Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2010 z dne 29. 12. 2010

Kazalo

5636. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«, stran 16626.

Na podlagi 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta Pod Polico (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/07) in 12. ter 78. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Svet Občine Naklo na 2. seji dne 14. 12. 2010 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Pod Polico«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se ob upoštevanju določil Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt POD POLICO (v nadaljevanju OPPN).
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na mejo območja ter lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev ter okoljevarstvene ukrepe.
(2) Tekstualni del obsega:
– odlok,
– splošne določbe,
– območje urejanja,
– opis prostorske ureditve,
– zasnova projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje,
– zasnova projektnih rešitev komunalnih vodov in naprav,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolje, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin,
– etapnost izvedbe,
– obveznosti investitorja in izvajalca,
– tolerance,
– končne določbe.
(3) Grafični del obsega:
 – izsek iz kartografskega dela
 OPN s prikazom prostorske
 ureditve na širšem območju            1:5000,
 – območje OPPN z obstoječim
 parcelnim stanjem                     1:1000,
 – prikaz vplivov in povezav s
 sosednjimi območji                    1:2000,
 – ureditvena situacija                1:1000,
 – prikaz ureditev glede poteka
 omrežij in priključevanja
 objektov na gospodarsko javno
 infrastrukturo ter grajeno javno
 dobro                                 1:1000,
 – prikaz ureditev, potrebnih za
 varovanje okolja, naravnih virov,
 ohranjanje narave in varstva
 kulturne dediščine                    1:1000,
 – prikaz ureditev potrebnih za
 obrambo ter varstvo pred
 naravnimi in drugimi nesrečami,
 vključno z varstvom pred požarom       1:1000
 – načrt parcelacije                   1:1000.
(4) Priloge obsegajo:
– izvleček iz strateških prostorskih aktov,
– prikaz stanja prostor,
– seznam strokovnih podlag in upoštevanih predpisov,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev,
– povzetek za javnost,
– predstavitvena karta,
– okoljsko poročilo – posebna mapa.
II. OBMOČJE UREJANJA
3. člen
(obseg območja)
(1) OPPN obsega del prostorske enote PL3(*). Za predmetne površine je predpisana izdelava podrobnega prostorskega izvedbenega akta. Območje je na vzhodu, jugu in zahodu omejeno z obstoječimi cestami, ki so del širšege prometne mreže proizvodno-poslovno-industrijskega območja Polica, na severu pa z izrazito naravno teraso nekdanjega peskokopa. Načrtovani kompleks, ki je predmet obdelave, obsega 13,8ha.
(2) Predmetne površine so po določilih Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 11/10) opredeljene kot del poselitvenega območja, ki je namenjeno gospodarski coni (IG). V območju so dovoljene sledeče dejavnosti: proizvodnja, obrt, skladiščenje, trgovina, servisi, gradbena proizvodnja, parkirišča, spremljajoči objekti, ki služijo tem dejavnostim (upravne stavbe, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi).
(3) Območje OPPN obsega dele ali celotna zemljišča naslednjih parcelnih številk: 140/6, 140/10, 140/12, 141/3, 146/3, 146/6, 146/8, 147/1, 147/2, 147/3, 149/6, 158/4, 158/6, 158/8, 159, 160/1, 160/2, 161, 162/1, 162/2, 163/2, 166/15, 167/1, 168, 169/1, 169/2, 169/3, 169/4, 169/5, 170/2, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 171/5, 172/1, 172/2, 172/3, 172/4, 172/5, 172/6, 172/7, 172/8, 175/1, 175/2, 175/3, 176/1, 176/2, 176/3, 176/4, 177/1, 177/2, 178, 179, 180, 181, 406/8, 406/10, 415/2, 417/2, 417/6, 418/1, 418/2, 418/3, 432/3, vse k.o. Pivka.
(4) Območje OPPN ni identično meji prostorske enote PL3(*), pač pa obsega le njegov del.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Predmetno območje meji na severozahodu na območje urejanja z oznako SS (območja eno in dvostanovanjskih stavb) oziroma K1 (najboljša kmetijska zemljišča), na severovzhodu na območje urejanja z oznako PO (območje prometnih površin) na jugozahodu pa na območje urejanja z oznako G (gozd s posebnim namenom – predvideno) oziroma IG (gospodarska cona).
(2) Na južnem in vzhodnem delu površine OPPN-ja mejijo na območje proizvodnih dejavnosti (obstoječi objekti EXOTERMA), ki jih s prostorskimi akti ureja Mestna občina Kranj.
(3) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni za potrebe gradnje, prestavitve ali rekonstrukcije komunalne, energetske in prometne infrastrukture ter ostalih (omilitvenih ukrepov) ureditev potrebnih za izvedbo OPPN.
5. člen
(predvidena delitev in posegi v območju)
(1) Območje urejanja sestavljajo tri ureditvene enote:
– Ureditvena enota          dejavnosti podjetja
UE I                                  PRIMORJE,
– Ureditvena enota          dejavnosti podjetja
UE II                                    BREZA,
– Ureditvena enota          dejavnosti podjetja
UE III                                  TRAMIN.
(2) V območje urejanja je vključena tudi sanacija brežine in platoja na skrajnem severovzhodnem delu območja.
6. člen
(programska vsebina)
Ureditvena enota I
(1) Obstoječe stanje: Objekti gospodarske družbe PRIMORJE obsegajo: upravni objekt s pisarniškimi kontejnerji, laboratorij, delavnico betonskih izdelkov in skladišče, železokrivnico-proizvodno halo in »zvezdasto« betonarno, deponijo betonske armature pred železokrivnico, pomožne objekte, »kubično« betonarno s pomožnim objektom, površine za skladiščenje opažnega in gradbenega materiala ter objekte separacije z nakladačem in manipulativnim prostorom. Višinsko nivoji posameznih teras segajo od kote +377,50 do kote +387,00.
(2) S predmetnim OPPN-jem se prostor znotraj ureditvene enote I oblikuje tako, da obsega:
– objekt A: poslovna stavba s pripadajočimi površinami.
– objekt B: poslovna stavba s pripadajočimi površinami.
– objekt C: poslovna, proizvodna in skladiščna dejavnost (skladišče, laboratorij, gradbena mehanizacija, poslovni prostori za namene betonarne in skladišča, proizvodnja betonskih prefabrikatov, tesarska delavnica in žaga) in betonarna.
– D plato za začasno deponiranje lastnih gradbenih odpadkov.
– E plato za predelavo gradbenih odpadkov.
– F usedalnik mulja iz separacije.
– G sanacija rudarskega prostora severnega in severovzhodnega dela gramoznice, ki predstavlja delno zasutje brežin gramoznice, zasutje ter poravnavo poglobljene površine platoja in biološko sanacijo določenih površin.
– H pripadajoči pomožni objekti (kot so pralni plato za odpadni beton, usedalniki odpadnega betona, zbirni bazeni mulja, reciklatorji odpadnega betona ...) in vratarnica.
– Ureditve pripadajoče prometne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture.
– Višinsko se nivoji posameznih teras dvignejo oziroma poenotijo na koto +385,00 (severni proizvodni del) oziroma segajo do kote +387,00 (južni poslovni del).
Ureditvena enota II
(1) Obstoječe stanje: Površine poslovnega centra družbe BREZA še niso pozidane. Višinsko nivoji posameznih teras segajo od kote +380,50 do kote +387,70.
(2) S predmetnim OPPN-jem se prostor znotraj ureditvene enote II oblikuje tako, da obsega:
– objekt A: trgovsko poslovni objekt z gradbenim in repro materialom s poslovno pisarniškimi prostori, manjšim gostinskim lokalom – dnevnim barom ter bencinskim servisom s spremljajočimi prostori in pripadajočimi površinami.
– objekt B: večnamenska hala za potrebe trgovine in skladiščenja gradbenega in repro materiala s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami.
– objekt C: večnamenska hala za potrebe skladiščenja repro materiala s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami.
– odprto skladišče – plato za začasno deponiranje razsutega gradbenega materiala, z dostopno rampo na nižji nivo platoja.
– Ureditve pripadajoče prometne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture.
– Višinsko se nivoji posameznih teras dvignejo oziroma poenotijo na koto 382,00 (zahodni plato deponije) oziroma segajo od kote +387,00 do kote +387,70 (vzhodni poslovni del).
Ureditvena enota III
(1) Obstoječe stanje: Površine družbe TRAMIN zaseda začasen montažen objekt. Višinsko nivoji posameznih teras segajo od kote +387,50 do +388,80.
(2) S predmetnim OPPN-jem se prostor znotraj ureditvene enote III oblikuje tako, da obsega:
– objekt A: Poslovno-servisni-skladiščni objekt različnih namembnosti (avtopralnica, kleparska delavnica, mehanična delavnica, skladišče, pisarne, bife).
– objekt B: Poslovno stavbo in servisni objekt (garderobe za voznike).
– objekt C: Skladišče za potrebe svojih dejavnosti.
– Ureditve pripadajoče prometne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture.
– Višinsko se nivoji posameznih teras dvignejo oziroma poenotijo na koto 388,00 (severni plato za parkiranje) oziroma segajo od kote +388,30 do kote +388,90 (južni poslovni del).
Brežina
(1) Obstoječe stanje: Severovzhodni rob območja zaključuje strma brežina.
(2) S predmetnim OPPN-jem sanacija obsega zmanjšanje naklona in utrditev – zasaditev le-te skladno z rudarskim projektom. Ostale odprte površine med ureditvenimi enotami in sanirano brežino se nivojsko uskladijo s travnimi brežinami.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
7. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje)
Ureditvena enota I
(1) Na jugozahodnem delu enote se zaradi gradnje novega poslovno proizvodno skladiščnega objekta porušijo obstoječi upravni objekti, laboratorij, delavnica betonskih izdelkov, skladišče ter pomožni objekt. Rušitveni material se odpelje na deponijo gradbenih odpadkov.
(2) Obstoječa železokrivnica ni predmet urejanja podrobnega prostorskega akta. Na grafiki je prikazana zaradi funkcionalne zaokrožitve območja in ostalih ureditev.
(3) objekt A – poslovna stavba:
tloris: max. 30,00 m × 30,00 m,
višina: max. 16,00 m,
etažnost: K+P+3,
streha: ravna.
Ob in v objektu bo urejenih do 30 parkirnih mest za osebna vozila.
(4) objekt B – poslovna stavba:
tloris: max. 30,00 m × 30,00 m,
višina: max. 16,00 m,
etažnost: K+P+3,
streha: ravna.
Ob objektu bo urejenih do 30 parkirnih mest za osebna vozila. Poslovna stavba ima urejen direkten uvozno-izvozni priključek s ceste Polica–Exoterm.
(5) objekt C – poslovno-skladiščno-proizvodni objekt in betonarna:
tloris: max. 40,00 m +20,00 m × 30,00 m + 15,00 m,
višina: max. 12,00 m,
etažnost: P+2,
streha: minimalnega naklona (kot na železokrivnici).
Ob objektu so na severni strani za namen skladiščenja predvidene tri deponije, od tega dve odprti in ena delno pokrita.
(6) ureditev D – plato za začasno deponiranje lastnih gradbenih odpadkov:
Severozahodni del obstoječe gramoznice je predviden za predelavo gradbenih odpadkov.
povr. platoja: 70,00 x 120,00 m,
kota: celotna površina se nasipa s sedanje višine +382,50 na koto +385,00, lahko tudi do kote +387,00.
Površina se ograditi z žično ali drugo ograjo, ki preprečuje neoviran dostop do posameznih vrst odpadkov. Za začasno skladiščenje se postavijo premični elementi – boksi medsebojno ločeni z začasno ograjo, katere velikosti se določi glede na količino posameznega odpadka. Predvidenih je 7 boksov, s skupno prostornino od 2.500 do 5.000 ton. Med boksi je predviden tudi 1 boks za začasno shranjevanje nedoločenih gradbenih odpadkov ter 6 manjših boksov za zbiranje preostanka odpadkov namenjenih nadaljnji predelavi oziroma predaji pooblaščenemu zbiralcu ali predelovalcu. Okvirne dimenzije večjih boksov so 10,00 x 20,00 m, manjših pa 10,00 x 10,00 m. Položaj boksov od štev. 1 do 14 je prikazan v grafični prilogi. Dostop do prostora je preko gramoznice ob obstoječi separaciji.
(7) ureditev E – plato za predelavo gradbenih odpadkov:
kota: celotna površina se nasipa s sedanje višine +381,20 na koto +385,00, lahko tudi do kote +387,00.
Na platoju ob začasnem skladišču gradbenih odpadkov je predvidena predelava gradbenih odpadkov in zemeljskih izkopov po postopku R5 (recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov) in R10 (vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje). Prostor za predelavo odpadkov po postopku R5 je predviden na parcelah oziroma delu parcel št. 169/1 in 169/5 obe k.o. Pivka in je namenjen postavitvi drobilne in sejalne naprave ter postavitvi boksov za začasno shranjevanje produktov predelave; gradbene materiale. Predvideni položaj naprave za predelavo gradbenih odpadkov po postopku R5 je prikazan v grafični prilogi. Prostor za predelavo odpadkov po postopku R10 – vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje je brežina oziroma del brežine za sanacijo ter poglobljeni del gramoznice.
(8) ureditev F – usedalnik mulja iz separacije:
Za nemoteno obratovanje obstoječe separacije je potrebno (v manjšem obsegu) obdržati sedanji usedalnik za mulj.
površina: okoli 1000 m2, nepravilne oblike okvirnih dimenzij 25 x 40 m.
kota: zgornja višina bo poravnana s koto +385,00, lahko tudi do kote +387,00.
Lokacija in dimenzije usedalnika so razvidne iz grafične priloge.
(9) ureditev H – gradnja pripadajočega pomožnega objekta in vratarnica.
(10) ostala zunanja ureditev:
Ureditev manipulativnih površin okrog betonarne je prilagojena na vožnjo težjih kamionov – vlačilce, ki dovažajo materiala na deponijo in odvažajo betonsko mešanico, betonske izdelke in armaturo. Ureditev je zasnovana tako, da omogoča krožno vožnjo pod nakladalnim silosom in na vgrajeno mostno tehtnico. Severno od objekta C je predvidena večja odprta deponija prefabrikatov oziroma podobnega materiala.
Obstoječi objekti separacije se postopoma (glede na nasipanje platoja) odstranijo oziroma preselijo v sklop ureditve F.
dostop: osrednji dostop v ureditveno enoto bo urejen z južne strani iz rekonstruirane ceste Pod Polico. Objekt B ima lahko tudi neposreden dostop na cesto Pod Polico.
parkiranje: za osebna vozila za zaposlene in stranke (okoli 150 parkirnih mest) se nameni skrajni južni in vzhodni del poslovnega platoja (lahko tudi v kletni etaži), za tovorna vozila se uredi manjše število mest ob pralni ploščadi.
kota terena: +387,90 oziroma +387,70, to je tudi kota parkirnega platoja okrog poslovnih stavb.
ograja: celotna ureditvena enota se ogradi z varovalno žično ograjo do višine 2,00 m.
Ureditvena enota II
(1) objekt A – poslovna stavba (večnamenska stavba za potrebe trgovine z gradbenim in repro materialom s poslovnimi pisarniškimi prostori, manjšim gostinskim lokalom – dnevnim barom, s spremljajočimi prostori ter bencinskim servisom, pripadajočimi parkirnimi površinami:
tloris: max. 24,00 m × 16,00 m,
višina: max. 9,60 m,
etažnost: P+1,
streha: dvokapnica naklona do 12°.
V pritličju bodo prodajni, skladiščni ter ostali pomožni prostori, v nadstropju pa poslovno pisarniški prostori.
(2) objekt B – večnamenska hala za potrebe trgovine in skladiščenja gradbenega in repromateriala s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami za parkiranje strank, ob objektu bo urejenih do 30 parkirnih mest za osebna vozila:
tloris: max. 30,00 m × 20,00 m,
višina: max. 9,60 m,
etažnost: P,
streha: dvokapnica naklona do 12°.
(3) objekt C – večnamenska hala za potrebe skladiščenja repromateriala s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami, ob objektu bo urejenih do 10 parkirnih mest za kombinirana in tovorna vozila:
tloris: max. 30,00 m × 20,00 m,
višina: max. 9,60 m,
etažnost: P,
streha: dvokapnica naklona do 12°.
(4) bencinski servis z rezervoarji:
Lokacijsko je objekt podaljšek poslovne stavbe A. Bencinski servis bo urejen za potrebe prodaje bencinov in diesel goriv za osebna in tovorna vozila. Površine za točenje goriva so lahko pokrite z ustrezno nadstrešnico. Dva jeklena rezervoarja (jeklene, dvoplaščne valjaste oblike) s skupno kapaciteto 190 m3 sta vkopani v zelenici poleg pretakališča oziroma manipulacijskih in parkirnih površin.
(5) deponija – odprto skladišče (plato za začasno deponiranje razsutega gradbenega materiala):
Skrajni zahodni del ureditvene enote se oblikuje kot nižji plato na koti +382,00. Namenjen je skladiščenju razsutega gradbenega in repromateriala. Odprto skladišče bo urejeno kot utrjeni plato v makadamski izvedbi. Premoščanje višinskih razlik je na zahodno stran urejeno z zatravljeno brežino, na vzhodno, južno, zahodno in delno severno brežino pa je omejeno s škarpo z opornimi zidovi.
(6) ostala zunanja ureditev:
dostop: osrednji dostop v ureditveno enoto bo urejen z južne strani ceste Pod Polico, v križišču, ki vodi do poslovne stavbe Exoterma. Objekt B ima lahko tudi neposreden dostop na cesto Pod Polico, v križišču, ki vodi tudi do poslovnega centra DSV.
parkiranje: za osebna vozila za zaposlene in stranke (70 parkirnih mest) se nameni skrajni južni in zahodni del poslovnega platoja, za tovorna vozila se uredi manjše število parkirnih mest ob objektih B in C.
kota terena: med +387,00 in +387,70, to je tudi kota parkirnega platoja okrog večnamenskih stavb in dveh večnamenskih hal.
ograja: celotna ureditvena enota se ogradi z žično ali drugo ograjo do višine max 2,50 m.
Ureditvena enota III
(1) objekt A – poslovno-proizvodna stavba s črpalko:
tloris: max. 42,00 m × 30,00 m,
višina: max. 10,00 m,
etažnost: P+2,
streha: dvokapnica naklona 0–20°.
Kapaciteta bencinske črpalke do 200.000 l.
Za parkiranje tovornih vozil bo urejenih do 40 parkirnih mest.
(2) objekt B – poslovni stavbi/restavracija/bife:
tloris: max. 15,00 m × 10,00 m in 10,00 m × 10,00 m,
višina: max. 10,00 m, max. 10,00 m,
etažnost: P+2,
streha: dvokapnica naklona 30–40°.
(3) objekt C – skladišče:
tloris: max. 30,00 m × 20,00 m,
višina: max. 6,00 m,
etažnost: P+1
streha: dvokapnica naklona 0-20°.
(4) ostala zunanja ureditev:
dostop: osrednji dostop v ureditveno enoto bo urejen z južne strani iz rekonstruirane ceste Pod Polico.
parkiranje: za osebna vozila za zaposlene in stranke (do 40 parkirnih mest) se nameni jugovzhodni del platoja, za tovorna vozila na osrednjem delu ureditvene enote se uredi do 40 parkirnih mest.
kota terena: +388,30, nivo parkirnega platoja okrog poslovnih stavb bo na koti +388,90.
ograja: celotna ureditvena enota se ogradi z varovalno žično ograjo do višine 2,00 m.
Skupna merila (za gradnjo) za ureditvene enote I, II in III:
(1) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Oblikovanje se prilagodi tipu industrijskih oziroma skladiščnih objektov v bližnji in širši okolici industrijske cone. Uporablja se enotna kritina v podobnem barvnem tonu. Fasade so lahko obdelane s sistemom fasadnih panelov, z zaključnimi ometi, dovoljene so tudi obloge iz umetnega kamna, lesa, stekla, opeke ali keramike. Možni so poudarki, izzidki in nadstreški ob glavnih vhodih. Fasada na montažnih objektih je praviloma lahko iz profilirane pločevine ali umetnih prosojnih ali neprosojnih materialov.
(2) Vse novogradnje so pozicionirane s fiksno točko, kote pritličij so določene z višinskimi kotami v toleranci ±0,50 m glede na konfiguracijo terena.
(3) Premoščanje višinskih razlik med nivoji terena posameznih ureditvenih enot se ureja s travnimi brežinami, izjema je izvedba škarp med ureditvenima enotama I in II ter II in III, kjer je njena višina pogojena s kotami posameznih platojev znotraj ureditvene enote.
(4) Zaradi neraščenih tal v območju in predvidenega nasipanja do zahtevane kote terena je za predvidene objekte potrebno predhodno opraviti geomehanske raziskave in na osnovi teh rezultatov v PGD projektu predpisati sistem temeljenja.
(5) Na območju parcele predvidenega objekta je možna postavitev in izvedba enostavnih objektov v skladu s Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08).
(6) Za vse objekte je dovoljena rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava skladno z dimenzijami in tolerancami tega odloka. Rušitev, rekonstrukcija, nadzidava in dozidava je dovoljena tudi za objekt železokrivnice v Ureditveni enoti I, tloris in gabarit se lahko poveča do maksimalno 20%.
(7) Vsi objekti so lahko tudi podkleteni.
(8) Pri gradnji objektov se na celotnem območju podrobnega prostorskega načrta spodbuja uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra, biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:
– izboljšuje toplotna izolacija objektov,
– spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,
– pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,
– zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso,
(9) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
Skupna merila (za zasaditev) za ureditvene enote I, II in III:
(1) Južna stranica vseh treh ureditvenih enot ki meji na dostopno cesto se zasadi z visokodebelnim drevoredom. Izbira drevesne vrste mora upoštevati, da njihove krošnje ne segajo v prosti profil javne poti, koreninski sistem pa ne sme poškodovati podzemne infrastrukture. Z omenjeno ureditvijo se vzpostavi nova naravna poteza, ki sledi osrednji komunikaciji območja Polica.
(2) Za površine, namenjene ogozditvi je potrebno:
– uporabiti sadike avtohtonih drevesnih vrst oziroma vrst, značilnih za prvotne gozdne združbe in gozdne združbe v okolici območja urejanja,
– investitorji oziroma izvajalci se morajo o načinu in času saditve ter kasnejši negi nastajajočih gozdnih sestojev posvetovati s Krajevno enoto Zavoda za gozdove Slovenije.
– za hortikulturno ureditev okolice objektov je zaradi bližine gozda dovoljeno uporabiti le sadike avtohtonih drevesnih vrst drevja in grmovnic, ki niso prenašalke hruševega ožiga,
– drevje, ki bi ga bilo treba posekati, se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za poseg v prostor.
Skupna merila (za sanacijo) za ureditev brežine:
(1) Sanacija severne brežine bo izvedena (skladno z rudarskim načrtom sanacije oziroma omilitvenimi ukrepi okoljskega poročila) z ublažitvijo naklona – z nasipanjem. Nasipanje bo izvedeno od zgoraj in le delno od spodaj. Začasni dostop do zgornjega roba je možen po poti neposredno nad zgornjim robom brežine. Zasip je potrebno izvesti najmanj do obsega, ki zagotavlja predvideni naklon brežine 1:1,75 oziroma 30°. Za zasipni material se uporablja mešani mineralni material – zemljina iz gradbenih izkopov ali umetno pripravljena zemljina nastala pri predelavi gradbenih odpadkov. Končna vrhnja plast zasipa mora biti iz humusnega materiala, ki omogoča zasaditev rastlinja.
(2) Biološka sanacija se izvaja v dveh sklopih.
– zatravitev s travno mešanico,
– zasaditev z drevesnimi vrstami na površini približno 0,7 ha (češnja ob robu in šopasto do 5%, veliki jesen gnezdasto do 10%, smreka skupinsko do gnezdasto do 40%, hrast, dob, graden gnezdasto sestojno do 45%) z gostoto zasaditve 2.500 sadik/ha.
(3) Sanacijska dela na platoju gramoznice so sestavljena iz postopnega zasipanja ter sprotnega urejanja in utrjevanja novo nastale površine. Novo nastali plato v ureditveni enoti I je namenjen drugim dejavnostim, zato rekultivacija na teh površinah ni predvidena.
8. člen
(ureditve izven območja)
(1) Izven območja OPPN bodo segale predvidene navezave na prometne, energetske in komunalne ureditve potrebne za funkcioniranje objektov v ureditvenih enotah I., II., III.
(2) Izven območja OPPN bodo segale tudi začasne dostopne poti potrebne za sanacijo brežine.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNIH VODOV IN NAPRAV
9. člen
(skupne določbe)
(1) Za nemoteno delovanje obstoječih in predvidenih objektov in ureditev v območju je potrebno zagotoviti manjkajočo infrastrukturno opremljenost zemljišč in priključitev le te na obstoječe omrežje izven območja urejanja.
(2) Načrtovana gospodarska javna infrastruktura obsega:
– prometno omrežje,
– vodovodno omrežje za sanitarno in požarno vodo,
– odpadno in padavinsko kanalizacijsko omrežje,
– elektroenergetsko omrežje (NN in javna razsvetljava),
– plinovodno omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez,
– odvoz odpadkov.
(3) Vsi objekti znotraj območja OPPN morajo biti priključeni na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.
10. člen
(promet)
(1) Načrtovane ureditve se bodo prometno navezovale na obnovljeno povezovalno cesto Exoterm–Okroglo. Območje urejanja je prometno organizirano tako, da je omogočen neposreden dostop do vsake ureditvene enote posebej. V vsaki ureditveni enoti so predvidena lastna parkirna mesta za osebna in tovorna vozila.
(2) Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in urgentna vozila. Prometna infrastruktura mora biti projektirana tako, da omogoča normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.
(3) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno glede na namembnost oziroma dejavnost upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine,
– poslovni prostori brez strank 1 PM/2 zaposlena,
– obrtni in industrijski obrati 1 PM/50 m2 neto površine +1 PM/2 zaposlena,
– skladišča 1 PM/100 m2 neto površine ali 1 PM/2 zaposlena,
– trgovine 1 PM/30 m2 tlorisne prodajne površine oziroma min. 2 PM + 1 PM/2 zaposlena.
(4) Dodatne – ločene površine za pešce in kolesarje niso predvidene.
11. člen
(vodovod)
(1) Območje bo oskrbovano iz obstoječega vodovodnega omrežja.
(2) Za požarno zaščito so predvideni nadtalni hidranti DN 80 ali DN 100 na medsebojni razdalji do 80 m. Znotraj posamezne ureditvene enote bo zgrajena interna hidrantna omreža, ki bo priključena na sekundarno omrežje preko vodomerov.
12. člen
(odpadne vode)
(1) V območju urejanja OPPN je predviden ločen sistem odvajanja komunalno odpadne in padavinske vode.
(2) Za odvod komunalno odpadnih voda iz območja ureditvenih enot se zgradi sekundarno kanalizacijo, ki se bo preko obstoječe kanalizacije zgrajene v novi obrtni coni južno od lokalne ceste Exoterm–Okroglo priključila na kanal GZ-7. Sekundarna kanalizacija bo dimenzij SN8 250 iz umetnih snovi, revizijski jaški bodo tipski. Omrežje se gradi gravitacijsko in vodotesno.
(3) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo speljane preko usedalnikov in peskolovov v ponikalnice na pripadajočih zemljiščih posamezne ureditvene enote. Padavinske vode s parkirišč in ostalih utrjenih površin bodo speljane preko požiralnikov in lovilcev olj v ponikalnice.
(4) Tehnološke in druge odpadne vode morajo biti speljane in očiščene na način kot to zahteva merodajna uredba.
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Omrežje: Načrtovana gradnja gospodarske javne infrastrukture na območju poslovne cone zahteva tudi izvedbo novih elektroenergetskih omrežij in naprav. Za ureditveno enoto I je predvidena izgradnja nove 20 kV kablovoda. Transformatorska postaja se preko dvojnega 20 kV kablovoda položenega v kabelsko kanalizacijo, vzanka v obstoječo SN omrežje preko kablovoda K 1432. Odjemalci v ureditveni enoti II in III bodo napajani z električno energijo iz obstoječe transformatorske postaje T 1235 Tp »PC Exoterm«, locirane južno ob cesti Exoterm-Polica in izven območja ureditvenih enot.
(2) Izvedba: Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov se na območju izvede ustrezna kabelska kanalizacija z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi morebitni pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in opozorilni trak. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v izvedbenem projektu. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže.
(3) TP: Transformatorska postaja s transformacijo 20/0,4 kV in ustrezno močjo mora biti kabelske izvedbe montažnega tipa, ki je lahko prehodne ali vozliščne izvedbe. Samostoječa transformatorska postaja mora biti čim manjša, priporočljivo je, da se vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(4) Javna razsvetljava: Tipi svetilk in drogov za javno razsvetljavo se določijo enotno. Svetilke se razporedijo tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom (varčne ali diodne svetilke). Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se določi v posameznih prosto stoječih omaricah ločeno za območja posamezne transformatorske postaje.
(5) Preprečitev svetlobnega onesnaževanja:
– Pri načrtovanju in gradnji razsvetljave cest in javnih površin je potrebno upoštevati predpise o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
– Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne živosrebrne žarnice.
– Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.
– Osvetljenost javnih površin se zmanjša tako, da se med 23:00 in 05:00 del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
(6) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
14. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Kolikor bo lokalni energetski koncept občine za ogrevanje predvidel možnost ogrevanja na plin se (za območje OPPN) zgradi plinovodno omrežje, ki se bo napajalo iz MRP Naklo. Sekundarno plinovodno omrežje bo zgrajeno iz PE cevi, nazivni tlak 1 bar. Priključki bodo velikosti DN 25 in 50 mm.
(2) Pri projektiranju je potrebno upoštevati veljavne predpise s področja plinske tehnike ter obstoječe zgrajene komunalne in druge napeljave, tako da je križanje plinovoda mogoče z drugimi komunalnimi napravami oziroma vzporedni izveden po zahtevah tehničnih predpisov in normativov. Poleg tega se morajo predvideti ustrezni ukrepi za zagotavljanje nemotenega vzdrževanja plinovoda ter varnost pri obratovanju plinovoda.
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
Na območju predmetnega območja OPPN je predvidena izgradnja novega TK omrežja s priključkom na telefonsko centralo Naklo. Vse kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (optika, internet, intranet …) izvedljive z naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. Za potrebe drugega operaterja (KKS) ali interne kabelske povezave (CNS, video …) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi.
16. člen
(odpadki)
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se bo zagotavljala z zabojniki za odpadke, ki bodo postavljeni znotraj pripadajočega zemljišča ureditvene enote (posameznega investitorja) in bo v času odvažanja odpadkov dostopna vozilu pooblaščene organizacije.
(2) Zbiranje nevarnih in ostalih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti mora biti ločeno od komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
17. člen
(ogrevanje)
Način in vrsta energenta nista predpisana. Do sprejetja lokalnega energetskega koncepta občine je dovoljena le uporaba obnovljivih virov energije ali pridobivanje toplotne iz kogeneracije z visokim izkoristkom.
18. člen
(ostala merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posamezne gospodarske javne infrastrukture, ki so podane v njihovih smernicah k podrobnemu prostorskemu načrtu.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture.
(3) Vse sekundarno razvodno omrežje mora biti medsebojno usklajeno, izvedeno v kabelski podzemni izvedbi in speljano vzporedno s potekom prometnic. Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Križanja in prestavitve komunalnih vodov se natančneje določijo s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
19. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav ter uporabi le teh je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le-ti obsegajo varstvo tal, zraka, varstvo pred prekomernim hrupom ter varstvo pred naravnimi nesrečami in požarom.
20. člen
(tla)
(1) Za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Te površine morajo biti opredeljene pred začetkom izvajanja del.
(2) Lokacije začasnih in trajnih deponij izkopanega in nasipnega materiala morajo biti znane v naprej, deponiranje pa se mora izvajati skladno z določbami Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi tehnološkega procesa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje. Nadzor izvaja investitor in inšpektor za okolje.
(4) Skladišča in pretakališča goriv: Vsak rezervoar mora imeti priključek za polnjenje in odjem goriva ter priključke za odzračevanje, mehansko in elektronsko merjenje nivoja ter rezervni priključek. Opremljeni morajo biti tudi z avtomatsko kontrolno napravo, ki optično in akustično opozarja na morebitno netesnost rezervoarja.
(5) Vse meteorne vode s površin pretakališč, platojev tehnoloških procesov, površin mirujočega prometa in parkirišč je potrebno speljati preko zadostnega števila lovilcev olj skladno s predpisi o pogojih spuščanja meteornih voda v ponikanje oziroma vodotesno meteorno kanalizacijo.
21. člen
(vodno gospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Ustrezno je potrebno urediti odvodnjavanje zalednih in padavinskih voda cestnih površin, večjih platojev znotraj posamezne ureditvene enote in sanirane brežine, ne da bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin.
22. člen
(varstvo zraka)
(1) Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Čas in obseg gradnje je potrebno omejiti na za gradbišča določena območja in za gradnjo določen čas. Predvidi se nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah. Omilitveni ukrepi so podrobneje določeni v Okoljskem poročilu.
(2) V času obratovanja objektov in naprav se izvaja reden monitoring vplivov na zrak, hrup in odpadne vode.
23. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji skladno z veljavnimi predpisi upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja. Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi (po omilitvenih ukrepih okoljskega poročila) je potrebno zagotoviti zmanjšanje maksimalno dovoljenih ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. Obravnavano območje spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa je izvedba zelene brežine, zaščitna protihrupna ograja oziroma nasip.
24. člen
(varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Predvideti je potrebno ustrezne tehnične ukrepe za zavarovanje pred razlitjem nevarnih snovi tako na predvidenih parkiriščih kot pri posameznih dejavnostih, kjer ta nevarnost obstaja.
(3) Javno cestno omrežje in interne poti bodo med drugim služile tudi intervencijskim potem. Intervencijske poti bodo istočasno namenjene za umik ljudi in premoženja. V primeru požara je za objekte potrebno zagotoviti zadostno nosilnost (obstojnost) konstrukcij skladno s predpisi.
(4) Pri projektiranju je skladno s karto potresne nevarnosti (atlas ARSO) potrebno upoštevati, da je predmetno območje v območju s projektnim pospeškom tal (g) 0.2. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno.
(5) Pri gradnji objektov je potrebna ojačitev prvih plošč ali gradnja zaklonišč.
(6) Pri pripravi projektne dokumentacije PGD kjer je obvezna izdelava študije požarne varnosti je investitor dolžan pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
25. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Upoštevati je treba prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, potrebni odmiki med objekti ali potrebna protipožarna ločitev, prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Zagotovljeni morajo biti potrebni odmiki med objekti in parcelnimi mejami oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru. Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar. Za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objekta se usposobi lastnike in najemnike:
– za dele objekta oziroma za celoto mora biti pripravljen požarni red, ki je usklajen z intervencijskimi enotami,
– za posamezni objekt oziroma za celoto mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme. Za potrebe hidrantnega omrežja mora biti zagotovljena stalna kontrola nad delovanjem kot tudi vzdrževanje le-tega.
26. člen
(varstvo narave)
(1) Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2) Ukrepe zavarovanja in stabilizacije brežin je potrebno predvideti z biotehničnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenitvijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo.
(3) Če je na območju prisoten japonski dresnik, naj se ga mehansko odstrani, vse dele te rastline pa požge, da se prepreči njegovo širjenje v okolico. V primeru pojavljanja japonskega dresnika ali drugih invazivnih tujerodnih vrst naj se te nemudoma in redno odstranjujejo, njihovi ostanki pa požgejo.
(4) Ohranja se obstoječa vegetacija na robovih območja OPPN. Parkirišča in dovozne ceste se linijsko ozeleni z visokodebelno vegetacijo.
27. člen
(varstvo kulture)
Na obravnavanem območju ni evidentirane kulturne dediščine. Posebno varstvo ni predpisano.
VII. OMILITVENI UKREPI
28. člen
(skupni ukrepi)
(1) Z omilitvenimi ukrepi se zagotovi preprečitev negativnih vplivov na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire in zdravje ljudi. V okoljskem poročilu, ki je priloga OPPN so v posebnih tabelah prikazani tudi nosilci izvedbe, časovni okvir izvedbe omilitvenih ukrepov, način spremljanja omilitvenih ukrepov in nosilci spremljanja izvedbe posameznih omilitvenih ukrepov.
(2) Za sanacijo brežine je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. PGD mora vsebovati tudi Načrt krajinske arhitekture, ki mora zagotoviti stabilnost brežin, njihova biološka sanacija (zasaditev) pa mora biti izvedena z avtohtonimi travnatimi in drevesnimi vrstami, ki jo pripravi ustrezen projektant z licenco KA (lahko) ob sodelovanju strokovnjaka za naravo/gozdove.
29. člen
(posebni ukrepi)
Zrak, naravni viri (kmetijske površine, gozd):
(1) Emisije prahu na gradbiščih je treba preprečevati v času gradnje z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in makadamskih transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu ter preprečevati raznos zemlje in blata iz gradbišč na prometnice s pokrivanjem odpadkov na kamionih v suhem in vetrovnem vremenu ter z mehanskim čiščenjem koles tovornih vozil preden zapustijo območje gradnje.
(2) Vse transportne poti po katerih bo znotraj plana potekal promet, morajo biti asfaltirane in redno vzdrževane, da na njih ni ostankov zemlje in prahu.
Makadamska tla skladišč za repromaterial in izdelke je treba v suhem in vetrovnem vremenu vlažiti, da se prepreči emisije prahu v zrak, če se na njih opravlja prekladanje materiala s tovornimi vozili ali viličarji.
(3) Emisije prahu pri predelavi gradbenih odpadkov je treba preprečevati na naslednje načine:
– stroj za predelavo gradbenih odpadkov mora imeti zagotovljeno vlaženje odpadkov med samo predelavo,
– plato za predelavo gradbenih odpadkov mora biti opremljen z virom vode za potrebe vlaženja odpadkov, materialov in transportnih poti,
– gradbene odpadke pred nakladanjem v stroj za predelavo gradbenih odpadkov ter pridobljene gradbene materiale pred nakladanjem na tovorna vozila in pred vsakim prekladanjem je treba ustrezno navlažiti, da se prepreči emisije prahu,
– v suhem in vetrovnem vremenu je treba makadamske poti znotraj platoja za predelavo gradbenih odpadkov in na območju sanacije vlažiti, da se prepreči emisije prahu v zrak.
Odpadne vode:
– industrijske odpadne vode iz avtopralnice je treba skladno z zakonodajo predhodno očistiti na interni čistilni napravi z recikliranjem odpadne vode in jo nato odvajati preko lovilca olj v javno komunalo kanalizacijo,
– industrijske odpadne vode iz črpalke za dizelsko gorivo in kurilno olje je treba odvajati preko lovilca olj, ki ustreza standardu SIST EN 858-2, v javno komunalno kanalizacijo,
– industrijske odpadne vode, ki nastajajo pri pranju mešalca betonarne in tovornih vozil za prevoz betona, je treba speljati preko lastne čistilne naprave za te vrste odpadnih vod, prečiščeno vodo v čim večji meri porabiti za pripravo betona, eventualne viške pa speljati v javno komunalno kanalizacijo,
– industrijske odpadne vode iz separacije betona je treba speljati preko usedalnika z več prekati in preko ustreznega merilnega mesta za vzorčenje odpadne vode v ponikovalnico,
– vsa vlaženja gradbenih odpadkov, predelanih materialov in transportnih poti znotraj platoja za predelavo odpadkov ter znotraj območja za vnos zemeljskih izkopov in umetne zemljine v tla je treba urediti z vodnimi prhami na način, da odpadne vode ne nastajajo.
Podzemne vode:
– na gradbiščih se lahko uporabljajo le ustrezno vzdrževani gradbeni stroji, ki ne puščajo olj in goriv,
– delavce je treba pred začetkom gradnje poučiti in usposobiti za hitro ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi, gradbišča pa je treba opremiti z ustreznimi absorpcijskim sredstvi in posodami za zbiranje onesnažene zemljine,
– vsi objekti morajo biti grajeni nad koto +377,00, spodnji rob ponikovalnic pa nad koto +376,00,
– vsa nova zgrajena interna kanalizacija mora biti grajena v nepropustni obliki, ki mora biti preizkušena na vodotesnost skladno z veljavnimi standardi za preizkušanje vodotesnosti,
– tla transformatorske postaje morajo biti zgrajena vodotesno in v obliki lovilne sklede brez odtoka, če bo vgrajena oljna transformatorska postaja,
– vsa parkirišča morajo biti asfaltirana in omejena z betonskimi robniki, stiki med asfaltnimi površinami in robniki pa morajo biti izvedeni vodotesno,
– vsa tla objektov, kjer se skladišči ali manipulira z nevarnimi tekočinami ali nevarnimi odpadki, morajo biti zgrajena vodotesno in brez odtokov v tla, podzemne vode ali kanalizacijo,
– pri platoju za predelavo gradbenih odpadkov je treba zagotoviti plato za polnjenje rezervoarjev gradbenih strojev v betonski izvedbi, v obliki lovilne sklede z odtokom preko lovilca olj z zapornim ventilom,
– v sklopu projektne dokumentacije za PGD za gradnjo platoja za predelavo gradbenih odpadkov (za postopka R5 in R10), črpalk za kurilno olje in dizelsko gorivo, betonarno in separacijo je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode.
Tla:
– v sklopu ureditvenih enot I, II in III je treba zagotoviti minimalno 5% zelenih površin.
Hrup:
– v sklopu priprave projektne dokumentacije za sanacijo brežine je treba varovalni nasip proti stanovanjski hiši Polica 8 urediti v obliki protihrupnega nasipa. Protihrupni nasip mora biti načrtovan tako, da območje stanovanjske hiše Polica 8 ne bo čezmerno obremenjeno s hrupom,
– protihrupni nasip mora biti zgrajen preden se izvede tehnični pregled za plato za predelavo gradbenih odpadkov oziroma preden začne obratovati predelava odpadkov.
Narava:
– posegi izven območja plana (območje OPPN) niso dovoljeni. Začasna skladišča gradbenega materiala je potrebno zagotoviti znotraj območja plana,
– gradbena dela na gradbiščih naj večinoma potekajo le v dnevnem času od 6.00 do 18.00 ure oziroma v času dnevne svetlobe. Zaradi vplivnih območij habitatov živalske vrste mali podkovnjak – Rhinolophus hipposideros, na katerega ima poseg plana daljinski vpliv, je gradbena dela dovoljeno le izjemoma izvajati v mraku in nočnem času,
– če je treba gradbena dela izvajati izjemoma tudi v nočnem času, je treba pri osvetljevanju gradbišča uporabljati le okolju prijazne svetilke, za katere je značilno naslednje:
– da mora biti delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0%,
– svetilka mora imeti poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ki ne vsebuje UV spektra,
– svetilka mora biti neprodušno zaprta, tako da se žuželke ne morejo ujeti vanjo,
– fasade načrtovanih objektov naj se ne osvetljuje z reflektorji. Za osvetljevanje ostalih površin naj se uporabljajo okolju prijazne svetilke s poudarjenim rdečim in rumenim spektrom, ki ne vsebujejo UV spektra. Delež svetlobe ki seva navzgor, mora biti 0%. Svetilke morajo biti nepredušno zaprte,
– v času, ko objekti ne bodo obratovali, naj bodo zunanje svetilke, razen varnostne razsvetljave, popolnoma ugasnjene.
Kulturna dediščina:
– območje plana je treba v čim krajšem času urediti in po končanih gradbenih delih je treba vse provizorije in ostanke gradbenih materialov in odpadkov nemudoma odstraniti z območja gradnje.
Zdravje prebivalstva (pitna voda):
– če vodovod ne more biti zgrajen tako, da poteka minimalno 0,5 m nad kanalizacijskim omrežjem, je treba v vseh križanjih s kanalizacijskim omrežjem, vodovodno omrežje zgraditi v zaščitnih ceveh, da se prepreči eventualno onesnaženje pitne vode,
– vodovodno omrežje je potrebno graditi tako, da nima slepih rokavov in ne povzroča zastajanje vode, kar je lahko vzrok za zdravstveno neustrezno pitno vodo. Po rekonstrukcijah in večjih posegih v vodovodno omrežje je potrebna učinkovita dezinfekcija vodovodnega omrežja.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
30. člen
(etapnost)
(1) Etapnost gradnje objektov v posamezni ureditveni enoti je dovoljena.
(2) V ureditveni enoti I se v 2. fazi lahko gradita objekta A in B s pripadajočo komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.
(3) V ureditveni enoti II se v 1. fazi lahko gradi objekt B s pripadajočo komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo. V 2. fazi se lahko gradi objekt A, objekt C, in odprto skladišče (plato za začasno deponiranje razsutega gradbenega materiala) s pripadajočo komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.
(4) V ureditveni enoti III se v 2. fazi lahko gradi objekt C s pripadajočo komunalno infrastrukturo in zunanjo ureditvijo.
(5) Etapnost gradnje komunalne infrastrukture.
Vsaki fazi je potrebno zagotoviti ustrezno komunalno in prometno ureditev znotraj ureditvenega območja vključno s predpisanim številom parkirnih mest za fazo, ki se bo realizirala.
(6) Etapnost ostalih ureditev.
Nasipanje zemljišča funkcionalnih enot I, II in III se izvaja postopoma kot se gradijo posamezni objekti na njih, sanacija brežine ni odvisna od gradenj v posamezni ureditveni enoti.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
31. člen
(monitoring)
Investitor mora zagotoviti načrt monitoringa v času gradnje in obratovanja za področja, ki jih določa Okoljsko poročilo.
32. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča se omeji na območje OPPN. Za potrebe gradbišča se uporabljajo obstoječe komunikacije (rekonstruirana cesta Pod Polico).
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje so tudi:
– postopno nasipanje ureditvenih enot do predpisane maksimalne kote terena, kjer je tako predpisano,
– zagotovitev ustrezne sanacije brežine skladno z rudarskim projektom sanacije,
– zagotovitev nemotene oskrbe objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav.
X. TOLERANCE
33. člen
(dovoljena odstopanja)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehnično-komunalnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere, odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(3) Odstopanja pri gabaritih objektov so ob upoštevanju FT dovoljena v razponu 15%, kjer so predpisane kleti, le-te niso obvezne. V predpisani gabarit ne sodijo nadstreški, balkoni, venci, napušči, ki so dodani fasadam kot arhitekturni poudarki.
(4) Odstopanja pri namembnosti objektov so dovoljena le znotraj istega klasifikacijskega območja.
(5) Odstopanja pri višini pritličja objektov so v razponu 0,50 m.
(6) Odstopanja pri komunalni infrastrukturi so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.
(7) Odstopanja pri zunanji ureditvi so dovoljena znotraj posamezne ureditvene enote vendar ob upoštevanju minimalnega števila parkirnih mest (glede na dejavnost).
XI. KONČNE DOLOČBE
34. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.
35. člen
(prenehanje veljavnosti)
Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi ali posebnimi določbami Občinskega prostorskega načrta Občine Naklo.
36. člen
(vpogled v akt)
OPPN brez prilog se posreduje Ministrstvu za okolje in prostor ter Upravni enoti Kranj. Na vpogled je na sedežu Občine Naklo.
37. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2009-62/2010
Naklo, dne 14. decembra 2010
Župan
Občine Naklo
Marko Mravlja l.r.

AAA Zlata odličnost