Uradni list

Številka 9
Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 9/2011 z dne 11. 2. 2011

Kazalo

352. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grad Grm, stran 931.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 in 80/10 – ZUPUDPP) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 4. seji dne 27. 1. 2011 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Grad Grm
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za OPPN)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 in 76/10 – tehnična popravka; v nadaljevanju: OPN MONM) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Grad Grm (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje BD projektiranje, d.o.o., pod številko projekta OLN 05/06 v januarju 2011.
2. člen
(Vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del (odlok):
– Opis prostorske ureditve
– Opis območja urejanja
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Faznost izvedbe prostorske ureditve
– Parcelacija in gradbene parcele
– Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
– Druge obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(3) Grafični del:
 1. Prikaz lege prostorske ureditve v širšem          M 1:20000
 prostoru
 2. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi             M 1:7000
 območji
 3. Izsek iz OPN MONM                                  M 1:2000
 4. Prikaz območja urejanja                            M 1:1000
 5. Prikaz ureditvenih enot                            M 1:1000
 6. Prikaz ureditvene situacije                        M 1:1000
 7. Prikaz prereza A-A                                  M 1:100
 8. Prikaz območij varovanja in požarnih poti          M 1:1000
 9. Prikaz gradbenih parcel                            M 1:1000
 10. Situacija prometnega omrežja                      M 1:1000
 11.A Tipski prečni profil Trdinove ulice                M 1:50
 11.B Tipski prečni profil Skalickega ulice              M 1:50
 11.C Tipski prečni profil servisne ceste                M 1:50
 12.A Vzdolžni profil Trdinove ulice               M 1:1000/100
 12.B Vzdolžni profil Skalickega ulice             M 1:1000/100
 12.C Vzdolžni profil servisne ceste               M 1:1000/100
 12.D Vzdolžni profil pešpoti grad – kapela        M 1:1000/100
 13. Zbirna situacija komunalne                        M 1:500.
 infrastrukture
(4) Priloge OPPN:
1. Izvleček iz OPN MONM
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(Obstoječi objekti)
Obstoječi objekti na območju urejanja so naslednji:
– osrednji objekti: grad, gospodarski objekt ob gradu – nekdanji grajski hlevi, stanovanjski objekt Skalickega ulica 3 – nekdanja vrtnarjeva hiša z rastlinjakom, vrtna uta, vila Trdinova ulica 25, nekdanja kovačija, kapela Božjega groba, lesena hiša Trdinova ulica 27, vodohran
– zunanje ureditve:
– parkovne: park ob gradu, drevored, južni vrt
– prometne: Skalickega ulica, Trdinova ulica, Gubčeva ulica, parkirišče, pešpot grad – parkirišče, pešpot Trdinova ulica – kapela, dovozna pot do kapele.
Ostale površine so v naravi travniške in obdelovalne površine (vrtovi, sadovnjak) ter utrjene površine.
4. člen
(Načrtovane ureditve)
(1) S tem OPPN se določajo pogoji za obnovo in oživitev kompleksa gradu Grm, kar zajema ureditev območja gradu z zunanjimi površinami, kapele Božjega groba, vodohrana, vile Trdinova ulica 25 in nekdanje vrtnarjeve hiše z rastlinjakom, ureditev stičnega območja grajskega kompleksa s sosednjo stanovanjsko pozidavo na severu in tovarno avtomobilov na jugu ter zagotovitev potrebne prometne in druge infrastrukture (vključno s parkirišči).
(2) Temeljni koncept je v zasnovi prenove zelenih površin kot glavnih nosilk javnega dogajanja. Zelene površine so namenjene druženju ljudi, rekreaciji, prireditvam na prostem, otroški igri in počitku. Razporejene so po celotnem območju urejanja. Načrtovana je tako izvedba novih parkovnih ureditev kot tudi obnova in vzdrževanje obstoječih. Parkovne ureditve so povezane s sistemom pešpoti in cest.
(3) Vse rešitve so prikazane v grafičnem delu OPPN.
5. člen
(Način členitve objektov)
(1) Objekti v OPPN se delijo na objekte, ki se ohranijo, objekte, ki se odstranijo in nove objekte. Pri novih objektih gre v nekaterih primerih za objekte, ki se gradijo oziroma urejajo na mestu odstranjenih objektov (nadomestne gradnje oziroma v primeru zunanjih ureditev rekonstrukcije in obnove). Novi objekti se gradijo na območjih za gradnjo objektov in območjih za gradnjo podzemnih objektov (novi osrednji objekti) ter na ostalih površinah, prikazanih v grafičnem delu OPPN (zunanje ureditve).
(2) Glede na svojo pojavnost v prostoru se objekti delijo na osrednje objekte (predvsem stanovanjske in nestanovanjske stavbe), ki so oziroma bodo glavni nosilci urbanistične ureditve na območju ter na zunanje ureditve, za katere so pogoji glede na pretežno parterni značaj in specifično oblikovanje navedeni samostojno. Zunanje ureditve obsegajo vse zunanje površine okrog osrednjih objektov, vključno z gradbenimi inženirskimi objekti (npr. cestami). Členjene so na parkovne in prometne zunanje ureditve.
III. OPIS OBMOČJA UREJANJA
6. člen
(Obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja, katerega površina je približno 6,2 ha, obsega naslednje zemljiške parcele in dele zemljiških parcel, na katerih se izvedejo s tem OPPN načrtovane prostorske ureditve: 1085, 1089, 1090, 1091, 1092, 1093, 1094, 1237, 1238, 1254, 1255, 1256, 1257, 1258, 1259, 1260, 1261, 1263/4, 1263/5, 1263/6, 1264/1, 1264/2, 1326/1, 1326/3, 1327, 1328/1, 1328/2, 1328/3, 1328/4, 1330/1, 1330/2, 1331/1, 1332/1, 1332/2, 1332/4, 1332/5, 1333/1, 1333/2, 1333/3, 1334, 1335, 1336, 1337, 1338, 1339, 1340/1, 1340/2, 1343/5, 1343/6, 1344/1, 1344/2, 1345, 1346, 1347, 1348, 1349, 1350 in 1398, vse k.o. Kandija.
(2) Meja območja urejanja je določena na podlagi meje enote urejanja prostora NM/14-OPPN-c iz OPN MONM, v manjšem delu pa obsega še enote urejanja prostora NM/22-a, NM/22-b, NM/14-r in NM/21-OPPN.
7. člen
(Posegi izven območja urejanja z OPPN)
Zaradi izgradnje gospodarske javne infrastrukture in sprehajalne poti so predvideni posegi na naslednjih zemljiških parcelah izven območja urejanja z OPPN: 1002, 1085, 1089, 1090, 1237, 1238, 1335, 1362/1 in 1398, vse k.o. Kandija.
8. člen
(Ureditvene enote)
(1) Območje urejanja je glede na prostorsko in funkcionalno zaokroženost razdeljeno na ureditvene enote (v nadaljevanju: UE), za vsako od teh enot pa so s tem OPPN predpisani pogoji in usmeritve za projektiranje, gradnjo in druge ureditve. Ureditvene enote in njihove oznake so naslednje:
– UE Grajski kompleks: G
– UE Kompleks kapele Božjega groba: K
– UE Območje objekta nekdanje vrtnarije: OV
– UE Območje stanovanjske vile: SV
– UE Območje vodohrana in otroškega igrišča: VI
– UE Območje javnih cest: CE
– UE Območje drevoreda (severni del): D.
(2) Določila za UE CE so deloma navedena v poglavju IV/2.5, pretežno pa v poglavju IV/3.2. Določila za preostalo gospodarsko javno infrastrukturo s pogoji za priključevanje so navedena v poglavju IV/3.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
9. člen
(1) Kompleks gradu Grm se v funkcionalnem in pomenskem smislu navezuje na druge centralne mestne programe ter historično jedro Novega mesta. V ta namen je potrebno v drugih prostorskih dokumentih določiti pogoje za zagotovitev dovolj izrazite prometne povezave s starim mestnim jedrom in njegovimi programi prek Trdinove ulice in Kandijskega mostu ter načrtovanim univerzitetnim kampusom v Drgančevju (s poudarkom na peš dostopnosti). V severnem delu se grajski kompleks prometno navezuje tudi na Gubčevo ulico, v severozahodnem delu na Adamičevo ulico in v zahodnem delu na pešcem namenjeno Grmsko sprehajališče ob Težki vodi.
(2) Ohranja se obstoječi mirni značaj Skalickega ulice ter drevored kot del spomenika oblikovane narave na stičnem območju med grajskim kompleksom in stanovanjskim naseljem na severu. Prometna funkcija ulice je podrejena ohranjanju drevoreda, njegovi ustrezni ureditvi in prezentaciji.
(3) Vplive obsežnega, na jugu ležečega industrijskega območja na grajski kompleks se omili s pomočjo ozelenitve vzdolž stičnega območja ter po potrebi s preoblikovanjem terena.
2. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov
2.1 Splošni pogoji
10. člen
(Splošni pogoji ter obveznosti pri projektiranju in izvedbi)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov, naprav in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja je potrebno upoštevati vse relevantne veljavne predpise in normative.
(2) V času izvajanja gradbenih del se lahko uporablja le tehnično brezhibna gradbena mehanizacija v skladu s tehničnimi predpisi in emisijskimi normami.
(3) Novi objekti in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča se po končanju del sproti oziroma čimprej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(5) Pred posegi v tla v območju gradu (gradnja novega objekta na mestu grajskih hlevov, servisni podzemni objekt gradom in objektom na mestu grajskih hlevov, prenova grajskega dvorišča, servisna cesta, prenova kapele in gradnja prizidka itd.) je potrebno zagotoviti ustrezne predhodne arheološke raziskave, katerih rezultati se upoštevajo pri pripravi projektne dokumentacije.
(6) Za posege v posamezne kulturne spomenike (predvsem v grad Grm in kapelo Božjega groba) je potrebna izdelava konservatorskega načrta, ki je sestavni del projektne dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja. Konservatorski načrt je potreben vedno, kadar gre za posege v strukturne elemente spomenika.
11. člen
(Lega objektov)
(1) Objekti se gradijo na gradbenih parcelah. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(2) Lega objektov je prikazana v grafičnem delu OPPN.
(3) Tlorisna površina novih osrednjih objektov je določena z območjem za gradnjo objekta, območjem za gradnjo podzemnega objekta, gradbeno mejo in gradbeno linijo.
Gradbena meja je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Podzemna gradbena meja (z enakim pomenom) velja za podzemne objekte ali dele objektov.
Gradbena linija je črta, na katero mora biti postavljen rob objekta.
Največje oziroma najmanjše dopustne velikosti posameznih objektov znotraj območij, omejenih z gradbeno mejo, podzemno gradbeno mejo ali gradbeno linijo, so navedene v členih o velikosti in zmogljivosti objektov znotraj posameznih UE.
(4) Zunanje ureditve znotraj posamezne gradbene parcele se lahko izvajajo do meje s sosednjo gradbeno parcelo.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od sosednjega zemljišča, če je to v lasti drugega lastnika, odmaknjeni skladno z določili veljavnega OPN MONM. Glede odmikov od gospodarske javne infrastrukture za vse objekte veljajo omejitve posameznih varovalnih pasov.
(6) Okvirne višinske kote zemljišč so delno prikazane v grafičnem delu OPPN in veljajo na točki, kjer so prikazane, sicer pa se glede na vrsto načrtovane ureditve podrobneje določijo v fazi projektiranja.
12. člen
(Parkiranje in dostopi do objektov)
Dostopi do objektov so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Število parkirnih mest se ob upoštevanju v tem odloku predpisanega števila parkirnih mest za posamezno UE določa na podlagi potreb dejavnosti v posamezni UE ter ob upoštevanju veljavnega OPN MONM in ostalih predpisov.
13. člen
(Oblikovanje in vzdrževanje objektov)
(1) Objekti se oblikujejo na podlagi pogojev in usmeritev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Novi objekti morajo biti oblikovno usklajeni z obstoječimi objekti, predvsem z gradom, kar zajema tudi poenotenje strešne kritine in primerno uporabo materialov, v primeru podzemnih objektov pa se neopazno umestijo v teren. Objekti, ki se ohranijo, se vzdržujejo in obnavljajo v svoji kvalitetni izvorni obliki.
(3) Na objektih, predvidenih za rekonstrukcijo ali odstranitev, so do izvedbe novih ureditev dopustna vzdrževalna dela.
(4) Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost in določili veljavnega OPN MONM ter usklajeno z ostalimi objekti in ureditvami na območju. Njihova izvedba je dopustna le v sklopu celovitega urejanja območja. Če leži zemljišče, na katerem se gradi nezahtevni ali enostavni objekt na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, je potrebno pred začetkom gradnje takega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).
14. člen
(Vrste dopustnih del in gradenj)
V ureditvenih enotah G, K, OV, SV, VI in CE so dopustne novogradnje (v UE SV velja le za nezahtevne in enostavne objekte), rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov oziroma odstranitve neavtentičnih delov objektov, preoblikovanje terena (nasipavanje in druge rekonstrukcije), dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin in dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. Spremembe namembnosti so dovoljene v ureditvenih enotah G, K, OV in SV.
15. člen
(Oblikovanje zunanjih ureditev)
(1) Glavne usmeritve za oblikovanje zunanjih ureditev so prikazane na karti 6 (Prikaz ureditvene situacije). Skladno s pogoji tega odloka se lahko izvajajo tudi druge zunanje ureditve, ki v grafiki niso podrobneje določene. Zunanje ureditve v ureditvenih enotah G, K in VI se zaradi posebnega javnega pomena urejajo na podlagi Načrta krajinske arhitekture po predpisih o projektni dokumentaciji.
(2) Zunanje ureditve na območju spomenika oblikovane narave – Grajskega parka Grm in sicér znotraj območja urejanja se izvajajo v skladu z veljavnimi varstvenimi režimi, ki izhajajo iz predpisov s področja varstva narave in kulturne dediščine na območju Mestne občine Novo mesto.
(3) Zunanje ureditve, ki zadevajo enote kulturne dediščine oziroma kulturne spomenike, se oblikujejo na podlagi pogojev in usmeritev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(4) Izhodišče za oblikovanje zunanjih ureditev naj bo predvsem v obnovi in dopolnitvi kvalitetnih obstoječih ureditev ter rekonstrukciji nekdanjih parkovnih površin. Zasnova novih ureditev naj temelji na kvalitetnih pristopih k obravnavi in oblikovanju zunanjih površin. Poudarek naj bo na zagotovitvi pogojev za njihovo javno rabo.
(5) V sklopu zunanjih ureditev je dopustno izvajanje zasaditev, tlakovanje in drugo utrjevanje površin, urejanje poti, postavitev parkovne opreme (okrasni bazeni, vodnjaki ipd.), druge urbane opreme in opreme v sklopu prometnih ureditev. Dopustno je tudi preoblikovanje terena oziroma rekonstrukcija (izkopi in nasutja) ter odstranjevanje vegetacije, kjer je to utemeljeno.
(6) Zunanje ureditve naj bodo v pretežni meri parternega značaja. Preoblikovanje terena se izvede na osnovi grafičnega dela OPPN, kjer je to določeno, sicer pa se načrtuje v fazi projektiranja. Utrditev terena s škarpami in postavitev ograj se izvede predvsem v smislu dopolnitve ali obnove obstoječih kvalitetnih zunanjih ureditev.
(7) Skladiščenje naj se odvija znotraj stavb.
16. člen
(Stopnja zazidanosti)
Stopnja zazidanosti gradbenih parcel ni določena številčno, temveč je opredeljena z določili tega odloka o velikosti in zmogljivosti ter legi objektov.
2.2 Grajski kompleks, kompleks kapele božjega groba in območje objekta nekdanje vrtnarije
17. člen
(Splošno)
Določila veljajo v UE Grajski kompleks (UE G), UE Kompleks kapele Božjega groba (UE K) in UE Območje objekta nekdanje vrtnarije (UE OV).
18. člen
(Vrste dopustnih dejavnosti in programov)
(1) Dopustne so centralne mestne dejavnosti pretežno kulturno-razvedrilnega značaja, podrobneje opredeljene na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), kot so:
– G. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47. Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili
– I. Gostinstvo
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen: 69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje ter 75 Veterinarstvo)
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti: 82.3 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
– O. Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti: 84.11 Splošna dejavnost javne uprave in 84.12 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti
– P. Izobraževanje
– R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (razen: 92 Prirejanje iger na srečo)
– S. Druge dejavnosti: 94.91 Dejavnost verskih organizacij.
(2) Dopustno je tudi parkiranje ter ureditev prostorov v objektih za stanovanja in shrambe za potrebe dejavnosti, dopustnih s tem OPPN.
(3) Večini objektov in ureditev v teh ureditvenih enotah se v največji možni meri zagotavlja javna mestna funkcija.
19. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Ohranijo se:
– osrednji objekti: grad, vrtna uta, kapela Božjega groba, lesena hiša Trdinova ulica 27
– zunanje ureditve:
– parkovne: park ob gradu, drevored,
– prometne: Gubčeva ulica, dovozna pot do kapele.
(2) Načrtovani novi objekti so:
– osrednji objekti: objekt na mestu grajskih hlevov (nadomestna gradnja), servisni podzemni objekt med gradom in objektom na mestu grajskih hlevov, objekt na mestu vrtnarjeve hiše z rastlinjakom (nadomestna gradnja), prizidek h kapeli Božjega groba, osrednje parkirišče s podzemno garažno hišo;
– zunanje ureditve:
– parkovne ureditve: južni vrt (obnova), zahodno otroško igrišče s parkovno ureditvijo, formalni park (na mestu nekdanje grajske vrtnarije – tudi kot prireditveni prostor oziroma gledališče na prostem), sanacija reliefa na območju obstoječih parkirišč, sanacija brežine pod kapelo Božjega groba, ureditev ob kapeli Božjega groba, vzhodno otroško igrišče s parkovno ureditvijo, zelena pregrada;
– prometne ureditve: pešpot grad–kapela (rekonstrukcija), servisna cesta, pot Gubčeva ulica–vzhodno otroško igrišče.
(3) Poleg osrednjega parkirišča s podzemno garažno hišo je na območju ureditvenih enot K in OV dovoljena tudi izvedba manjših parternih parkirišč, vezanih na funkcijo objektov.
(4) Če to ni v nasprotju z varstvenim režimom, je v skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost dopustna tudi izvedba naslednjih objektov:
– nezahtevni objekti: začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk oziroma tipski zabojnik, če je njegova tlorisna površina do 20 m2) – ne znotraj območja spomenika oblikovane narave, objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti dolžine do 300 m in širine do 4 m), ograje, nižje od 2,2 m, škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m (razen v primeru rekonstrukcije grajenih struktur historične parkovne zasnove), pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče) – samo ob Trdinovi ulici, spominska obeležja;
– enostavni objekti: začasni objekti (razen cirkusa) – ne znotraj območja spomenika oblikovane narave, objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča do površine 300 m2), pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti, vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot), spominska obeležja, urbana oprema.
20. člen
(Velikost in zmogljivost objektov)
(1) Grad, kapela Božjega groba, lesena hiša Trdinova ulica 27 in vrtna uta se ohranjajo v obstoječih gabaritih, pri čemer se ob kapeli lahko izvede prizidek.
(2) Objekt na mestu grajskih hlevov lahko obsega dve etaži kleti + pritličje + podstrešje/mansarda. Okvirna kota pritličja je 202,65 m n.m.v. Vzhodni del kleti ob osrednjem objektu mora biti umeščen v celoti pod površino terena oziroma je potrebno pri njegovem umeščanju upoštevati obstoječo konfiguracijo terena. Gradbena linija se upošteva v deležu najmanj 80%.
(3) Servisni podzemni objekt med gradom in objektom na mestu grajskih hlevov obsega kletno etažo in ne sme biti manjši od 50% območja, ki ga določa podzemna gradbena meja.
(4) Objekt na mestu vrtnarjeve hiše z rastlinjakom lahko obsega klet + pritličje + podstrešje/mansarda, gradbena linija se upošteva v deležu najmanj 80%. Okvirna kota pritličja je 194,65 m n.m.v. Objekt mora ohranjati videz vrtnarjeve hiše oziroma oranžerije. V ta namen je dopustna dopolnitev objekta osno simetrično glede na osrednjo os formalnega parka.
(5) Za objekt na mestu grajskih hlevov in objekt na mestu vrtnarjeve hiše z rastlinjakom velja, da najvišja točka vidnega dela zidu novega objekta ne sme presegati najvišje točke vidnega dela zidu odstranjenega objekta. Zunanji obod kleti mora ležati pod nivojem terena v deležu najmanj 70%.
(6) Osrednje parkirišče s podzemno garažno hišo lahko obsega do dve podzemni etaži (okoli 70 parkirnih mest na etažo) in ne sme biti manjše od 50% območja, ki ga določa gradbena meja. Dopustna je izvedba parternega parkirišča (rekonstrukcija). Na njem je dopustno urediti tudi parkirna mesta za avtobuse.
(7) Prizidek h kapeli Božjega groba lahko obsega klet + pritličje, višinska kota najvišjega dela strehe pa ne sme biti višja od 3,5 m glede na višinsko koto pritličja kapele. Objekt se locira znotraj območja gradbene meje, vendar tlorisna površina nadzemne etaže (pritličja) ne sme presegati 2/3 tlorisne površine kapele Božjega groba.
(8) Manjše parterno parkirišče v UE K lahko obsega do 20 parkirnih mest, v UE OV pa do 6 parkirnih mest.
2.3 Območje stanovanjske vile
21. člen
(Splošno)
Določila veljajo za UE Območje stanovanjske vile (UE SV).
22. člen
(Vrste dopustnih dejavnosti)
UE je namenjena stanovanjskim potrebam, v objektu nekdanje kovačije pa so dopustne tudi naslednje dejavnosti, podrobneje opredeljene na podlagi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti: 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti
– P. Izobraževanje
– Q. Zdravstvo in socialno varstvo: 86.9 Druge dejavnosti za zdravje
– R. Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (razen: 92 Prirejanje iger na srečo)
– S. Druge dejavnosti: 96 Druge storitvene dejavnosti.
Dejavnosti v objektu nekdanje kovačije so dopustne v obsegu, kot ga omogoča velikost objekta s pripadajočimi zunanjimi površinami ter pod pogojem, da se potrebne parkirne površine zagotovijo znotraj ureditvene enote ter da dejavnost ne povečuje negativnih vplivov na bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
23. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Osrednja stavba (vila) se ohranja.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna tudi izvedba naslednjih objektov:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, nižje od 2,2 m, škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče), spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, enoetažni pritlični objekt s tlorisno površino do 4 m2, utrjena dvorišča do površine 300 m2), pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, etažni plinski priključek za etažno ogrevanje), pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, tipska oziroma montažna greznica, cestni priključek na javno občinsko cesto, priključek na vročevod oziroma toplovod), spominska obeležja, urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija, vodnjak oziroma okrasni bazen, objekt za oglaševanje).
24. člen
(Velikost in zmogljivost objektov ter oblikovanje)
(1) Pri osrednji stavbi (vili) se ohranjajo obstoječi gabariti in zunanja podoba objekta. Rekonstrukcije ne smejo spreminjati kvalitetne obstoječe pojavnosti objekta. V primeru ohranitve objekta nekdanje kovačije se ohranjajo tudi njegovi gabariti oziroma povečave niso mogoče.
(2) Pomožne stavbe so lahko samo pritlične, njihovi gabariti pa pri vizualnem dojemanju UE ne smejo nadvladovati v primerjavi z gabariti osrednje stavbe.
25. člen
(Lega objektov)
Stavbe, ki sodijo med nezahtevne in enostavne objekte, se prednostno umeščajo v ozadje gradbene parcele, to je v območje, ki ne gravitira v ulični prostor Trdinove ulice ter širšega območja križišča z Gubčevo ulico. Odmiki so določeni v splošnih pogojih tega odloka.
26. člen
(Oblikovanje zunanjih ureditev)
(1) Višinske kote terena znotraj UE se načeloma ohranjajo. Možno je preoblikovanje zaradi uskladitve z rekonstruirano Trdinovo ulico.
(2) UE ima omogočeno neposredno priključevanje na javno pot. Vsa potrebna parkirna mesta za to UE se zagotavljajo znotraj UE.
(3) Prostor med ulično fasado stanovanjskega objekta in javnim prostorom se oblikuje urbano. Obstoječe ulične ograje in žive meje se ohranjajo, vzdržujejo in obnavljajo v svoji kvalitetni izvorni obliki, nove pa morajo biti usklajene z obstoječimi. Podporni zidovi in škarpe ali brežine morajo biti od hodnika za pešce odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma 2 m od roba vozišča v primeru, da ni hodnika za pešce.
2.4 Območje vodohrana in otroškega igrišča
27. člen
(Splošno)
Določila veljajo za UE Območje vodohrana in otroškega igrišča (UE VI). Upoštevajo se tudi določila poglavja 3.
28. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Dopustna je izvedba objektov v zvezi z obratovanjem vodohrana, ureditev otroškega igrišča s parkovno ureditvijo ter poti s potrebno urbano opremo.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna tudi izvedba naslednjih objektov:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti dolžine do 100 m in širine do 3 m), ograje, nižje od 2,2 m, škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, pomožni infrastrukturni objekti (pomožni objekti za spremljanje stanja okolja), spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalnozaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica), pomožni komunalni objekti (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto, vodno zajetje), vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (sprehajalna pot, trimska steza), spominska obeležja, urbana oprema.
(3) Dopustna je tudi postavitev orodja oziroma naprav za razgibavanje in drugo rekreacijo ter izvedba manjšega parternega parkirišča, ki obsega do 10 parkirnih mest.
29. člen
(Drugi izvedbeni pogoji)
(1) Noben poseg v to UE ne sme ogrožati obstoječega vodohrana.
(2) Površine UE se v pretežni meri ohranjajo ozelenjene s travo, drevjem in grmovjem. Vse ureditve se izvajajo sonaravno.
2.5 Območje javnih cest
30. člen
(Splošno)
Določila veljajo za UE Območje javnih cest (UE CE), ki zajema območje javnih cest s pripadajočimi ureditvami obcestnega prostora. Pogoji za urejanje v tej UE so v pretežni meri v poglavju 3.2.
31. člen
(Vrste dopustnih objektov)
(1) Načrtovani novi objekti so:
– prometne ureditve: Skalickega ulica (rekonstrukcija ob upoštevanju varstvenega režima za drevored), Trdinova ulica (rekonstrukcija).
(2) Dovoljena je izvedba javnih cest vključno s preostalo javno infrastrukturo ter ureditvijo obcestnega prostora.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna tudi izvedba naslednjih objektov:
– nezahtevni objekti: škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m, pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, postajališče – samo ob Trdinovi ulici), spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti (nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ločilno oziroma krmilno mesto na elektroenergetskih omrežjih, signalno-zaščitni vod v elektroenergetskih omrežjih, relejna hišica, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje), pomožni komunalni objekti (objekt s hidroforno postajo oziroma prečrpališčem – ne znotraj območja spomenika oblikovane narave, vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek na javno občinsko cesto), začasni objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, urbana oprema (razen vodnjaka oziroma okrasnega bazena in otroškega igrišča).
2.6 Območje drevoreda (severni del)
32. člen
(Splošno)
Določila veljajo za UE Območje drevoreda (UE D) – gre za severni del drevoreda, ki posega na privatna zemljišča. Znotraj te UE se s tem OPPN urejajo samo posegi v drevored. Ostale ureditve se izvajajo na podlagi veljavnega OPN MONM. Za južni del drevoreda veljajo enaka določila, kakor so zapisana v 33. členu tega odloka.
33. člen
(Vrste dopustnih del in gradenj)
Obstoječi drevored na Skalickega ulici se ohranja. Posegi v obstoječe kostanje so možni le ob soglasju in nadzoru pristojnih varstvenih služb. Izvede se dosaditev manjkajočega dela drevoreda. Noben poseg v to UE ne sme ogrožati drevoreda (npr. kopanje infrastrukturnih vodov v območju korenin, zasipavanje debel ipd.). Dopustna je namestitev urbane opreme.
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav
3.1 Splošno
34. člen
(1) Za infrastrukturne objekte in naprave so dovoljene novogradnje, prenove in rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve objektov.
(2) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov, naprav in ureditev, vključno z infrastrukturnimi omrežji in napravami, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti na območju urejanja je potrebno upoštevati vse relevantne veljavne predpise in normative ter usmeritve upravljalcev glede obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih.
(3) Če načrtovani objekti posegajo v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, je v projektni dokumentaciji potrebno prikazati detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi, normativi in usmeritvami upravljalcev ter pridobiti njihova soglasja.
(4) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno.
(6) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno pridobiti podatke oziroma ugotoviti položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvestiti upravljalce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(7) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(8) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitne poškodbe obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljalca.
(9) Komunalne in energetske objekte, kot so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali merilna mesta ipd. se praviloma postavlja v sklopu drugega objekta. Če to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto (električne omarice ne smejo biti nameščene na glavnih, vizualno izpostavljenih fasadah stavb) ter se v projektni dokumentaciji predpiše ustrezna zunanja ureditev.
(10) Infrastrukturni objekti in naprave na območju spomenika oblikovane narave – Grajskega parka Grm, in sicér znotraj območja urejanja se izvajajo v skladu z veljavnimi varstvenimi režimi, ki izhajajo iz predpisov s področja varstva narave in kulturne dediščine na območju Mestne občine Novo mesto. Pri izvedbi se v spomenik oblikovane narave posega v najmanjši možni meri. Upoštevajo se tudi določila 33. člena tega odloka.
3.2 Prometna infrastruktura
35. člen
(Cestno omrežje)
(1) Koncept prometne ureditve temelji na navezavi na obstoječe cestno omrežje, kar je razvidno iz grafičnega dela na karti 10 (Situacija prometnega omrežja). Cestno omrežje sestavljajo:
– Trdinova ulica: na odseku od križišča s Skalickega in Gubčevo ulico do uvoza v kompleks Revoza v dolžini približno 90 m. Cesta predstavlja glavni dostop na območje urejanja. Predvidena je njena rekonstrukcija z dvigom nivelete, tako da se niveleta ceste prilagodi načrtovanim ureditvam na tem delu območja urejanja. Cesta se izvede v asfaltu, dopustna pa je tudi izvedba tlakovanja na delu, ki ga prečka osrednja pešpot med gradom in kapelo.
– Skalickega ulica: na odseku od križišča s Trdinovo ulico do uvoza v grad v dolžini približno 175 m poteka skozi kostanjev drevored in grajski park. Cesta predstavlja glavno dostopno pot do gradu in je namenjena predvsem pešcem. Predvidena je njena rekonstrukcija v delu znotraj območja urejanja, vendar se niveletno ne spreminja. Kot zaključni sloj se uporabi granitne kocke, dopusten pa je tudi asfalt ali druge vrste tlakovanja. Postopoma se ukine tranzitni promet. V območju drevoreda postavljanje prometnih znakov in drugih označb ter zabojnikov ni možno. Dopustna je postavitev prometnih znakov na začetku in na koncu ulice.
– Servisna cesta: poteka čez osrednje parkirišče vse do načrtovane novogradnje na mestu grajskih hlevov v dolžini približno 208 m. Cesto se lahko izvede v makadamu (z ustrezno protiprašno zaščito oziroma s travnimi ploščami) ali ob uporabi drugih ustreznih materialov za utrditev povozne površine (tlakovanje, asfalt ipd.).
(2) Tipski prečni profil odseka Trdinove ulice znaša:
 – vozni pas                                  2 x 3,00 = 6,00 m
 – hodnik za pešce                            2 x 1,50 = 3,00 m
 – bankina                                    2 x 0,50 = 1,00 m
 – skupaj                                             = 10,00 m
Na odseku od križanja s pešpotjo grad – kapela do meje s kompleksom Revoza ima Trdinova ulica enostranski hodnik za pešce.
(3) Tipski prečni profil Skalickega ulice znaša:
– vozni pas                                  1 x 3,50 = 3,50 m
 – bankina                                    2 x 0,50 = 1,00 m
 – skupaj                                              = 4,50 m
(4) Tipski prečni profil servisne ceste znaša:
– vozni pas                                  1 x 3,50 = 3,50 m
 – bankina                                    2 x 0,50 = 1,00 m
 – skupaj                                              = 4,50 m
(5) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
36. člen
(Požarne poti)
Kot požarne poti so opredeljene vse servisne in dostopne ceste. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom.
37. člen
(Pešpromet)
Ob Trdinovi ulici se na odseku znotraj OPPN za pešpromet zagotovi obojestranski hodnik za pešce, ki je od vozišča ločen z dvignjenim robnikom minimalne višine 12 cm. Imeti mora utrjeno površino s prečnim nagibom 2%. Na mestu prehodov za pešce se izvedejo poglobljeni robniki oziroma klančine. Pešprometu je namenjena tudi Skalickega ulica.
3.3 Komunalna infrastruktura
38. člen
(Vodovodno omrežje)
Območje urejanja se s pitno vodo oskrbuje iz vodohrana Grm, ki se nahaja v vzhodnem delu območja urejanja. Območje je s pitno in sanitarno vodo oskrbovano vse do kote 200 m n.m.v., nad to koto pa le pogojno z omejitvami.
39. člen
(Fekalna kanalizacija)
(1) Za potrebe gradu Grm, lesene hiše Trdinova ulica 27 in kapele Božjega groba, ki še nimajo urejenega priključka, se zgradi fekalna kanalizacija s priključkom na mešani sistem kanalizacije, ki se nahaja na križišču Adamičeve in Skalickega ulice ter na Gubčevi ulici.
(2) Vse fekalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem.
40. člen
(Padavinska kanalizacija)
Znotraj območja urejanja ni obstoječe padavinske kanalizacije. Padavinske vode s cest, streh in parkirišč je potrebno preko ustreznih filtrov (lovilcev olj ipd.) prioritetno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
41. člen
(Zbiranje in odvoz odpadkov)
(1) Način zbiranja in odvoza odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se določi znotraj posamezne gradbene parcele ob upoštevanju ekološke in tehnične ustreznosti, prometne dostopnosti in vplivov na varovane lastnosti kulturne dediščine oziroma kulturnih spomenikov.
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
3.4 Energetska infrastruktura
42. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) V bližini območja urejanja že potekajo obstoječi SN 20 kV kablovodi. Z načrtovanimi posegi v sklopu OPPN se v 20 kV omrežje ne posega.
(2) Električni vodniki nizke napetosti so že obstoječi in so večinoma prostozračne izvedbe po NN drogovih in strešnih stojalih ter strešnih konzolah. V območju OPPN se zagotovi umestitev NN vodnikov v 1x2xPVC Ø160 mm elektrokabelsko kanalizacijo (EKK), ki poteka med predvidenimi betonskimi kabelskimi jaški standardnih dimenzij. EKK se umesti tako, da se v kasnejši fazi, če se bo pokazala potreba, lahko naveže izven območja urejanja na obstoječo transformatorsko postajo TP Adamičeva, za kar bo potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo. Preuredi se NN priključek (zračni priključek se izvede kabelsko in umesti v enocevno EKK) in priključno mesto za grad Grm. Za potrebe morebitnih novih priključnih mest se za ustrezna mesta predvidi samostoječe omarice, ki se povežejo na predvideno EKK in NN odjem gradu Grm preko enocevne EKK.
(3) Kanalizacijo se polaga na globino 80 cm. Cevi se obbetonirajo s pustim betonom. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 50 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Nad EKK se polaga vroče cinkani valjanec FeZn 25x4 mm in opozorilni trak. Predvideni FeZn se poveže na obstoječega in med seboj s križnimi sponkami. Nova odjemna mesta bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, lociranih na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so skupinske omarice za več odjemnih mest.
43. člen
(Javna in cestna ter ambientalna razsvetljava)
(1) Obstoječa javna razsvetljava znotraj drevoreda ob Skalickega ulici se načeloma ohranja. Možne so korekcije in posodobitve ob zagotavljanju ustreznih življenjskih pogojev za kostanje. Uredi se tudi javna razsvetljava na odseku Trdinove ulice znotraj območja urejanja in ob osrednji sprehajalni pešpoti. Okvirna linija postavitve svetilk je razvidna iz karte 13 (Zbirna situacija komunalne infrastrukture). Medsebojna oddaljenost svetilk znaša do 30 m. Kabli se predvidijo ob hodniku za pešce oziroma v zelenici ter v cevni kabelski kanalizaciji, predvidoma stigmafleks Ø110 mm. Izbor svetilk mora biti usklajen z veljavnimi predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja in usmeritvami službe za varstvo kulturne dediščine. Tip svetilk oziroma njihove značilnosti se določijo v projektni dokumentaciji. Priporočajo se svetilke z ravnim steklom, z zaščito IP65 (vodotesnost in prahotesnost) ter sijalko moči do 70 W z rumeno-oranžno do belo-rumeno svetlobo brez UV spektra (barvna temperatura 2100–3200 °K), ki omogoča osvetljevanje cestišča, pločnika oziroma poti. Svetlobni drogovi morajo biti vroče cinkane izvedbe s sidrno ploščo z ustreznim nivojem cinka ter za 1. cono vetra (skladno s SIST EN 40). Izvede se polaganje ozemljilnega traku FeZn 25x4 mm in polaganje opozorilnega traku.
(2) Dopustna je postavitev ambientalnih svetilk ob poteh v parku, ki se napajajo in krmilijo iz ustreznega stikalnega bloka v gradu Grm.
44. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) V območju urejanja poteka distribucijsko plinovodno omrežje, v katerem nadtlak zemeljskega plina znaša 1 bar. Posege na plinovodu (vključno s konstrukcijskimi elementi) sme opravljati le upravljalec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljalcem sklenjeno pogodbo o izvajanju.
(2) Po končani gradnji mora izvajalec del pridobiti pisno izjavo od upravljalca plinovodnega omrežja, da je upošteval in izpolnil pogoje iz soglasja.
45. člen
(Ogrevanje)
Na javno plinovodno omrežje je obvezna priključitev tistih stavb, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40 kW.
3.5 Telekomunikacijsko omrežje
46. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
(1) Izvede se zaščita obstoječih zemeljskih TK vodov podjetja Telekom s prestavitvijo v predvideno telefonsko oziroma telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo (TK KK) ter prestavitev obstoječih prostozračnih TK vodnikov v predvideno TK KK ustreznih kapacitet in dimenzij.
(2) Izvede se telekomunikacijska kabelska kanalizacija podjetja UPC Telemach (CATV KK) ustreznih dimenzij z navezavo na obstoječo CATV KK (na obstoječo KKS omarico). Izvede se zaščita in prestavitev obstoječih tangiranih CATV vodnikov in CATV KK na delu območja urejanja.
(3) Izvedejo se cevne povezave do predvidenih objektov (TK in CATV priključki) za zagotovitev možnosti telekomunikacijskih povezav. Predvidena je uporaba optičnih in bakrenih zemeljskih oziroma koaksialnih vodnikov. Uporabijo se betonski kabelski jaški ustreznih dimenzij. Pokrovi vseh jaškov naj bodo litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Kabelski objekti bodo predmet projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
47. člen
(1) Na območju urejanja so naslednje enote kulturne dediščine:
– Grad Grm (EŠD 8677)
– Hiša Trdinova 25 (EŠD 14400)
– Hiša Trdinova 27 (EŠD 8098)
– Kapela Božjega groba (EŠD 2759)
– Območje gradu Grm (EŠD 8762)
– Park ob gradu Grm (EŠD 9148).
Enote kulturne dediščine so prikazane v prikazu stanja prostora in drugih uradnih evidencah.
(2) Posegi v objekte in na območja kulturne dediščine se izvajajo na podlagi določil tega OPPN, ob upoštevanju splošnih določil OPN MONM, ki se nanašajo na varstvo kulturne dediščine, veljavnih varstvenih režimov kulturnih spomenikov ter drugih zakonsko utemeljenih usmeritev pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, od katere je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstvene pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji za posege.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
48. člen
(Splošno)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov, naprav in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja je potrebno upoštevati vse relevantne veljavne predpise in normative s področja varstva okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave.
(2) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, goriva iz gradbene mehanizacije) oziroma da emisije v okolje ne bodo presegle predpisanih mejnih vrednosti. V primeru morebitnega onesnaženja (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb, emisije v okolje pa prednostno sanirati na samem izvoru.
49. člen
(Varstvo zraka ter varstvo pred hrupom in elektromagnetnim sevanjem)
Upoštevajo se določila prejšnjega člena.
50. člen
(Varstvo tal)
(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena.
(2) Izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kakovostno zemljino. Rodovitna zemlja (humus) se deponira v pasovih do največ 2 m višine in ločeno od ostalega izkopa ter se uporabi pri sanaciji gradbišča in pri zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.), višek pa se deponira na za to ustrezni deponiji.
51. člen
(Ohranjanje narave)
(1) Na območju urejanja se nahaja spomenik oblikovane narave Grajski park Grm (ev. št. 006003).
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za Ureditveni načrt gradu Grm (Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto, januar 2006).
(3) Vsi posegi na območje spomenika oblikovane narave se izvajajo v skladu z varstvenimi režimi, ki prepovedujejo:
– spreminjati vrtno arhitektonsko zasnovo,
– uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje (veje, debla ali korenine),
– uničevati, odstranjevati ali premeščati druge vrtne arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove,
– spreminjati ekološke pogoje, ki so potrebni za obstoj in razvoj drevja in grmovja,
– graditi na oblikovani zeleni površini, če to ni v skladu z njenimi značilnostmi,
– spreminjati okolico oziroma posegati v varovano območje spomenika oblikovane narave tako, da bi bil ta prizadet (npr. zapiranje pogledov, obzidava ipd.),
– napeljevati zračne energetske vode čez oblikovano zeleno površino.
(3) Pogoji za drevored so določeni v 32. in 33. členu tega odloka.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
52. člen
(Varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo objektov in območja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.
(2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali.
(3) Cestni sistem omogoča dostop do objektov z več strani. Na območju urejanja nad koto 195 m n.m.v. iz javnega vodovoda ni možno zagotavljati ustreznih količin požarne vode, zato se v fazi izdelave projektne dokumentacije s požarnim elaboratom predvidi ustrezno reševanje požarne varnosti.
53. člen
(Obramba ter varstvo pred naravnimi in drugim nesrečami)
(1) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
(2) Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati karto potresne nevarnosti Slovenije, to je Karto projektnega pospeška tal in določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 ter Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1.
VIII. FAZNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV
54. člen
Faznost izvedbe ureditev v sklopu tega OPPN se prilagaja potrebam investitorjev in programov znotraj območja urejanja.
IX. PARCELACIJA IN GRADBENE PARCELE
55. člen
(1) V grafičnem delu tega prostorskega akta so določene gradbene parcele. Zemljiške parcele se v območju urejanja lahko delijo ali združujejo le skladno s karto 9 (Prikaz gradbenih parcel). Odstopanja od pogojev o gradbenih parcelah so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov ter kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem OPPN, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali prometnih površin.
(2) Za potrebe razlastitve in omejitve lastninske pravice v javno korist so dopustne delitve in drugi geodetski postopki vseh zemljiških parcel, ki so potrebne za gradnjo javnih cest in drugih objektov, namenjenih izvajanju gospodarskih javnih služb.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
56. člen
(1) Rešitve, ki so s tem OPPN določene okvirno, se podrobneje opredelijo v projektni dokumentaciji.
(2) Dopustna so manjša odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku, če se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo oziroma pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških, oblikovalskih, ekonomskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše ali so utemeljene zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov oziroma tehničnih smernic ipd.
(3) Pri izvedbi javnih cest in drugih prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom, je zaradi zagotavljanja funkcionalnosti gradnje in uporabe navedenih prostorskih ureditev v času gradnje ali času fazne/etapne izvedbe investicij dopustno z brežinami in drugimi ukrepi za prilagoditev raščenemu terenu in začasnimi infrastrukturnimi ureditvami posegati tudi na površine drugih gradbenih parcel izven območja gradbene parcele, na kateri je načrtovana prostorska ureditev.
(4) Navedena odstopanja v tem členu ne smejo biti v neskladju z ostalimi določili tega odloka, ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme in načrtovanih programov, ne smejo poslabšati obstoječega oziroma predvidenega stanja, to je bivalnih in delovnih razmer na območju ter morajo biti usklajena z javnimi interesi in pristojnimi nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
57. člen
Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območje varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN.
XII. DRUGE OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
58. člen
(1) Investitorji krijejo stroške izdelave projektne in tehnične dokumentacije ter stroške gradnje načrtovanih objektov, vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter vsemi ostalimi ureditvami, ki bodo potrebne zaradi umestitve novih objektov znotraj območja urejanja in njihovih morebitnih navezav na obstoječo infrastrukturo izven območja urejanja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Financiranje izgradnje in prestavitve infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorjji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto, za kar se sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
XIII. KONČNE DOLOČBE
59. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OPPN opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Novo mesto.
60. člen
OPPN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-37/2010
Novo mesto, dne 27. januarja 2011
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.