Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/2010 z dne 19. 11. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/2010 z dne 19. 11. 2010

Kazalo

4863. Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide, stran 13798.

Na podlagi 4. točke drugega odstavka 11. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZDRad in 110/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ukrepih za končne uporabnike invalide
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa minimalne ukrepe za končne uporabnike invalide v skladu z Direktivo 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 51), kot je bila spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) V tej uredbi izraz končni uporabnik invalid oziroma naročnik invalid pomeni:
– slepega ali slabovidnega končnega uporabnika oziroma naročnika, ki mu je bila ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara zaradi izgube vida;
– gluhega ali naglušnega končnega uporabnika oziroma naročnika, ki mu je bila ugotovljena najmanj 60-odstotna telesna okvara zaradi izgube sluha;
– končnega uporabnika oziroma naročnika, ki mu je bila ugotovljena najmanj 80-odstotna telesna okvara, pri čemer je najnižji odstotek posamezne telesne okvare, ki se sešteva, vsaj 70-odstotna.
(2) Mobilna javna radijska storitev pomeni javno komunikacijsko storitev, ki je v celoti ali pretežno sestavljena iz prenosa signalov z radijskimi valovi.
(3) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kakor je določen v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZDRad in 110/09; v nadaljnjem besedilu: zakon).
3. člen
(priključitev na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji)
(1) Izvajalec univerzalne storitve prednostno obravnava zahtevo končnega uporabnika invalida za priključitev na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji.
(2) Izvajalec univerzalne storitve zagotovi končnemu uporabniku invalidu 50-odstotni popust pri priključitvi na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji.
(3) Izvajalec univerzalne storitve brezplačno prednostno obravnava in odpravi okvare na dostopovnem vodu do končnega uporabnika invalida. Končni uporabnik invalid, ki ni naročnik, sporoči izvajalcu univerzalne storitve, katero omrežno priključno točko uporablja, kar dokazuje s potrdilom o stalnem ali začasnem prebivališču na naslovu, na katerem je omrežna priključna točka.
4. člen
(dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji)
(1) Splošni pogoji za dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji in ustrezajoči cenik morajo biti dostopni v zvočnem zapisu oziroma v takšni elektronski obliki, ki omogoča pretvorbo v slepemu ali slabovidnemu končnemu uporabniku invalidu zaznavno obliko.
(2) Izvajalec univerzalne storitve zagotovi naročniku invalidu 10-odstotni popust pri mesečni naročnini za javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji.
(3) Izvajalec univerzalne storitve omogoči, da se slepi ali slabovidni naročnik invalid lahko seznani z višino računa z govornimi sporočili oziroma v takšni elektronski obliki, ki mu omogoča pretvorbo v njemu zaznavno obliko.
(4) Tehnično opremo za pretvorbo iz prvega in tretjega odstavka tega člena si zagotovi končni uporabnik invalid sam.
5. člen
(dostop do univerzalnega imenika za slepe in slabovidne)
Izvajalec univerzalne storitve omogoči, da so slepemu ali slabovidnemu končnemu uporabniku invalidu na posebni številki dostopni podatki iz univerzalnega imenika v govorni obliki in da mu je na tej številki zagotovljena tudi pomoč pri posredovanju klicev. Klici na to posebno številko so za slepe in slabovidne končne uporabnike invalide brezplačni.
6. člen
(dostop do univerzalne imeniške službe za gluhe ali naglušne)
(1) Izvajalec univerzalne storitve omogoči, da so gluhemu ali naglušnemu končnemu uporabniku invalidu na posebni številki dostopni podatki o naročnikih iz univerzalnega imenika s prenosom zapisanega besedila na terminal končnega uporabnika invalida. Navedena obveznost se izvaja z uporabo terminala za mobilno javno radijsko storitev, če pa je tehnično mogoče, lahko tudi preko omrežne priključne točke končnega uporabnika invalida na fiksni lokaciji na terminal za javno dostopno telefonsko storitev na tej lokaciji.
(2) Končni uporabnik invalid iz prejšnjega odstavka mora na poslano poizvedbo v besedilni obliki dobiti odgovor v tej obliki v skladu s parametri kakovosti iz splošnega akta iz prvega odstavka 15. člena zakona, kakor je določeno v prejšnjem odstavku.
7. člen
(dostop do javnih telefonskih govorilnic in terminalov z invalidskim vozičkom)
(1) Izvajalec univerzalne storitve omogoči dostopnost do javnih telefonskih govorilnic in do njihovih terminalov z invalidskim vozičkom za najmanj 20 odstotkov javnih telefonskih govorilnic na posameznem geografskem območju, ki se mu določa medkrajevna koda v skladu s splošnim aktom iz 59. člena zakona. Tako prilagojene javne telefonske govorilnice morajo biti na odprtih prostorih ali v stavbah z urejenim dostopom za invalide.
(2) Terminali v javnih telefonskih govorilnicah iz prejšnjega odstavka morajo biti postavljeni na takšni višini, da je mogoča enostavna uporaba in polna funkcionalnost končnim uporabnikom invalidom na invalidskih vozičkih.
(3) Numerične tipkovnice govornih terminalov javnih telefonskih govorilnic morajo imeti označeno tipko številka 5, da jo slepi in slabovidni končni uporabniki invalidi lahko otipajo in se po njej orientirajo. Sosledje znakov mora biti v skladu s standardom SIST ISO/IEC 9995-4.
8. člen
(dostop do storitev v sili za gluhe ali naglušne)
(1) Izvajalec univerzalne storitve gluhemu ali naglušnemu končnemu uporabniku invalidu omogoči klic v sili z uporabo znakovnih jezikov in drugih oblik negovorjenih jezikov v skladu z 72. členom zakona.
(2) Izvajalec univerzalne storitve končnemu uporabniku invalidu iz prejšnjega odstavka v vsakem primeru omogoči najmanj klic v sili s prenosom zapisanega besedila preko terminala končnega uporabnika invalida. Navedena obveznost se izvaja z uporabo terminala za mobilno javno radijsko storitev, če pa je tehnično mogoče, lahko tudi preko omrežne priključne točke končnega uporabnika invalida na fiksni lokaciji z uporabo terminala za javno dostopno telefonsko storitev na tej lokaciji.
9. člen
(dokazovanje upravičenosti in preverjanje istovetnosti)
(1) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 2. člena te uredbe se dokazuje:
– z odločbo ali sklepom pristojnega organa, s katerim je ugotovljena telesna okvara v skladu s predpisi, ki urejajo pravice invalidov, ali
– z odločbo ali potrdilom o priznanem odstotku vojne invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo vojne invalide, ali
– z mnenjem izvedenskega organa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(2) Način preverjanja upravičenja do uporabe številke iz 5. člena te uredbe:
– končni uporabnik invalid, ki ni naročnik, sporoči izvajalcu univerzalne storitve, katero omrežno priključno točko uporablja, kar dokazuje s potrdilom o stalnem ali začasnem prebivališču na naslovu, kjer je ta točka;
– za klice iz javnih telefonskih govorilnic določi izvajalec univerzalne storitve v splošnih pogojih (na primer z osebno kodo) na podlagi predhodno izraženega interesa končnega uporabnika invalida.
10. člen
(končni uporabniki invalidi oziroma naročniki invalidi, upravičeni do popustov)
(1) Do popustov pri priključitvi na javno telefonsko omrežje na fiksni lokaciji v skladu z drugim odstavkom 3. člena te uredbe in pri mesečnih naročninah do javno dostopnih storitev na fiksni lokaciji v skladu z drugim odstavkom 4. člena te uredbe je upravičen končni uporabnik invalid oziroma naročnik invalid brez zagotovljenih sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
(2) Izpolnjevanje pogoja iz prejšnjega odstavka se dokazuje:
– z odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči po zakonu, ki ureja socialno varstvo, ali
– z odločbo, s katero je podeljena pravica do prejemanja državne pokojnine ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali
– z odločbo, s katero je podeljena pravica do invalidskega dodatka, pravica do družinskega dodatka ali pravica do oskrbnine po zakonu, ki ureja vojne invalide, ali
– z odločbo, s katero je podeljena pravica do veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja vojne veterane, ali
– z odločbo, s katero je podeljena pravica do nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb.
11. člen
(prehodna določba)
Izvajalec univerzalne storitve mora obveznost iz 7. člena te uredbe izpolniti najpozneje do 1. maja 2011.
12. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št. 101/05).
13. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2011.
Št. 00723-8/2010
Ljubljana, dne 11. novembra 2010
EVA 2010-3211-0004
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost