stavka, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.«

(1) V 14. členu se besedilo 3. točke, tretjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»3. Velikost dozidanega dela stanovanjskih hiš ne sme presegati 40% zazidane tlorisne površine osnovnega objekta. Z gabariti mora biti prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost.«
(2) Za 6. točko se doda nova 7. točka z naslednjim besedilom:
»7. Velikost dozidanega dela gospodarskega objekta se določi glede na zazidano tlorisno velikost osnovnega objekta in ne sme presegati 40% njegove zazidane tlorisne površine. Z gabariti mora biti dozidan del prilagojen sosednjim objektom, ki imajo enako namembnost in služi za posodobitev objekta«.
(3) Za 7. točko se doda nova 8. točka z naslednjim besedilom:
»8. Montiranje naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov energije in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom, in so opredeljene kot enostavne naprave za proizvodnjo električne energije, se štejejo kot investicijska vzdrževalna dela in se lahko izvajajo v skladu z predpisi, ki urejajo energetsko infrastrukturo.«

Črta se 16. člen.

Besedilo 18. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Znotraj vseh ureditvenih območij, ki so opredeljena v 11. členu tega odloka, so dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih vzdrževalnih del, ki so v javnem interesu, katerih investitor je pravna oseba javnega prava.«

(1) V 20. členu se v 5. točki črta naslednje besedilo: »po predhodnem soglasju Občine Slovenske Konjice z ugotovitvijo, da objekt ne bo imel negativnih vplivov na prometno in komunalno infrastrukturo«.
(2) Besedilo 11. točke 20. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja vseh nezahtevnih in enostavnih objektov, razen bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam, ki so sestavljene iz antenskega droga, antenskega nosilca z antenami in telekomunikacijske opreme oziroma naprav, v skladu z veljavnim predpisom, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost«.

Besedilo 6. točke 21. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih dovoljuje veljavni predpis, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost«.

(1) Besedilo 8. točke 22. člena se nadomesti z naslednjim besedilom: »Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih dovoljuje veljavni predpis, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost«.
(2) Za 10. točko se doda nova 11. točka z naslednjim besedilom: »Znotraj vseh opredeljenih stavbnih zemljišč z oznako (u) izven ureditvenih območij naselij, so dovoljene vse oblike gradenj objektov in naprav, gradbenih del in investicijskih vzdrževalnih del, ki so v javnem interesu, katerih investitor je pravna oseba javnega prava.«

(1) V 23. členu se besedna zveza »Mnenje oziroma soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Celje« nadomesti z besedilom »soglasje službe, pristojne za gozdarstvo«.
(2) V četrtem odstavku se črta besedilo »po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe«.
(3) Dodajo se peti, šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:
»5. Na območju kmetijskih zemljišč je dopustna izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih, pa tudi rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, vendar le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti. Dovoljena je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe, ograj in škarp.
Prej navedena dovoljena gradnja je možna le na tistih gradbenih parcelah, ki so bila določena k obstoječi stavbi z gradbenim dovoljenjem, oziroma z drugim predpisanim upravnim dovoljenjem.
Če gradbena parcela ni bila določena k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, ki se nahaja na območju kmetijskih zemljišč oziroma na območju gozda, se lahko prej navedeni posegi izvajajo na zemljišču, namenjenemu gradnji v skladu z določili 18. člena tega odloka.
Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le v maksimalnem odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega objekta. Ograje in škarpe je možno graditi na zemljišču namenjenemu gradnji v skladu z določili 18. člena tega odloka.
6. Na območju kmetijskih zemljišč je dovoljena gradnja:
a) nezahtevnih objektov:
– kozolec, pogoj za gradnjo: gradnja novih kozolcev na območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena, dovoljeno je rekonstruirati oziroma zgraditi nov kozolec na isti lokaciji, oziroma se ga lahko prestavi v radiu 30 m, pod pogojem, da se obstoječi odstrani in če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč,
– poljska pot,
– obora za rejo divjadi,
b) enostavnih objektov:
– čebelnjak, pogoj za gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje Čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
– poljska pot,
– ribnik,
– vrtina ali vodnjak,
– krmišče,
– hlevski izpust – ograjena vodo neprepustna ploščad,
– ograje za pašo živine.
7. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju kmetijskih zemljišč, ki so manj primerna za obdelavo, vendar le v maksimalnem odmiku 20 m od osnovnega legalno zgrajenega stanovanjskega objekta kmetije oziroma manj zahtevnega gospodarskega objekta.
8. Dovoljene so izvedbe melioracij (osuševanje, namakanje, agromelioracije) v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo posege na kmetijska zemljišča. Na območjih, ki so varovana na osnovi predpisov o varstvu narave, je potrebno pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.«

V 24. členu se doda šesti odstavek:
»Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki so potrebni za obratovanje kmetije, se lahko zgradijo tudi na območju gozda, na robu ali v neposrednem vplivnem območju gozda (praviloma pas ene sestojne višine odraslega gozdnega drevja), vendar le ob soglasju službe, pristojne za gozdarstvo.
Mednje sodijo:
Nezahtevni objekti:
– gozdna cesta daljša od 2 km,
– grajena gozdna vlaka daljša od 1 km,
– obora za rejo divjadi.
Enostavni objekti:
– grajena gozdna vlaka do 1 km,
– gozdna učna pot,
– čebelnjak, pogoj za gradnjo: so prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacioniranih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje Čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bo stal čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
– krmišče,
– ograje za pašo živine,
– gozdna cesta do 2 km«.

(1) V 27. členu, drugem odstavku, se v prvem stavku beseda »gradbene« nadomesti z besedama »sosednje zemljiške«.
(2) Na koncu drugega odstavka se doda naslednje besedilo: »V primeru, kadar je lastnik zemljiške parcele, na kateri se gradi objekt isti, kot lastnik sosednje zemljiške parcele, takšno soglasje ni potrebno, in je v tem primeru gradnja dovoljena do meje te zemljiške parcele«.
(3) Za 27. členom se doda 27.a člen, ki se glasi:

Odmiki nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Izjema je rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč odmaknjen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, v primeru rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto pa tudi zgraditi ustrezen požarni zid.
– Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,50 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
– Škarpe in podporni zidovi so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljeni najmanj 2,00 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
– Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Odmik za obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine je najmanj 0,50 m, ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko postavi na posestno mejo.
– Nezahtevni in enostavni pomožni infrastrukturni objekti:
Pomožni infrastrukturni objekti se lahko postavljajo do meje sosednjih zemljišč.
– Nezahtevni in enostavni začasni objekti:
Od meje sosednjih zemljišč morajo biti odmaknjeni najmanj 1,50 m. Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
– Spominska obeležja so od meje s sosedi oddaljena 1,50 m, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade oziroma drugega objekta. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
– Objekti za oglaševanje so od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,50 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
– Urbana oprema sme biti od meje sosednjih zemljišč oddaljena najmanj 1,50 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč«.

Za 29. členom se dodata 29.a in 29.b člen, ki se glasita:

Načrtovanje in graditev nezahtevnih in enostavnih objektov
(1) Nezahtevni in enostavni objekti v poselitvenem območju morajo biti oblikovno in po izbiri materialov usklajeni s kakovostnimi prostorskimi strukturami. Načrtujejo se usklajeno z značilnostmi obstoječe kvalitetne pozidave in ne degradirajo roba naselja. Na zemljiški parceli, ki pripada stavbi, se lahko umesti več različnih enostavnih objektov le ob pogoju, da se njihova umestitev in oblikovanje načrtujeta enotno. Višina nadzemnih objektov je le pritličje, brez kleti. Strehe objektov povzemajo elemente strehe nad osnovno stavbo (smer slemena, naklon strešine …) ali so ravne, kjer je to iz oblikovalskega vidika možno.
(2) K enostanovanjski zgradbi se lahko zgradi največ po en nezahtevni oziroma enostavni objekt iste vrste za lastne potrebe. K večstanovanjskim objektom se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste. Njihova skupna površina ne sme presegati 40% velikosti zemljiške parcele, ki pripada stavbi. Zgrajeni so kot posamična zgradba ali tako da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
(3) Ograje se oblikovno podredijo tipu obstoječih ograj v soseščini. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m. Kot gradbeni material se uporablja žično pletivo, les ali kovina. Varovalne ograje, ki so namenjene fizičnemu varovanju proizvodnih in poslovnih objektov, javnih cest in železnice oziroma drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost ter igriščne ograje, so lahko grajene do višine 2,20 m. Pri specifičnih, določenih športnih ali industrijskih objektih je višina ograje lahko do 4.50 m. Obore za rejo divjadi so višine do 2.20 m, višina ograj za pašo živine naj ne presega 1,5 m.
(4) Škarpe in podporni zidovi so arhitekturno oblikovani in grajeni iz naravnih materialov. Po končani gradnji se intenzivno ozelenijo. Njihova višina ne presega 1,50 m.
(5) Na območju enega kmetijskega gospodarstva je dopustna gradnja največ po enega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta iste vrste, kar pa ne velja za gnojišče, zbiralnik, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kolikor je potrebno za nemoteno obratovanje kmetije. Objekti so zgrajeni kot posamična zgradba ali tako, da se stikajo z osnovnim objektom ali se stikajo med seboj, vendar ne več kot dva iste vrste skupaj. V primeru stikanja lahko imajo skupne konstrukcijske elemente, pri tem pa morajo biti razponi nosilnih delov do 3 m. Če razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Za nezahtevne in enostavne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki se gradijo na območju kmetijskih zemljišč, gozdnem območju in območju vodotokov, je potrebno upoštevati določila predpisov, ki veljajo za posamezna področja in ne smejo biti v nasprotju z varstvenimi režimi. Načrtovati jih je potrebno tako, da se kvalitetno dopolnjuje podoba obstoječega naselja v krajini in se upošteva regionalna tipologija.
(6) Začasni objekti namenjeni turistični ponudbi ter enostavni začasni objekti se lahko postavljajo le za čas sezone oziroma določene prireditve. Postavljajo se na primerno utrjeno zemljišče, do katerega je urejen dostop in je urejeno odvodnjavanje meteornih voda. Ne smejo imeti novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke.
Na javne površine se lahko objekti postavijo le v skladu s posebnim predpisom občine.
Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z zakonskimi določili za plakatiranje in oglaševanje.

(1) Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.«

Za 30. členom se doda 30.a člen, ki se glasi:

(1) Pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah ni dopustno načrtovanje nesprejemljivih dodatkov na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči) in strehah objektov.«

(1) Besedilo četrtega odstavka 31. člena se spremeni in se po novem glasi:
»Pri gradnji in oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati pogoje veljavnega predpisa, ki določa vrste objektov glede na zahtevnost.«
(2) Črta se besedilo 6. točke.

(1) V 32. členu se za obstoječim besedilom v prvi alineji doda besedilo, »vendar le na neizpostavljenih legah.«
(2) V 32. členu se za obstoječim besedilom v drugi alineji doda besedilo: »kjer je možna skladna gradnja z obstoječimi objekti. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki na pročeljih (večkotni izzidki, stolpiči) in strehah objektov (strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni)«.

V 36. členu se črtata prvi in drugi odstavek.

(1) Besedilo 37. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Parcelacija stavbnih zemljišč:
Velikost in oblika parcele, namenjeni gradnji mora upoštevati:
– tip objektov in predpisano stopnjo izkoriščenosti parcele (odmik od parcelnih mej ipd.),
– velikost in tlorisno zasnovo objektov,
– namen načrtovanih objektov,
– možnost priključitve na infrastrukturne objekte in naprave,
– krajevno značilnost obliko parcel.
Velikost in oblika parcele namenjene gradnji morata zagotoviti:
– spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulacijske površine),
– intervencijski dostop.
Velikost parcele namenjeni gradnji se določa:
– na območju opredeljenih stavbnih zemljišč (u) (točka 2.b v 5. členu odloka) naj velikost parcele za gradnjo stanovanjskega objekta ne presega 1.000 m2.
– V ureditvenih območjih naselij (točka 1.a v 5 členu odloka) se določi parcela za gradnjo stanovanjskega objekta s tlorisno površino od 400 m2 do 900 m2.
– Na območju urejanja, kjer veljajo posebni pogoji za oblikovanje objektov in ki je opredeljeno v 32. členu odloka, naj velikost parcele za gradnjo stanovanjskega objekta ne presega 1.400 m2.
– Za druge objekte se velikost parcele za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih narekuje funkcija objekta.
– Če gradbena parcela, ni bila določena k obstoječemu zakonito zgrajenemu objektu, ki se nahaja na območju kmetijskih zemljišč oziroma na območju gozda, se določi velikost zemljišča namenjenega gradnji v velikosti od 400–800 m2.«
(2) Črta se 38. člen.

Za 60. členom se doda nov 60.a člen:

(1) Pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov na območjih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave posebni status je potrebno upoštevati:
– Gradnja objektov oziroma ureditve naj se izvajajo na način, da ne bo ogroženo ohranjaje lastnosti zavarovanih območij, naravnih vrednot in območij biotske raznovrstnosti.
– Umeščanje enostavnih in nezahtevnih objektov na območjih kmetijske, gozdne in ostale rabe, ki so izjemoma dopustne na zemljiščih, ki niso zazidljiva, naj se postavlja izven območij naravnih vrednot in območij habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju.
– Pri umeščanju in gradnji objektov je potrebno ohranjati travniške sadovnjake, skupine in posamezna drevesa v agrarni in urbani krajini ter omejke in grmišča. Pri izvedbi del se posamezna drevesa in grmišča zaščiti pred poškodbami. Propadla drevesa naj se nadomesti z zasaditvijo avtohtonih vrst.
– Gradnja objektov naj se načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa od obstoječega gozdnega roba, oziroma obvodne drevnine.
– Gradnja objektov in ureditev okolice objektov naj se izvede brez škarp, teras, ograj in drugih objektov za premoščanje višinskih razlik. Prehodi v okoliški teren naj bodo mehki in zatravljeni.
– Okolica objektov naj se uredi z zasaditvijo avtohtonega drevja, grmovnic ter zatravi z mešanico avtohtonih trav. Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
– Skladno z določili predpisa, ki ureja označevanje zavarovanih območij naravnih vrednot ter z upoštevanje pogojev in varstvenih usmeritev, se lahko območja ohranjanja narave uredi za oglede in predstavitve javnosti s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili ipd.
– Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti krajini na območjih ohranjanja narave ni sprejemljivo. Izjema je dopustno postavljanje začasnih ali stalnih ograj za potrebe pašništva ter zaščito ljudi in živali na nevarnih območjih (erozija, kamnolomi, plazovi ...).
– Ograje in druge fizične ovire se postavlja upoštevaje dnevne in sezonske poti živali, tako da so živali čim manj ovirane.
– Krčitev vlagoljubne obvodne vegetacije naj se ne izvaja, iz sestoja se lahko odstranijo le poškodovana drevesa in grmičevje oziroma le v primeru močno oviranega pretoka, vendar tako, da se odstranijo le debla in veje (pušča naj se panje in korenine).
– Vzdolž brežin vodotokov, kjer je bila odstranjena obrežna grmovna in drevesna vegetacija, se z zasaditvami rastišču primernih avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst vzpostavi zveznost in pestra višinska strukturiranost obrežne vegetacije.
– Ob vseh vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje širitve alohtonih (invazivnih) vrst.
Osvetljevanje v naseljih se uredi tako, da je z ustreznimi tehničnimi rešitvami svetloba prostorsko usmerjena proti tlom in časovno omejena«.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.