Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2011 z dne 28. 1. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2011 z dne 28. 1. 2011

Kazalo

168. Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010, stran 539.

Na podlagi 3. in 4. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06), Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(1) S to uredbo se določajo omejevalni ukrepi skladno s Sklepom Sveta 2010/413/SZVP z dne 27. julija 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140/SZVP (UL L št. 195, 27. 7. 2010, str. 39, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: skupno stališče 2010/413/SZVP).
(2) S to uredbo se določajo tudi pristojni organi in sankcije za kršitve te uredbe in Uredbe Sveta (EU) št. 961/2010 z dne 25. oktobra 2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 423/2007 (UL L št. 281, 27. 10. 2010, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: uredba 961/2010/EU).
II. OMEJEVALNI UKREPI
2. člen
(1) Državljanom Republike Slovenije ali z ozemlja Republike Slovenije ali z uporabo plovil, ki plovejo pod zastavo Republike Slovenije, ali zrakoplovov, registriranih v Republiki Sloveniji, je prepovedano:
(a) v Iran, za uporabo v Iranu ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodajati, dobavljati, prenašati ali izvažati oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi deli in komponentami za navedeno, ne glede na to, ali je tako blago po poreklu iz Evropske unije ali ne. Ta prepoved se ne uporablja za nebojna vozila, ki so bila izdelana ali opremljena z opremo za balistično zaščito in so namenjena izključno za zaščito osebja Evropske unije in njenih držav članic v Iranu;
(b) kupovati oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana, ne glede na to, ali izvira z ozemlja Irana ali ne.
(2) Paravojaška oprema iz prejšnjega odstavka vključuje zlasti:
(a) akustične naprave, ki jih proizvajalec ali dobavitelj predstavlja kot primerne za obvladovanje nemirov, in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(b) ščite za uporabo v nemirih in policijske neprebojne ščite ter njihove posebej izdelane sestavne dele;
(c) lisice, izdelane za omejevanje gibanja ljudi, katerih največja skupna velikost, vključno z verigo, je pri merjenju od zunanjega roba enega okova do zunanjega roba drugega v zaklenjenem stanju je od 240 mm do 280 mm;
(d) pasove za uporabo elektrošoka, izdelane za omejevanje gibanja ljudi z elektrošokom z največjo napetostjo prostega teka 10 000 voltov;
(e) vodne topove in njihove posebej izdelane sestavne dele;
(f) vozila za obvladovanje nemirov, posebej izdelana ali prirejena tako, da jih je mogoče naelektriti zaradi odganjanja protestnikov, in njihove v ta namen posebej izdelane ali prirejene sestavne dele;
(g) pištole z električnim nabojem z največjo napetostjo prostega teka 10 000 voltov;
(h) sestavne dele, posebej izdelane ali prirejene za prenosne pripomočke, izdelane ali prirejene za obvladovanje nemirov ali za samozaščito z uporabo elektrošoka (vključno s palicami in ščiti za povzročanje elektrošoka, pištolami za omamljanje in takimi z električnimi naboji);
(i) gumijevke, palice za obvladovanje nemirov in podobne pripomočke za kazenski pregon;
(j) oklepne jopiče, vključno z neprebojnimi oblačili, neprebojno podlogo in zaščitnimi čeladami;
(k) biče;
(l) dele in dodatke, izdelane ali prirejene za uporabljanje v opremi, našteti v točkah od i do k, ali z njo.
3. člen
(1) Vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čez njeno ozemlje se prepreči:
(a) osebam, ki so naštete v prilogi I k sklepu 2010/413/SZVP;
(b) osebam, ki so naštete v prilogi II k sklepu 2010/413/SZVP.
(2) Prejšnji odstavek ne velja za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije zaradi dejavnosti, ki so neposredno povezane s predmeti iz podtočk i in ii točke b tretjega odstavka resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1737 (2006) (v nadaljnjem besedilu: RVSZN 1737 (2006)) za lahkovodne reaktorje, katerih gradnja se je začela pred decembrom 2006. Prejšnji odstavek se prav tako ne uporablja, kadar Republiko Slovenijo zavezujejo mednarodnopravne obveznosti, in sicer:
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne medvladne organizacije,
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica mednarodne konference, ki jo skliče Organizacija združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN) ali katere pokroviteljica je OZN,
– na podlagi večstranskega sporazuma, ki določa privilegije in imunitete, ali
– kadar je Republika Slovenija gostiteljica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
(3) O vsakem od primerov iz prejšnjega odstavka je treba ustrezno obvestiti Svet Evropske unije.
(4) Izjeme od ukrepov iz prvega odstavka tega člena se lahko dovolijo, kadar je potovanje utemeljeno z:
– nujnimi humanitarnimi potrebami, vključno z verskimi dolžnostmi,
– potrebami po izpolnitvi ciljev RVSZN 1737(2006), tudi tistih, ki izhajajo iz XV. člena Statuta Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ali
– udeležbo na medvladnih srečanjih, vključno s tistimi, ki jih prireja Evropska unija ali Republika Slovenija in na katerih poteka politični dialog, s katerim se neposredno razvijajo demokracija, človekove pravice in pravna država v Iranu.
(5) Če Republika Slovenija želi odobriti izjemo na podlagi prejšnjega odstavka, mora o tem predhodno pisno obvestiti Svet Evropske unije. Šteje se, da je bila predlagana izjema dovoljena, če proti njej noben član Sveta Evropske unije ne pošlje pisnega ugovora v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila.
(6) O odobritvi izjem po tem členu odloča ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki v skladu s tretjim in petim odstavkom tega člena obvešča Svet Evropske unije. Z odobritvijo izjem ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, seznani tudi policijo in Odbor Varnostnega sveta OZN iz točke a prvega odstavka tega člena. Obvestilo iz prejšnjega stavka mora vsebovati seznam oseb, ki jim je bil dovoljen vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj.
(7) Kadar se na podlagi tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena osebam iz prvega odstavka tega člena dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije ali tranzit čezenj, se tako dovoljenje omeji na namen, za katerega je bilo dano, in na osebe, na katere se nanaša.
4. člen
(1) Skladno s prvim odstavkom 38. člena uredbe 961/2010/EU so v Republiki Sloveniji pristojni organi za njeno izvajanje:
– ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, v zvezi s 3. členom in točko a drugega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU, v zvezi s 7. členom uredbe 961/2010/EU pa v delu, v katerem se sklicuje na točko a prvega odstavka 2. člena in točko b prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU,
– ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, na podlagi predhodnega mnenja stalne koordinacijske skupine za omejevalne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: skupine) iz 7. člena Zakona o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljnjem besedilu: ZOUPAMO), v zvezi s točko b drugega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU ter v zvezi z 12. in 13. členom navedene uredbe,
– ministrstvo, pristojno za obrambo, na podlagi predhodnega mnenja skupine v zvezi s 7. členom uredbe 961/2010/EU v delu, v katerem se sklicuje na točko a prvega odstavka 5. člena navedene uredbe,
– ministrstvo, pristojno za finance, v zvezi s 17., 18., 19., 21. in 22. členom uredbe 961/2010/EU,
– Banka Slovenije v zvezi s prvim odstavkom 20. člena uredbe 961/2010/EU in
– ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v zvezi z 22. členom, točko d 23. člena, prvim odstavkom 31. člena in 33. členom uredbe 961/2010/EU.
(2) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, skladno s prvim odstavkom 38. člena uredbe 961/2010/EU objavi seznam pristojnih organov s podatki za stike na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU.
(3) Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v skladu s 4., 5. in 6. členom ZOUPAMO vzpostavi zbirko podatkov za izvajanje 22. in 23. člena uredbe 961/2010/EU, ki vsebuje podatke iz drugega odstavka 4. člena ZOUPAMO.
(4) Za poročanje o sumljivih transakcijah se poleg navedenih določb ZOUPAMO smiselno uporabljajo tudi predpisi o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
(5) V zvezi z izvajanjem uredbe 961/2010/EU po prvi alineji prvega odstavka tega člena se:
– pojmi »dobava, prodaja, prenos ali izvoz« iz prvega odstavka 3. člena uredbe 961/2010/EU štejejo za »izvoz« v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 428/2009 z dne 5. maja 2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo (UL L 134, 29. 5. 2009, str. 1, v nadaljnjem besedilu: uredba 428/2009/ES) in Zakonom o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo (Uradni list RS, št. 37/04 in 8/10, v nadaljnjem besedilu: ZNIBDR);
– v skladu z uredbo 961/2010/EU za izdajo dovoljenj smiselno uporablja postopek s predhodnim mnenjem Komisije za nadzor nad izvozom blaga z dvojno rabo ter obveznosti poročanja in vodenja registrov, ki so urejene z uredbo 428/2009/EU, ZNIBDR in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(6) V okviru mnenja skupine po drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena je obvezno mnenje ministrstva, pristojnega za finance, če organ, pristojen za izvajanje ustreznega člena uredbe 961/2010/EU v skladu z navedenima alinejama, to izrecno zahteva ob predložitvi zadeve v mnenje skupini.
III. KAZENSKE DOLOČBE
5. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) v Iran za uporabo v njem ali v njegovo korist neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža oborožitev in drugo vojaško opremo vseh vrst, vključno z orožjem in strelivom, vojaškimi vozili in opremo, paravojaško opremo ter rezervnimi deli in komponentami za navedeno, ne glede na to, ali je tako blago po poreklu iz Evropske unije ali ne (točka a prvega odstavka 2. člena te uredbe);
(b) kupuje oborožitev in opremo iz prejšnje točke iz Irana, ne glede na to, ali izvira z ozemlja Irana ali ne (točka b prvega odstavka 2. člena te uredbe).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
6. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne glede na to, ali je po poreklu iz Evropske unije ali ne, fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom v Iran ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža:
– blago in tehnologijo iz prilog I in II k uredbi 961/2010/EU (točka a prvega odstavka 2. člena uredbe 961/2010/EU);
– opremo iz priloge III k uredbi 961/2010/EU (točka b prvega odstavka 2. člena uredbe 961/2010/EU);
– zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih cilj ali učinek je zaobiti prepovedi iz prejšnjih dveh alinej (točka c prvega odstavka 2. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) blago in tehnologijo iz prilog I, II in III k uredbi 961/2010/EU kupi v Iranu, uvozi ali prevaža iz Irana ne glede na to, ali je ta izdelek po poreklu iz Irana ali ne (4. člen uredbe 961/2010/EU);
(c) fizičnim ali pravnim osebam, subjektom in organom v Iran ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno prodaja, dobavlja, prenaša ali izvaža opremo in tehnologijo iz priloge VI k uredbi 961/2010/EU (prvi odstavek 8. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
7. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno zagotavlja tehnično pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s skupnega seznama ali iz prilog III in VI k uredbi 961/2010/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga s skupnega seznama ali iz prilog I, II, III in VI k uredbi 961/2010/EU ali če navedenim osebam v zvezi z blagom in tehnologijo iz prilog III in VI k uredbi 961/2010/EU ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo takega blaga zagotavlja posredniške storitve (točki a in c prvega odstavka 5. člena ter točka a 9. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno zagotavlja financiranje ali finančno pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo s skupnega seznama ali iz prilog I, II, III in VI k uredbi 961/2010/EU ter vključuje zlasti subvencije, posojila in izvozna kreditna zavarovanja v zvezi z nakupom, prenosom ali izvozom teh izdelkov ali v zvezi z zagotavljanjem pripadajoče tehnične pomoči (točka d prvega odstavka 5. člena in točka b 9. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je zaobiti prepovedi iz točk od a do d prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU ter a in b 9. člena uredbe 961/2010/EU (točka e prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU in točka c 9. člena uredbe 961/2010/EU);
(d) ne pridobi dovoljenja za zagotavljanje:
– financiranja ali finančne pomoči v zvezi z blagom in tehnologijo iz priloge IV k uredbi 961/2010/EU, še zlasti subvencij, posojil in zavarovanja kreditnih izvoznih poslov, za vsako prodajo, dobavo, prenos ali izvoz teh predmetov ali za vsako zagotavljanje s tem povezane tehnične pomoči neposredno ali posredno kateri koli osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi (točka b drugega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
8. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne pridobi predhodne odobritve za neposredno ali posredno prodajo, dobavo, prenos ali izvoz blaga in tehnologije iz priloge IV k uredbi 961/2010/EU fizičnim ali pravnim osebam, subjektom ali organom v Iranu ali za uporabo v tej državi ne glede na to, ali sta po poreklu iz Evropske unije ali ne (prvi odstavek 3. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) kateri koli fizični ali pravni osebi, subjektu ali organu v Iranu ali za uporabo v tej državi neposredno ali posredno zagotavlja tehnično pomoč v zvezi z blagom in tehnologijo iz prilog I in II k uredbi 961/2010/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo blaga iz prilog I in II k uredbi 961/2010/EU ali če navedenim osebam v zvezi z blagom in tehnologijo iz prilog I in II k uredbi 961/2010/EU ali z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo takega blaga zagotavlja posredniške storitve (točka b prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je zaobiti prepoved iz točke b prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU (točka e prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU);
(d) ne pridobi dovoljenja za zagotavljanje tehnične pomoči ali posredniških storitev v zvezi z blagom in tehnologijo iz priloge IV k uredbi 961/2010/EU ter z zagotavljanjem, proizvodnjo, vzdrževanjem in uporabo teh predmetov neposredno ali posredno za katero koli osebo, subjekt ali organ v Iranu ali za uporabo v tej državi (točka a drugega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
9. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne pridobi dovoljenja pristojnega organa, navedenega na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, za transakcijo v zvezi z blagom in tehnologijo iz prvega odstavka 2. člena ali s pomočjo ali posredniškimi storitvami iz prvega odstavka 5. člena uredbe 961/2010/EU (prvi odstavek 7. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
10. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) iranski osebi, subjektu ali organu iz drugega odstavka 11. člena uredbe 961/2010/EU odobri finančno posojilo ali kredit ali v teh osebah pridobi ali poveča lastniški delež ali ustanovi skupno podjetje (točke od a do c prvega odstavka 11. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) s sklenitvijo sporazuma ali kakor koli drugače sprejme ali potrdi, da ena ali več iranskih fizičnih ali pravnih oseb, subjektov ali organov v podjetju, ki opravlja dejavnosti iz podtočk od i do iii točke a 15. člena uredbe 961/2010/EU, odobri finančno posojilo ali kredit, v njem pridobi ali poveča lastniški delež ali z njim ustanovi skupno podjetje (točka a 15. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je zaobiti prepovedi iz točk od a do c prvega odstavka 11. člena uredbe 961/2010/EU in točke a 15. člena uredbe 961/2010/EU (točka d prvega odstavka 11. člena uredbe 961/2010/EU in točka b 15. člena uredbe 961/2010/EU);
(d) ne pridobi dovoljenja pristojnega organa, navedenega na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, za naložbo v iransko osebo, subjekt ali organ, ki proizvaja blago ali tehnologijo iz priloge IV k uredbi 961/2010/EU (prvi odstavek 12. člena uredbe 961/2010/EU);
(e) ne pridobi dovoljenja pristojnega organa, navedenega na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, za naložbo v iransko osebo, subjekt ali organ, ki opravlja dejavnosti iz točke a drugega odstavka 11. člena uredbe 961/2010/EU (13. člen uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) ne zamrzne vseh sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo osebam, subjektom ali organom iz prilog VII in VIII k uredbi 961/2010/EU, ki so v njihovi lasti ali s katerimi razpolagajo ali jih nadzirajo (prvi in drugi odstavek 16. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) osebam, subjektom ali organom iz prilog VII in VIII k uredbi 961/2010/EU neposredno ali posredno ali v njihovo korist da na voljo sredstva ali gospodarske vire (tretji odstavek 16. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali posledica je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz prvega, drugega in tretjega odstavka 16. člena uredbe 961/2010/EU (četrti odstavek 16. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
12. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ob prenosu sredstev, ki jih v Iran in iz njega prenese katera koli iranska fizična ali pravna oseba, subjekt ali organ:
(a) pristojnemu organu, navedenemu na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, predhodno pisno ne priglasi prenosa sredstev v višini nad 10.000 evrov ali ustrezni protivrednosti (točki a in b prvega odstavka 21. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) ne pridobi predhodnega dovoljenja pristojnega organa, navedenega na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, za prenos sredstev nad 40.000 evrov ali ustrezni protivrednosti (točka c prvega odstavka 21. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz točke b prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
13. člen
(1) Kreditna ali finančna institucija, za katero se uporablja 39. člen uredbe 961/2010/EU se, če pri poslovanju s kreditnimi in finančnimi institucijami iz drugega odstavka 23. člena uredbe 961/2010/EU:
(a) ne zahteva, da se na plačilnih nalogih izpolnijo vsi podatki, ki se nanašajo na izdajatelja in prejemnika zadevne transakcije, in ne zavrne izvedbe transakcije, če ti podatki niso zagotovljeni (točka b prvega odstavka 23. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) ne hrani pet let vseh evidenc transakcij in jih na zahtevo ne da na voljo nacionalnim organom (točka c prvega odstavka 23. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) brez poseganja v člena 5 in 16, kadar sumi ali ima utemeljen razlog za sum, da so sredstva povezana s financiranjem širjenja jedrskega orožja, tega takoj ne sporoči pristojnemu organu, navedenemu na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU (točka d prvega odstavka 23. člena uredbe 961/2010/EU), za prekršek kaznuje z globo, ki je določena v Uredbi o izvajanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (Uradni list RS, št. 1/08, v nadaljnjem besedilu: uredba o izvajanju uredbe 1781/2006/ES).
(2) Z globo iz prejšnjega odstavka se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba kreditne ali finančne institucije, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznujejo:
(a) kreditna ali finančna institucija, za katero se uporablja 39. člen uredbe 961/2010/EU, če pri kreditni ali finančni instituciji s sedežem v Iranu, vključno z iransko centralno banko, ali tisti, ki je navedena v drugem odstavku 23. člena uredbe 961/2010/EU, odpre nov bančni račun ali sklene nov korespondenčni bančni odnos ali v Iranu odpre novo predstavništvo ali ustanovi novo podružnico, hčerinsko družbo ali skupno podjetje (točke od a do d prvega odstavka 24. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v imenu kreditne ali finančne institucije s sedežem v Iranu, vključno z iransko centralno banko, ali zanjo oziroma v imenu kreditne ali finančne institucije, ki je navedena v drugem odstavku 23. člena uredbe 961/2010/EU, ali zanjo sklene sporazum o odprtju predstavništva ali ustanovitve podružnice ali hčerinske družbe v Evropski uniji (točka b drugega odstavka 24. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če pridobi ali poveča delež ali kakršno koli drugo lastniško udeležbo v kreditni ali finančni instituciji, za katero se uporablja 39. člen uredbe 961/2010/EU (točka d drugega odstavka 24. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se kreditna ali finančna institucija ali pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
15. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če osebam, subjektom ali organom iz točk od i do iv 25. člena uredbe 961/2010/EU neposredno ali posredno proda ali od njih kupi državne obveznice ali obveznice z jamstvom države, izdane po 26. juliju 2010, ali če tem osebam zagotovi posredniške storitve ali jim pomaga pri izdaji takih obveznic (točke od a do c 25. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
16. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
(a) subjektom iz podtočk od i do iii točke a prvega odstavka 26. člena uredbe 961/2010/EU zagotavlja zavarovanje ali pozavarovanje (točka a prvega odstavka 26. člena uredbe 961//2010/EU);
(b) zavestno in naklepoma sodeluje pri dejavnostih, katerih namen ali posledica je neposredno ali posredno izogibanje ukrepu iz točke a prvega odstavka 25. člena uredbe 961/2010/EU (točka b prvega odstavka 26. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 1.500 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
17. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če v zvezi s pogodbo ali drugo transakcijo, na katere izvedbo so posredno ali neposredno, v celoti ali deloma vplivali ukrepi, uvedeni z uredbo 961/2010/EU, odobri nadomestilo škode ali druge vrste podobnih zahtevkov, kot je zahtevek za odškodnino ali terjatev oziroma zahtevek za podaljšanje dospelosti ali za plačilo predvsem finančne garancije ali jamstva v kakršni koli obliki, ki jih zahtevajo:
(a) osebe, subjekti ali organi, uvrščeni na seznam iz prilog VII in VIII k uredbi 961/2010/EU (točka a prvega odstavka 29. člena uredbe 961/2010/EU);
(b) katera koli druga oseba, subjekt ali organ v Iranu, vključno z iransko vlado (točka b prvega odstavka 29. člena uredbe 961/2010/EU);
(c) katera koli druga oseba ali subjekt, ki deluje prek take osebe ali subjekta ali v njeno oziroma njegovo korist (točka c prvega odstavka 29. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
18. člen
(1) Z globo od 1.500 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če brez poseganja v veljavna pravila glede poročanja, zaupnosti in poslovne skrivnosti:
– nemudoma ne pošlje vseh podatkov, ki bi pripomogli k spoštovanju obveznosti iz uredbe 961/2010/EU, kakor je npr. zamrznitev računov in zneskov v skladu s 7. členom uredbe 961/2010/EU, pristojnim organom, navedenim na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, če prebiva ali ima sedež v Republiki Sloveniji, in neposredno ali prek teh pristojnih organov Komisiji Evropskih skupnosti (točka a prvega odstavka 31. člena uredbe 961/2010/EU);
– ne sodeluje s pristojnimi organi, navedenimi na spletni strani iz priloge V k uredbi 961/2010/EU, pri vsakem preverjanju takih podatkov (točka b prvega odstavka 31. člena uredbe 961/2010/EU).
(2) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
19. člen
(1) Z globo od 200 do 125.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če z namenom, da bi zase ali za koga drugega pridobil dovoljenje ali odobritev, ki se zahteva po uredbi 961/2010/EU, navaja nepopolno ali nepravilno dejansko stanje, ali če tako dejansko stanje navede iz malomarnosti.
(2) Če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 500.000 evrov.
(3) Z globo od 1.500 do 4.100 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(4) Z globo od 500 do 1.200 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
IV. NADZOR
20. člen
(1) Izvajanje določb te uredbe in uredbe 961/2010/EU v okviru svojih pooblastil iz zadev stvarne pristojnosti organa nadzirajo pristojni inšpekcijski in carinski organi, policija in pristojni nosilci javnih pooblastil. Če gre za vojaško orožje in vojaško opremo, opravljajo nadzor iz prejšnjega stavka Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo in carinski organi, če gre za civilno orožje, strelivo in gospodarska razstreliva, pa Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in carinski organi.
(2) Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka organi odvzamejo predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali so nastali v zvezi z njim.
(3) O ugotovljenih kršitvah določb iz te uredbe in uredbe 961/2010/EU organi iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(4) Za nadzor nad izvajanjem 23. člena uredbe 961/2010/EU se uporabljajo določbe 2. člena uredbe o izvajanju uredbe 1781/2006/ES.
V. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
21. člen
(1) Z uveljavitvijo te uredbe preneha veljati Uredba o omejevalnih ukrepih proti Iranu in izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (Uradni list RS, št. 94/07, 57/09 in 113/09).
(2) Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00724-79/2010
Ljubljana, dne 30. decembra 2010
EVA 2010-1811-0227
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost