Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4565. Sklep o spremembah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice, stran 12988.

Na podlagi 9. in 14. točke 129. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o spremembah Sklepa o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice
1. člen
V Sklepu o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 28/07 in 104/07; v nadaljevanju sklep) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
"1.a člen
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15).".
2. člen
Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju: ZBan-1), kot na primer:
(a) družba za upravljanje v 5. členu,
(b) nadrejena banka v prvem odstavku 26. člena,
(c) nadrejeni finančni holding v drugem odstavku 26. člena,
(d) upravljanje s tveganji v 108. členu,
(e) kreditno tveganje v 109. členu,
(f) tržna tveganja v 111. členu,
(g) operativno tveganje v 112. členu,
(h) tveganje koncentracije v 188. členu,
(i) tveganja, povezana z listinjenjem, v 189. členu.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) "profil tveganosti banke" je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in/ali kvalitativnih ocen merljivih in nemerljivih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja ter ostalih primernih dejavnikov;
(b) "uprava" je uprava v dvotirnem sistemu upravljanja banke oziroma so izvršni direktorji upravnega odbora v enotirnem sistemu upravljanja banke;
(c) "višje vodstvo" je vodstvena raven, ki je neposredno podrejena upravi banke in odgovorna za sprejemanje tekočih poslovno-operativnih odločitev v zvezi s poslovanjem banke, za upravljanje s tveganji ter izvajanje odločitev, ki jih sprejme uprava banke;
(d) "deželno tveganje" je tveganje nastanka izgube v primeru mednarodnega kreditiranja, ki je povezano z ekonomskim, socialnim in političnim okoljem dolžnikove države. Posebna oblika deželnega tveganja je transferno tveganje, ki obstaja, kadar dolžnikova obveznost ni nominirana v lokalni valuti;
(e) "obrestno tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi neugodnih sprememb obrestnih mer v bančni knjigi;
(f) "likvidnostno tveganje" je tveganje, ki vključuje:
– tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ki je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški od povprečnih tržnih;
– tržno likvidnostno tveganje, ki je tveganje, ko pozicije (v instrumentu) ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno, bodisi zaradi nezadostne globine trga bodisi zaradi tržnih neravnovesij;
(g) "likvidnostne rezerve" so visoko likvidna sredstva, ki banki omogočajo poravnavanje zapadlih obveznosti v vnaprej opredeljenem krajšem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer ("survival period"), ko običajni viri likvidnosti niso razpoložljivi oziroma ne zagotavljajo zadostne likvidnosti, ne da bi pri tem banka morala spremeniti svoj poslovni model;
(h) "tveganje ugleda" je tveganje nastanka izgube zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki;
(i) "strateško tveganje" je tveganje nastanka izgube zaradi nepravilnih poslovnih odločitev banke, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti banke na spremembe poslovnega okolja;
(j) "kapitalsko tveganje" se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju kapitala ali ob neugodnih pogojih;
(k) "tveganje dobičkonosnosti" se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti.".
3. člen
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
"13. člen
Odgovornosti višjega vodstva banke na področju upravljanja s tveganji vključujejo:
(a) izdelavo in izvajanje strategij in politik prevzemanja tveganj in upravljanja s tveganji,
(b) vzpostavitev ustrezne organizacijske strukture za učinkovito izvajanje strategij, politik, postopkov in delovanje sistemov za upravljanje s tveganji,
(c) obveščanje organov vodenja ali nadzora banke o pomembnih tveganjih, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja,
(d) vzpostavitev in vzdrževanje sistema upravljanja,
(e) vzpostavitev postopkov in izdelavo navodil ter usmeritev za izvajanje poslovnih dejavnosti banke,
(f) vzpostavitev in kontroliranje limitov za omejevanje izpostavljenosti tveganjem.".
4. člen
V 16. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Banka mora vzpostaviti ustrezno informacijsko podporo postopkom ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, ki je sorazmerna značilnostim, obsegu in zapletenosti njenih poslov ter pristopov za merjenje tveganj. Ustreznost informacijske podpore mora banka redno pregledovati.".
5. člen
V Prilogi I (Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem) se četrti odstavek pododdelka 2.1.1. Proces odobritve kredita spremeni tako, da se glasi:
"(4) Banka mora izdelati politiko sprejemljivih vrst zavarovanj ter določiti metodologijo ocenjevanja vrednosti zavarovanja in ugotavljanja stopnje korelacije med vrednostjo zavarovanja in kreditno kvaliteto dolžnika.".
6. člen
V Prilogi I (Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem) se na koncu prvega odstavka odseka 2.1.2.2. Podrobnejša spremljava kreditov in obravnava problematičnih kreditov doda nov stavek, ki se glasi:
"Hkrati mora vzpostaviti informacijsko podprto evidenco zapadlih neplačanih terjatev iz naslova posameznih problematičnih kreditov.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Če so merila za predajo izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka izpolnjena, mora banka oceniti, ali je prestrukturiranje izpostavljenosti do zadevnega dolžnika smiselno. Če je prestrukturiranje izpostavljenosti do zadevnega dolžnika smiselno, mora banka oblikovati ustrezen načrt prestrukturiranja ter spremljati njegovo izvajanje in učinke.".
Za tretjim odstavkom se doda nov 3a odstavek, ki se glasi:
"(3a) V kolikor banka oceni, da prestrukturiranje izpostavljenosti do zadevnega dolžnika ni več smiselno, mora izdelati okvirni terminski načrt izterjave izpostavljenosti, bodisi neposredno od dolžnika bodisi, če je izpostavljenost zavarovana, iz naslova unovčitve zavarovanj. V ta namen mora banka opredeliti natančna merila na podlagi katerih se odloči za izterjavo izpostavljenosti oziroma določiti okvirne roke za njihovo dokončno izterjavo (neposredno od dolžnika oziroma iz unovčitve zavarovanj) ter vzpostaviti evidenco spremljanja rokov dejanske izterjave problematičnih izpostavljenosti. Hkrati s tem mora banka vzpostaviti tudi informacijsko podprto evidenco, na podlagi katere spremlja obseg dejansko vrnjenih problematičnih izpostavljenosti, neposredno od dolžnika ali iz naslova unovčitve zavarovanj, ter obseg odpisov teh izpostavljenosti.".
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Če je dolžnik v stečajnem postopku, mora banka zagotoviti, da so v proces unovčevanja zavarovanja vključene ustrezne službe in/ali zunanji izvajalci.".
7. člen
V Prilogi I (Splošni standardi upravljanja s kreditnim tveganjem) se točka (a) prvega odstavka oddelka 2.2. Obravnava tveganja koncentracije spremeni tako, da se glasi:
"(a) mere koncentracije, ki se nanašajo na posamezne osebe ali skupine povezanih oseb,".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Banka mora v največji možni meri analizirati morebitne posredne kreditne izpostavljenosti, zlasti do izdajateljev premoženja, ki služi kot zavarovanje terjatev banke, dajalcev osebnih jamstev in osnovnih izpostavljenosti v primeru izpostavljenosti do shem, kot so opredeljene v točki (d) 4. člena Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10). Če je potrebno, mora banka sprejeti ustrezne ukrepe z namenom zmanjšanja tveganja koncentracije.".
8. člen
Priloga V (Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim tveganjem) se spremeni tako, da se glasi:
"Priloga V: Splošni standardi upravljanja z likvidnostnim tveganjem
1. OBRAVNAVA LIKVIDNOSTNEGA TVEGANJA
(1) Banka mora, upoštevaje svoje posebnosti in glede na stopnjo prevzetega tveganja, ugotavljati, meriti, obvladovati in spremljati likvidnostno tveganje tako, da zagotavlja trajno in pravočasno poravnavanje zapadlih obveznosti.
(2) Banka mora zagotoviti, da sprejemljivo mero tveganja, ki izhaja iz strategij, politik, postopkov in sistemov za upravljanje z likvidnostnim tveganjem, pri svojih aktivnostih upoštevajo vsa pomembna poslovna področja v banki.
(3) Banka mora strategije, politike, postopke in sisteme za upravljanje z likvidnostnim tveganjem prilagoditi poslovnim področjem in valutam poslov, ki jih izvaja, ter osebam v skupini. Te strategije, politike, postopki in sistemi morajo upoštevati normalni tek poslovanja in izredne likvidnostne razmere oziroma položaje likvidnostnih kriz.
(4) Nadrejena banka v bančni skupini je odgovorna za upravljanje z likvidnostnim tveganjem na ravni skupine ob upoštevanju likvidnostnega položaja oseb v skupini in likvidnostnih tokov med osebami v skupini in drugimi osebami.
(5) Banka mora zagotoviti jasen pregled nad tveganji, ki izhajajo iz ročnostne transformacije virov sredstev, ter zagotavljati ustrezen obseg dolgoročnih virov likvidnosti.
(6) Banka mora zagotoviti redno pregledovanje strategij, politik, postopkov in sistemov za upravljanje z likvidnostnim tveganjem, zlasti v primeru bistvenih sprememb pogojev poslovanja v zvezi z likvidnostjo.
(7) Banka mora pri razmejitvi pristojnosti in nalog zaposlenih upoštevati različna časovna obdobja zagotavljanja likvidnosti (od časovnega obdobja znotraj enega dne do daljših časovnih obdobij) zaradi razlik in posebnosti v upravljanju z likvidnostnim tveganjem v teh časovnih obdobjih.
2. METODOLOGIJE ZA UPRAVLJANJE Z LIKVIDNOSTJO
2.1. Splošno
(1) Banka mora med drugim imeti lastne metodologije za:
(a) porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti,
(b) ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti.
(2) Banka mora zagotoviti ustreznost metodologij iz prejšnjega odstavka na podlagi rednega preverjanja njihovih predpostavk in strokovnih ocen. Ugotovitve teh pregledov morajo biti dokumentirane, z njimi pa mora biti seznanjeno višje vodstvo banke.
2.2. Porazdelitev stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti
(1) Metodologija porazdelitve stroškov, koristi in tveganj pri zagotavljanju likvidnosti (v nadaljevanju metodologija porazdelitve) mora banki omogočati vzpostavitev ustreznega razmerja med stroški, koristmi in tveganji pri zagotavljanju likvidnosti banke.
(2) Banka mora zagotoviti, da metodologija porazdelitve zajema vse pomembne postavke sredstev in obveznosti, zunajbilančne postavke in vse stroške v zvezi z likvidnostjo. Metodologija mora vključevati primerne spodbude glede na prispevek posameznih poslovnih področij k likvidnostnemu tveganju. Rezultate metodologije porazdelitve banka uporablja pri določanju cen bančnih produktov, ugotavljanju uspešnosti posameznih poslovnih področij, ocenjevanju novih produktov in upravljanju z bilanco banke.
(3) Banka, kadar je to primerno, na podlagi metodologije porazdelitve vzpostavi ustrezen sistem notranjih transfernih cen in zagotovi redno spremljanje, preverjanje in posodabljanje tega sistema.
2.3. Ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti
(1) Metodologije za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti banki omogočajo usklajevanje dejanskih in potencialnih virov likvidnosti z dejansko in potencialno porabo likvidnih sredstev v istem obdobju. V ta namen morajo te metodologije zagotavljati upoštevanje dejanskih in načrtovanih pomembnih denarnih tokov, ki izhajajo iz sredstev, obveznosti, zunajbilančnih postavk, vključno s pogojnimi obveznostmi, in morebitnega vpliva tveganja ugleda.
(2) Banka mora spremljati primernost sredstev in možnosti za njihovo pravočasno razpoložljivost. Pri tem mora razlikovati med sredstvi, ki so zastavljena, ter sredstvi, ki so bremen prosta in banki na razpolago v vsakem trenutku – tudi v izrednih likvidnostnih razmerah. Banka mora možnost pravočasne razpoložljivosti sredstev spremljati tudi z vidika:
(a) osebe, pri kateri se sredstva nahajajo,
(b) države, kjer so sredstva zavedena – v uradnih evidencah ali na bančnem računu,
(c) obstoječih zakonskih in drugih pravno zavezujočih, operativnih ter drugih omejitev v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti in prenosom bremen prostih sredstev med osebami v bančni skupini, ne glede na to, ali se te nahajajo v državah Evropskega gospodarskega prostora ali zunaj njega.
(3) Banka mora pri oceni likvidnosti sredstev predvsem upoštevati zmožnost, da na podlagi teh sredstev pridobi likvidnost v kratkem času. Pri tej oceni ne sme biti ključnega pomena razvrstitev sredstev za namene računovodskega poročanja ali namene izračuna kapitalske ustreznosti.
2.3.1. Upravljanje z likvidnostjo znotraj enega dne
(1) Banka mora upoštevajoč značilnosti sistema za poravnavo plačil aktivno upravljati z likvidnostjo znotraj enega dne, da zagotovi pravočasno poravnavo zapadlih obveznosti ob upoštevanju normalnega teka poslovanja in izrednih likvidnostnih razmer. Pri tem mora banka zagotoviti jasno razporeditev pristojnosti in nalog zaposlenih ter opredeliti rezervne postopke za zmanjšanje možnosti nastanka operativnih težav (kot npr. računalniške povezave) pri izvajanju dnevnih aktivnosti.
(2) Upravljanje z likvidnostjo znotraj enega dne mora biti del celovitega upravljanja z likvidnostjo in mora med drugim vključevati:
(a) neprekinjeno spremljavo in kontrolo likvidnosti znotraj enega dne, vključno s spremljanjem možnosti za nastanek nepričakovanih likvidnostnih potreb v izrednih likvidnostnih razmerah,
(b) zagotavljanje virov likvidnosti za zadostitev likvidnostnih potreb znotraj enega dne tudi v primeru nepričakovanih motenj ali na podlagi sredstev, ki so primerna za zavarovanje njenih obveznosti ("collateral", v nadaljevanju: sredstva za zavarovanje).
2.3.2. Upravljanje s sredstvi za zavarovanje
Banka mora zagotoviti ustrezno upravljanje s sredstvi za zavarovanje. V ta namen mora v svojih politikah primerno opredeliti sredstva za zavarovanje, da je na podlagi takšnega zavarovanja svojih obveznosti zmožna pridobiti dodatno likvidnost, ter:
(a) oceniti potrebe po sredstvih za zavarovanje za različna časovna obdobja in opredeliti vire teh sredstev,
(b) oceniti obseg sredstev za zavarovanje, ki so prosta vseh bremen in vedno razpoložljiva za namen pokrivanja nepričakovanih likvidnostnih potreb,
(c) upoštevati pravne in operativne omejitve za uporabo sredstev za zavarovanje.
3. ZMANJŠEVANJE LIKVIDNOSTNEGA TVEGANJA
3.1 Splošno
(1) Banka mora določiti različne načine za zmanjševanje likvidnostnega tveganja, ki med drugim obsegajo sistem limitov za omejevanje izpostavljenosti likvidnostnemu tveganju, likvidnostne rezerve za premostitev izrednih likvidnostnih razmer ter ustrezno razpršeno strukturo virov likvidnosti in opredelitev dostopa do teh virov.
(2) Banka mora redno preverjati ustreznost in primernost načinov za zmanjševanje likvidnostnega tveganja.
3.2. Likvidnostne rezerve
(1) Banka mora vzdrževati ustrezno raven likvidnostnih rezerv v obliki denarja in drugih visoko likvidnih sredstev, ki so bremen prosta in banki na razpolago v vsakem trenutku.
(2) Banka mora pri določitvi obsega in sestave likvidnostnih rezerv upoštevati:
(a) ostrino in značilnosti scenarijev izjemnih situacij,
(b) opredeljeno časovno obdobje izrednih likvidnostnih razmer ("survival period") ter
(c) kakovost in likvidnost sredstev.
(3) Banka mora določiti potreben obseg likvidnostnih rezerv na podlagi scenarijev izjemnih situacij, ki temeljijo na vsaj enomesečnem časovnem obdobju izrednih likvidnostnih razmer ("survival period"). Znotraj tega obdobja mora banka določiti vsaj enotedensko časovno obdobje najtežjih likvidnostnih razmer, za katerega mora zagotavljati likvidnostne rezerve v obliki denarja in sredstev, ki so visoko likvidna na zasebnih trgih ("private markets") in hkrati predstavljajo primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev Eurosistema. V tem okviru banka upošteva tudi medbančne depozite na vpogled v obsegu, na katerega lahko računa in ki je skladen s predpostavkami scenarijev izjemnih situacij, ter sredstva na računu obveznih rezerv pri Banki Slovenije v obsegu, v katerem lahko banka s temi sredstvi prosto razpolaga, in ob pogoju, da bo v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv izpolnila svojo obveznost. Likvidnostne rezerve za preostalo časovno obdobje manj težavnih likvidnostnih razmer lahko vključujejo širši nabor likvidnih sredstev, na podlagi katerega mora biti banka zmožna pridobiti likvidnost v kratkem času.
(4) Banka mora zagotoviti ustrezno razpršeno sestavo likvidnostnih rezerv. Pri tem mora banka skrbeti, da v zvezi z uporabo sredstev, ki sestavljajo likvidnostne rezerve, ni zakonskih in drugih pravno zavezujočih ali operativnih omejitev. Pri vključevanju sredstev, ki so primerna in razpoložljiva za zavarovanje terjatev Eurosistema, mora banka upoštevati tiste zneske, ki jih na podlagi teh sredstev lahko dejansko pridobi. Ob tem refinanciranje pri Eurosistemu ne sme predstavljati glavnega vira likvidnosti v okviru likvidnostnih rezerv.
(5) V primeru bančne skupine morajo odločitve glede lokacije in velikosti likvidnostnih rezerv odražati tudi značilnosti bančne skupine, zlasti z vidika njene sestave in poslov, ki jih opravljajo osebe v skupini.
3.3. Razpršenost virov likvidnosti
Banka mora vzpostaviti postopke za zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti na podlagi spremljanja virov likvidnosti in opredelitve morebitnih koncentracij virov likvidnosti. Pri tem mora banka upoštevati koncentracije v zvezi z:
(a) osebami, ki nudijo vire likvidnosti,
(b) načinom pridobivanja likvidnosti (brez zavarovanja, na podlagi zavarovanja),
(c) trgi in produkti, ki so vir likvidnosti, ter
(d) geografsko lokacijo, valuto in zapadlostjo.
3.4. Pogodbe o pobotu
Pogodbe o pobotu, zaradi vzpostavitve ene same terjatve ali ene same obveznosti na podlagi vzajemnih terjatev in obveznosti, ki so predmet pobota, vplivajo na zmanjšanje likvidnostnih potreb in posledično na zmanjšanje likvidnostnega tveganja. Banka mora pri oceni učinkov pogodb o pobotu na zmanjšanje likvidnostnega tveganja upoštevati vse pravne in operativne dejavnike v zvezi s tovrstnimi pogodbami.
4. UKREPI ZA PREPREČITEV IN ODPRAVO VZROKOV ZA LIKVIDNOSTNE PRIMANJKLJAJE
4.1. Splošno
Banka mora opredeliti ustrezne ukrepe za preprečitev in odpravo vzrokov za likvidnostne primanjkljaje, ki morajo med drugim vključevati:
(a) testiranje različnih scenarijev upravljanja z likvidnostjo,
(b) sprejetje kriznih načrtov za primere morebitnih položajev likvidnostnih kriz.
4.2. Scenariji upravljanja z likvidnostjo
(1) Banka mora redno izvajati različne scenarije upravljanja z likvidnostjo, vključno z uporabo načinov za zmanjševanje likvidnostnega tveganja, in na njihovi podlagi preverjati predpostavke, na katerih temeljijo odločitve v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti banke. Na podlagi teh scenarijev mora banka določiti način zagotavljanja ustrezne likvidnosti ob upoštevanju normalnega teka poslovanja (osnovni scenarij) in izrednih likvidnostnih razmer (scenarij izjemnih situacij). Ti scenariji morajo upoštevati tudi vpliv zunajbilančnih postavk in drugih pogojnih obveznosti, vključno z obveznostmi, ki izhajajo iz razmerij do pravnih oseb s posebnim namenom listinjenja in drugih pravnih oseb s posebnim namenom, kjer banka nastopa kot sponzor ali zagotavlja pomembno likvidnostno podporo.
(2) Banka mora pri izvajanju scenarijev izjemnih situacij upoštevati:
(a) scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju (idiosinkratičen scenarij), ki predpostavlja izpad obnavljanja večjih virov likvidnosti (npr. institucionalni investitorji, velika podjetja) brez zagotovitve zavarovanja s strani banke, ter upad vlog majhnih vlagateljev ("retail deposits");
(b) scenarij, pogojen s situacijo na trgu (tržni scenarij), ki predpostavlja padec likvidnosti sredstev in poslabšanje pogojev pridobivanja likvidnosti na trgu;
(c) scenarije na podlagi kombinacij obeh scenarijev iz točke (a) in (b) tega odstavka.
Scenariji izjemnih situacij morajo temeljiti na različni stopnji težavnosti in različno dolgih časovnih obdobjih izrednih likvidnostnih razmer ("survival period"). Ustreznost in pravilnost predpostavk na katerih temeljijo scenariji, mora banka redno preverjati, z rezultati testiranj scenarijev pa mora biti seznanjeno višje vodstvo banke.
(3) Banka mora na podlagi rezultatov testiranj scenarijev upravljanja z likvidnostjo prilagoditi strategije, notranje politike in limite za likvidnostno tveganje in izdelati učinkovite krizne načrte.
4.3. Krizni načrti
(1) Banka mora izdelati krizne načrte, ki določajo učinkovite strategije za preprečitev in obvladovanje položajev likvidnostnih kriz, vključno z ustreznimi ukrepi za premostitev in omejevanje posledic likvidnostnih kriz ter ponovno vzpostavitev normalnega likvidnostnega položaja banke.
(2) Banka mora redno testirati ustreznost kriznih načrtov in jih posodabljati na podlagi rezultatov scenarijev upravljanja z likvidnostjo. Posebno pozornost pri testiranju kriznih načrtov mora banka nameniti odpravljanju pravnih in operativnih omejitev pri učinkovitem delovanju kriznega načrta ter pripravi drugih oseb izven banke, ki so vključene v izvajanje kriznega načrta. O rezultatih testiranj mora biti obveščeno višje vodstvo, ki na podlagi teh rezultatov odobri ustrezno prilagoditev politik in postopkov za upravljanje z likvidnostnim tveganjem.
(3) Krizni načrt mora vključevati najmanj:
(a) postopke zgodnjega ugotavljanja kriznih razmer s popisom kazalcev likvidnosti in drugih indikatorjev, s katerimi banka pravočasno zazna morebitne likvidnostne težave, ter popisom razmer, ko se uporabi ravnanje za primere položaja likvidnostnih kriz;
(b) opredelitev razpoložljivih in potencialnih virov likvidnosti tako na strani sredstev kot na strani obveznosti, s katerimi lahko banka zadosti dodatne potrebe po likvidnosti;
(c) opis možnosti dostopanja do razpoložljivih ali potencialnih virov likvidnosti ter popis postopkov, ki zagotavljajo dostop do rezervnih virov likvidnosti oziroma virov, ki se sicer ne uporabljajo v rednem poslovanju;
(d) jasno določene pristojnost in naloge zaposlenih za ravnanje v položajih likvidnostnih kriz, vključno z opisom postopkov poročanja po vodstvenih ravneh in postopkov za zagotavljanje pravočasnega pretoka informacij;
(e) pripravo posebnega poročanja s podatki, kazalci in drugimi informacijami, ki so ključne za ukrepanje v položajih likvidnostnih kriz in za obveščanje znotraj banke;
(f) način obveščanja Banke Slovenije o vzrokih za ogroženo likvidnost in načrtovanih aktivnostih za njihovo odpravo;
(g) opis postopkov za ravnanje z drugimi osebami izven banke, kot so nasprotne stranke v poslu, revizorji, mediji.".
9. člen
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije