Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2010 z dne 29. 10. 2010

Kazalo

4563. Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic, stran 12960.

Na podlagi 7. točke 129. člena in 194. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10) ter prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Svet Banke Slovenije
S K L E P
o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina sklepa)
(1) Ta sklep določa pravila v zvezi z veliko izpostavljenostjo bank in hranilnic (v nadaljevanju bank), in sicer:
(a) pravila o izračunu velike izpostavljenosti in ugotavljanju obstoja skupine povezanih oseb,
(b) navedbo omejitev največje dopustne izpostavljenosti,
(c) navedbo mogočih izvzetij in zmanjšanj izpostavljenosti zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev,
(d) pravila o obravnavi velikih posrednih kreditnih izpostavljenosti,
(e) pogojih za pridobitev dovoljenja iz četrtega odstavka 165. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09 in 79/10; v nadaljevanju ZBan-1), in
(f) pravila glede izpolnjevanja obveznosti, spremljanja in poročanja izpostavljenosti.
(2) Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
(3) Ta sklep se smiselno uporablja tudi za podružnice bank tretjih držav. Pri smiselni uporabi določb tega sklepa se kot kapital upošteva zavarovanje iz tretjega odstavka 103. člena ZBan-1.
2. člen
(Prenos direktiv EU)
S tem sklepom se v pravni red Republike Slovenije prenašata Direktiva 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izvzetja določene institucije iz področja uporabe (UL L št. 60 z dne 10. marca 2010, str. 15), in Direktiva 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (UL L št. 177 z dne 30. junija 2006, str. 201), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/111/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o spremembi direktiv 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2007/64/ES glede bank, ki so odvisne od centralnih institucij, nekaterih postavk lastnih sredstev, velikih izpostavljenosti, nadzornih režimov in kriznega upravljanja (UL L št. 97 z dne 17. novembra 2009, str. 97).
3. člen
(Pojmi, uporabljeni v pomenu, opredeljenem v ZBan-1)
Pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo enak pomen kot v določbah ZBan-1, kot na primer:
(a) banka v prvem odstavku 13. člena,
(b) kreditna institucija v tretjem odstavku 13. člena,
(c) obvladovanje v 27. členu,
(d) družbe, povezane s skupnim vodenjem, v 29. členu,
(e) skupina povezanih oseb v 30. členu,
(f) izpostavljenost do posamezne osebe v drugem odstavku 113. člena,
(g) tveganje koncentracije v 188. členu.
4. člen
(Pojmi, opredeljeni za namen tega sklepa)
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
(a) »investicijska podjetja« so investicijska podjetja iz prvega odstavka 14. člena ZBan-1, za katera se uporablja Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS;
(b) »institucije« so kreditne institucije, investicijska podjetja, investicijska podjetja iz primernih tretjih držav iz Priloge V in priznane klirinške hiše ter borze iz Priloge II Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10; v nadaljevanju sklep o tržnih tveganjih);
(c) »kapital banke« je seštevek temeljnega kapitala in dodatnega kapitala I iz drugega oziroma tretjega poglavja Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 85/10; v nadaljevanju sklep o kapitalu), zmanjšan za odbitne postavke iz točk od (a) do (e) in od (h) do (j) drugega odstavka 30. člena sklepa o kapitalu;
Banka, ki izračunava kapitalsko zahtevo za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov, pri izračunu dodatnega kapitala I iz prvega pododstavka te točke ne sme upoštevati pozitivne razlike med zneskom oslabitev in rezervacij za izpostavljenosti, ki so oblikovane v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, in zneskom pričakovane izgube, ki je izračunan v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 22/10 in 85/10; v nadaljevanju sklep o pristopu IRB).
Ne glede na prvi pododstavek te točke lahko banka, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 6. členom tega sklepa, v izračunu kapitala upošteva tudi dodatni kapital II, izračunan v skladu s sklepom o izračunu kapitala, pri čemer mora banka izpolnjevati vse omejitve izpostavljenosti iz postavk bančne knjige brez upoštevanja dodatnega kapitala II.
(d) »izpostavljenosti do sheme« so izpostavljenosti, razvrščene v kategorije izpostavljenosti iz točk (m), (o) in (p) prvega odstavka 4. člena Sklepa o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07 in 85/10; v nadaljevanju sklep o standardiziranem pristopu), pri katerih poleg izpostavljenosti do sheme kot celote (na primer do investicijskega sklada) obstajajo tudi osnovne izpostavljenosti te sheme (na primer naložbe investicijskega sklada).
II. IZRAČUN VELIKE IZPOSTAVLJENOSTI
5. člen
(Izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost je vsaka postavka sredstev ali zunajbilančna postavka, za katero se v skladu s sklepom o tržnih tveganjih ne izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja.
(2) Pri izračunavanju izpostavljenosti se upošteva knjigovodska vrednost postavke sredstev, zmanjšana za oblikovane oslabitve, oziroma vrednost zunajbilančne postavke, zmanjšana za oblikovane rezervacije.
Izpostavljenost, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti iz Priloge I sklepa o tržnih tveganjih, se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v oddelku 5.3 sklepa o tržnih tveganjih. Če banka pridobi dovoljenje Banke Slovenije, lahko uporabi tudi metodo notranjih modelov (IMM) iz pododdelka 5.3.5 sklepa o tržnih tveganjih.
Izpostavljenost do shem se izračunava v skladu z eno izmed metod, določenih v Prilogi I tega sklepa.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se pri ugotavljanju izpostavljenosti ne upoštevajo tiste postavke, ki so v skladu s 30. členom sklepa o kapitalu odbitna postavka pri izračunu kapitala banke, namenjenem pokrivanju kapitalskih zahtev oziroma izpolnjevanju zahtev, določenih z drugimi predpisi.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost ne vključuje:
(a) v primeru poslov s tujimi valutami izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave, to je v dveh delovnih dneh;
(b) v primeru poslov nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev izpostavljenosti, ki nastanejo med običajnim potekom poravnave, to je v petih delovnih dneh od plačila ali izročitve vrednostnih papirjev, kar nastopi prej;
(c) v primeru opravljanja storitev prenosa denarnih sredstev (vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringom in poravnavo v katerikoli valuti ter korespondenčnim bančništvom) ali opravljanja storitev kliringa, poravnave in skrbniških storitev v zvezi s finančnimi instrumenti za stranke izpostavljenosti, ki nastanejo zaradi zamika prejema sredstev od strank, in druge tovrstne izpostavljenosti, ki nastanejo zaradi aktivnosti strank, na katere banka ne more vplivati in ne trajajo dlje kot do naslednjega delovnega dne;
(d) v primeru opravljanja storitev prenosa denarnih sredstev (vključno z izvrševanjem plačilnih storitev, kliringom in poravnavo v katerikoli valuti ter korespondenčnim bančništvom) izpostavljenosti do institucij, ki opravljajo te storitve in ne trajajo dlje kot do konca tekočega delovnega dne.
6. člen
(Izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige in skupna izpostavljenost)
(1) Ne glede na opredelitev izpostavljenosti iz 5. člena tega sklepa mora banka, ki je zavezana izračunavati in izpolnjevati kapitalsko zahtevo za tržna tveganja v skladu s sklepom o tržnih tveganjih, ugotavljati tudi izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige ter skupno izpostavljenost do posamezne osebe.
(2) Izpostavljenost do posamezne osebe iz postavk trgovalne knjige se izračuna kot seštevek:
(a) presežka (pozitivnega) dolgih pozicij nad kratkimi pozicijami v vseh finančnih instrumentih, ki jih izdajo posamezne osebe, pri čemer se neto pozicije v posameznem finančnem instrumentu izračunajo v skladu s 15. členom sklepa o tržnih tveganjih;
(b) neto izpostavljenosti iz naslova odkupa dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov posamezne osebe zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov, pri čemer se neto izpostavljenosti izračunajo v skladu z 38. členom sklepa o tržnih tveganjih;
Banka mora vzpostaviti ustrezne sisteme za spremljanje in kontrolo svojih izpostavljenosti zaradi priprave in izvedbe prve prodaje dolžniških ali lastniških finančnih instrumentov že med nepreklicnim prevzemom obveznosti odkupa in prvim delovnim dnem zaradi narave tveganj, izhajajočih iz tega posla.
(c) izpostavljenosti do posamezne osebe iz naslova poslov, sporazumov ali pogodb zaradi kreditnega tveganja nasprotne stranke, izračunane v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, pri čemer se mora upoštevati tudi 46. člen sklepa o tržnih tveganjih.
(3) Izpostavljenost do skupine povezanih oseb iz postavk trgovalne knjige je vsota izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige do posameznih oseb, ki sestavljajo skupino povezanih oseb.
(4) Skupna izpostavljenost do posamezne osebe je vsota izpostavljenosti iz postavk bančne knjige, kot je opredeljena v prvem odstavku 5. člena tega sklepa, in izpostavljenosti iz postavk trgovalne knjige, kot je opredeljena v drugem odstavku tega člena.
7. člen
(Velika izpostavljenost)
(1) Velika izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb je izpostavljenost banke do te osebe ali skupine povezanih oseb, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
(2) Pri banki, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 6. členom tega sklepa, je velika izpostavljenost skupna izpostavljenost do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki dosega ali presega 10% kapitala banke.
(3) Pri ugotavljanju velike izpostavljenosti iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena banka ne sme upoštevati mogočih izvzetij in zmanjšanj zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj iz IV. poglavja tega sklepa.
8. člen
(Ugotavljanje skupine povezanih oseb)
(1) Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz 1. točke prvega odstavka 30. člena ZBan-1 mora banka kot skupino povezanih oseb obravnavati dve ali več fizičnih ali pravnih oseb ki, če se ne dokaže drugače, za banko pomenijo eno tveganje, ker ena od njih neposredno ali posredno obvladuje druge.
(2) Pri ugotavljanju skupine povezanih oseb iz 2. točke prvega odstavka 30. člena ZBan-1 mora banka kot skupino povezanih oseb obravnavati dve ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki med seboj niso v položaju obvladovanja, vendar za banko pomenijo eno tveganje, ker so med seboj povezane tako, da je verjetno, da bodo zaradi finančnih težav ene od njih, zlasti:
(a) težav z odplačilom dolga, imele težave z odplačilom dolga tudi druge osebe;
V ta namen mora banka presojati zlasti osebe z naslednjimi oblikami povezav:
– osebe, ki so medsebojno gospodarsko povezane in odvisne in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času,
– pravne osebe, ki imajo skupne imetnike poslovnih deležev, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih so le-ti udeleženi pri upravljanju ali v kapitalu teh oseb,
– družbe, povezane s skupnim vodenjem,
– fizične osebe in pravne osebe, v katerih so te fizične osebe člani uprave, člani nadzornega sveta oziroma drugega organa vodenja ali nadzora ali prokuristi oziroma imajo kako drugače pomemben vpliv pri upravljanju teh pravnih oseb.
(b) težav s financiranjem, imele težave s financiranjem tudi druge osebe.
V ta namen mora banka presojati zlasti osebe, ki so medsebojno povezane s skupnim virom financiranja in teh povezav ni mogoče nadomestiti v kratkem času. V skupino povezanih oseb banka vključi osebe, ki so prek pomembnega skupnega vira financiranja, ki ga zagotavlja banka sama, njena finančna skupina ali njene povezane osebe, povezane tako, da tega vira financiranja ni mogoče nadomestiti, čeprav je oseba za to pripravljena sprejeti višje stroške financiranja.
(3) Pri presoji povezav iz prve alineje točke (a) drugega odstavka tega člena mora banka presojati zlasti povezave med:
(a) dolžnikom in dajalcem osebnega jamstva, če je za dajalca osebnega jamstva le-to tako pomembno, da bi realizacija jamstva lahko ogrozila njegovo zmožnost za odplačevanje lastnega dolga,
(b) lastnikom stanovanjske ali poslovne nepremičnine in najemnikom, ki plačuje večino najemnine,
(c) proizvajalcem določenega produkta in njegovim edinim kupcem,
(d) osebama, ki sta povezani tako, da pomemben del terjatev ali obveznosti ene osebe izhaja iz odnosa do druge osebe,
(e) proizvajalcem in prodajalcem, če proizvajalec v kratkem času ne more najti drugega prodajalca,
(f) osebami, ki imajo iste kupce, če je število kupcev majhno in je nove kupce težko najti,
(g) med fizičnimi osebami:
– posameznimi fizičnimi osebami in njihovimi ožjimi družinskimi člani,
– fizičnimi osebami, ki kot zasebniki opravljajo dejavnost (npr. samostojni podjetniki) in njihovimi ožjimi družinskimi člani,
– dolžniki in njihovimi sodolžniki oziroma dajalci osebnih jamstev.
(4) Pri ugotavljanju oseb, ki tvorijo skupino povezanih oseb, se povezave z enotami centralne ravni države iz 1. točke drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu, ki jim je v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu dodeljena utež tveganja 0%, ne upoštevajo.
(5) Pri ugotavljanju skupin povezanih oseb mora banka za izpostavljenosti do shem upoštevati shemo kot celoto, osnovne izpostavljenosti te sheme ali oboje. V ta namen mora ovrednotiti ekonomsko vsebino in tveganja, ki izhajajo iz strukture posla. Pri tem mora upoštevati metode iz priloge I, ki je sestavni del tega sklepa.
(6) Banka mora pričeti ugotavljati, ali posamezne osebe tvorijo skupino povezanih oseb z ostalimi osebami, do katerih je izpostavljena, najmanj takrat, ko izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb doseže ali preseže 2% kapitala banke.
III. OMEJITVE NAJVEČJE DOPUSTNE IZPOSTAVLJENOSTI
9. člen
(Največja dopustna izpostavljenost)
(1) Izpostavljenost banke do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, zmanjšana za izvzetja in učinke kreditnih zavarovanj, ne sme presegati 25% njenega kapitala.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izpostavljenost banke do institucije ali skupine povezanih oseb, ki vključuje eno ali več institucij, ne sme presegati višjega izmed zneskov 25% kapitala banke ali 100 milijonov EUR, pod pogojem, da vsota izpostavljenosti do vseh povezanih oseb v skupini, ki niso institucije, ne presega 25% kapitala banke.
(3) Izpostavljenost iz drugega odstavka tega člena, ki presega 25% kapitala banke, ne sme presegati 100% kapitala banke oziroma manjšega odstotka, ki ga določi banka z namenom obravnave, spremljanja in nadzora tveganja koncentracije, ob upoštevanju politik in procesov iz 188. člena ZBan-1.
(4) Pri banki, ki ugotavlja izpostavljenost v skladu s 6. členom tega sklepa, se omejitve izpostavljenosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena nanašajo na skupno izpostavljenost banke do posamezne osebe.
10. člen
(Dovoljenje za preseganje omejitve izpostavljenosti)
(1) Banka lahko v posameznih primerih presega omejitev izpostavljenosti iz tretjega odstavka 9. člena tega sklepa, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije, vendar izpostavljenost ne sme presegati zneska 100 milijonov EUR. Banka Slovenije dovoljenje izda, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a) preseganje omejitve izpostavljenosti ne vpliva pomembno na tveganje koncentracije banke,
(b) preseganje omejitve izpostavljenosti je le začasno.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena banka v okviru zahteve za izdajo dovoljenja dokazuje s predložitvijo naslednje dokumentacije:
(a) želeni znesek izpostavljenosti in delež le-te glede na kapital banke ter navedbo posameznih oseb ali skupin povezanih oseb, na katere se izpostavljenost nanaša;
(b) razloge za želeno preseganje omejitve izpostavljenosti in njihovo utemeljitev;
(c) politiko upravljanja s tveganjem koncentracije, ki upošteva projekcijo preseganja omejitve izpostavljenosti;
(d) poročilo o izpostavljenosti iz prvega odstavka 19. člena tega sklepa na zadnji dan v mesecu pred oddajo zahteve za izdajo dovoljenja ter simulacijo izračuna izpostavljenosti v prvem trimesečju preseganja;
(e) obdobje želenega preseganja omejitve izpostavljenosti.
(3) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za preseganje omejitve izpostavljenosti iz tretjega odstavka 9. člena tega sklepa Banka Slovenije določi najvišje dovoljeno preseganje in obdobje, v katerem je preseganje dovoljeno.
11. člen
(Prekoračitev omejitev izpostavljenosti v izjemnih okoliščinah)
(1) Banka mora vedno izpolnjevati omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 9. in 10. člena tega sklepa.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora banka, če preseže omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 9. in 10. člena tega sklepa, zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije (v nadaljevanju obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti).
(3) Obvestilo o prekoračitvi omejitev izpostavljenosti mora obsegati opis ukrepov, ki jih bo banka opravila zaradi uskladitve z omejitvami iz 9. in 10. člena tega sklepa in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
12. člen
(Preseganje omejitev izpostavljenosti iz naslova postavk trgovalne knjige)
(1) Ne glede na prvi odstavek 11. člena tega sklepa lahko banka presega omejitve največje dopustne izpostavljenosti iz 9. in 10. člena tega sklepa, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) preseganje omejitev (v nadaljevanju presežna izpostavljenost) izhaja izključno iz postavk trgovalne knjige, pri čemer banka v celoti izpolnjuje omejitve izpostavljenosti iz postavk bančne knjige, določene v 9. in 10. členu tega sklepa, merjene na kapital, ki ne vključuje dodatnega kapitala II;
(b) banka izpolnjuje kapitalsko zahtevo za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja, izračunano v skladu s 93. členom sklepa o tržnih tveganjih;
(c) izpostavljenost iz postavk trgovalne knjige do posamezne osebe, pri kateri obstaja presežna izpostavljenost 10 dni ali manj, ne sme preseči 500% kapitala banke;
(d) vsota vseh presežnih izpostavljenosti, ki obstajajo več kot 10 dni, ne sme presegati 600% kapitala banke.
(2) Banka se ne sme namerno izogibati kapitalskim zahtevam za tveganje preseganja največjih dopustnih izpostavljenosti iz trgovanja iz točke (b) prvega odstavka tega člena, ko presežne izpostavljenosti obstajajo več kot 10 dni, z začasnim prenosom zadevnih izpostavljenosti na drugo osebo oziroma s sklepanjem navideznih poslov za odpravo presežnih izpostavljenosti med desetdnevnim obdobjem in ustvarjanjem novih izpostavljenosti po izteku tega obdobja.
(3) Banka mora vzpostaviti sistem, ki zagotavlja, da se vsak prenos z učinkom iz drugega odstavka tega člena nemudoma sporoči Banki Slovenije.
IV. IZVZETJA IN ZMANJŠANJA ZA NAMEN UGOTAVLJANJA IZPOLNJEVANJA OMEJITEV NAJVEČJE DOPUSTNE IZPOSTAVLJENOSTI
13. člen
(Splošno)
(1) Za namen tega poglavja sklepa se uporabljajo opredelitve pojmov, kot jih določajo sklep o standardiziranem pristopu, sklep o pristopu IRB in Sklep o kreditnih zavarovanjih (Uradni list RS, št. 135/06, 104/07, 112/08, 100/09 in 85/10; v nadaljevanju sklep o kreditnih zavarovanjih).
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka osebna jamstva vključujejo tudi kreditne izvedene finančne instrumente, priznane kot primerno zavarovanje v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, razen kreditnih zapisov.
(2) Osebna in stvarna kreditna zavarovanja, zaradi katerih se lahko izpostavljenosti delno ali v celoti izvzamejo ali zmanjšajo v skladu s 14., 15. in 16. členom tega sklepa morajo biti opredeljena kot primerna in izpolnjevati vse minimalne zahteve v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka mora banka, ki uporablja pristop IRB z lastnimi ocenami LGD (in CF), za stvarna kreditna zavarovanja upoštevati minimalne zahteve v skladu s sklepom o pristopu IRB.
(3) Banka za namen ugotavljanja izpolnjevanja omejitev največje dopustne izpostavljenosti ne sme upoštevati zavarovanj iz 18., 20., in 22. člena sklepa o kreditnih zavarovanjih, razen če je to dovoljeno v skladu z drugim odstavkom 14. člena tega sklepa.
14. člen
(Izvzete izpostavljenosti)
(1) Pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa banka v celoti ali delno izvzame naslednje izpostavljenosti:
(a) terjatve do enot centralne ravni držav in do centralnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(b) terjatve do mednarodnih organizacij ali multilateralnih razvojnih bank, katerim bi bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(c) terjatve, zavarovane z izrecnimi osebnimi jamstvi enot centralne ravni držav, centralnih bank, mednarodnih organizacij, multilateralnih razvojnih bank ali oseb javnega sektorja, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(d) druge izpostavljenosti, ki se lahko štejejo kot izpostavljenosti do oseb iz točke (c) tega odstavka ali za katere jamčijo osebe iz točke (c) tega odstavka, če bi bila nezavarovanim terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(e) terjatve in druge izpostavljenosti do enot regionalne ali lokalne ravni držav članic ali za katere jamčijo te osebe, če bi bila terjatvam do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(f) izpostavljenosti do nasprotnih strank iz osmega odstavka 5. člena sklepa o standardiziranem pristopu, če bi bila izpostavljenostim do teh oseb dodeljena utež tveganja 0% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(g) izpostavljenosti, zavarovane z vlogami, položenimi pri banki, ki izračunava izpostavljenost, ali njeni nadrejeni ali podrejeni banki;
Upoštevajo se tudi denarna sredstva, prejeta iz naslova kreditnega zapisa, ki ga izda banka, in krediti banke in depoziti pri njej, ki so predmet bilančnega pobota, priznanega v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
(h) izpostavljenosti, zavarovane s potrdili o vlogah, ki jih izda banka, ki izračunava izpostavljenost, ali njena nadrejena ali podrejena banka, in ki so v hrambi pri eni izmed njih;
(i) naložbe v krite obveznice pod pogoji, določenimi s sklepom o standardiziranem pristopu;
(j) terjatve do centralnih bank v obliki zahtevanih obveznih rezerv, ki bi jim bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 20% ali 50% v skladu s sklepom v standardiziranem pristopu, ki se hranijo pri teh centralnih bankah in so denominirane v njihovih nacionalnih valutah in sicer največ do 80% vrednosti za terjatve, ki bi jim bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 20% in največ do 50% vrednosti za terjatve, ki bi jim bila brez upoštevanja zavarovanja dodeljena utež tveganja 50%;
(k) izpostavljenosti iz naslova prevzetih kreditnih obveznosti, ki so razvrščene med zunajbilančne postavke z zelo nizkim tveganjem iz Priloge II sklepa o standardiziranem pristopu, če je v sporazumu ali pogodbi določeno, da je črpanje možno le, če to ne povzroči preseganja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa;
(l) izpostavljenosti iz naslova prevzetih kreditnih obveznosti in pogojnih obveznosti iz naslova odprtih ali potrjenih dokumentarnih akreditivov, ki so razvrščene med zunajbilančne postavke z nizkim tveganjem iz Priloge II sklepa o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% njihove vrednosti.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa banka lahko delno izvzame:
(a) izpostavljenosti,
– zavarovane s stanovanjskimi nepremičninami ali z delnicami v finskih stanovanjsko nepremičninskih družbah, ki poslujejo v skladu s finskim Zakonom o nepremičninskih družbah iz leta 1991 ali naknadno sprejeto enakovredno zakonodajo,
– iz naslova poslov finančnega zakupa stanovanjskih nepremičnin, pri katerih zakupodajalec obdrži popolno lastništvo zakupljene stanovanjske nepremičnine, dokler zakupnik ne uveljavi možnosti nakupa, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev uteži tveganja 35% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu, vendar največ do 50% vrednosti zadevne stanovanjske nepremičnine;
Za namen te točke je potrebno vrednost stanovanjske nepremičnine izračunati vsaj enkrat na tri leta na osnovi standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Za stanovanjske nepremičnine se štejejo stanovanjske nepremičnine, kot so opredeljene v 5. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu, ki so v neposredni posesti lastnika ali najemnika.
(b) izpostavljenosti,
– zavarovane s poslovnimi nepremičninami,
– iz naslova poslov finančnega zakupa poslovnih nepremičnin, če nadzorni organ države članice, v kateri zadevna poslovna nepremičnina leži, za te izpostavljenosti dovoli dodelitev uteži tveganja 50% v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu oziroma enakovredno zakonodajo, vendar največ do 50% vrednosti zadevne poslovne nepremičnine.
Za namen te točke je potrebno vrednost poslovne nepremičnine izračunati na osnovi standardov vrednotenja, določenih z zakonom ali drugim predpisom. Za poslovne nepremičnine se štejejo poslovne nepremičnine, kot so opredeljene v 6. točki drugega odstavka 2. člena sklepa o standardiziranem pristopu, in so popolnoma zgrajene, oddane v zakup in prinašajo ustrezen dohodek iz naslova najemnine.
(3) Pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Ljubljana v celoti izvzame terjatve in druge izpostavljenosti do bank, če banke tako pridobljena sredstva v skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08 in 20/09) ali drugim zakonom prenašajo na končne upravičence.
15. člen
(Obravnava izpostavljenosti, zavarovane z osebnim jamstvom ali s premoženjem, izdanim s strani tretje osebe)
(1) Kadar je izpostavljenost do posamezne osebe zavarovana z osebnim jamstvom tretje osebe ali s premoženjem, izdanim s strani tretje osebe, banka lahko obravnava del izpostavljenosti, ki je zavarovan:
(a) z osebnim jamstvom tretje osebe, kot izpostavljenost do dajalca osebnega jamstva;
(b) s priznanim zavarovanjem s premoženjem, kot izpostavljenost do izdajatelja premoženja.
(2) Za obravnavo izpostavljenosti do dajalca osebnega jamstva iz točke (a) prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) nezavarovani izpostavljenosti do dajalca osebnega jamstva bi bila dodeljena enaka ali nižja utež tveganja, kot je utež tveganja, dodeljena nezavarovani izpostavljenosti do posamezne osebe v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(b) kadar je osebno jamstvo denominirano v valuti, drugačni od valute osnovne izpostavljenosti, se znesek pokrite izpostavljenosti izračuna v skladu z določbami za obravnavo valutne neusklajenosti pri osebnih zavarovanjih, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih;
(c) neusklajenost med zapadlostjo osnovne izpostavljenosti in zapadlostjo osebnega jamstva se obravnava v skladu z določbami za obravnavo neusklajenosti zapadlosti, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih;
(d) delno kritje se prizna v skladu z obravnavo, ki jo določa sklep o kreditnih zavarovanjih.
(3) Za obravnavo izpostavljenosti do izdajatelja premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje iz točke (b) prvega odstavka tega člena, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) priznano zavarovanje s premoženjem se vrednoti po tržni ceni;
(b) zavarovanem delu izpostavljenosti bi bila dodeljena enaka ali nižja utež tveganja, kot je utež tveganja, dodeljena nezavarovani izpostavljenosti do te osebe v skladu s sklepom o standardiziranem pristopu;
(c) ni neusklajenosti med zapadlostjo osnovne izpostavljenosti in zapadlostjo zavarovanja.
16. člen
(Obravnava izpostavljenosti, zavarovane s finančnim premoženjem pri banki, ki uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem in banki, ki uporablja pristop IRB z lastnimi ocenami LGD (in CF))
(1) Banka, ki uporablja razvito metodo za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih, lahko pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa uporabi polno prilagojeno vrednosti izpostavljenosti (E*) v skladu s sklepom o kreditnih zavarovanjih.
Polno prilagojena vrednost izpostavljenosti (E*) se izračuna v skladu s tretjim in četrtim poglavjem sklepa o kreditnih zavarovanjih.
(2) Banka, ki ima dovoljenje za uporabo pristopa IRB z lastnimi ocenami LGD (in CF) za kategorije izpostavljenosti iz 17. člena sklepa o pristopu IRB, lahko upošteva učinke zavarovanja s finančnim premoženjem pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev izpostavljenosti, če dokaže, da:
(a) ocenjuje učinke zavarovanja s finančnim premoženjem na izpostavljenostih ločeno od ostalih področij uporabe lastnih ocen LGD in
(b) so ocene učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem primerne.
Uporaba metode iz prvega pododstavka tega odstavka mora biti skladna s pristopom, ki ga banka uporablja za namen izračuna kapitalske zahteve za kreditno tveganje.
(3) Banka, ki uporablja metodo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, mora:
(a) izvajati redne teste izjemnih situacij v povezavi s tveganjem koncentracije, ki morajo vključevati tveganja iz naslova mogočih sprememb na trgu, ki bi lahko škodljivo vplivale na kapitalsko ustreznost banke, in tveganja iz naslova unovčevanja zavarovanja s premoženjem v izjemnih situacijah;
Če test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost sprejetega zavarovanja s premoženjem, kakor bi se upoštevala z uporabo razvite metode za izračun učinkov zavarovanja s finančnim premoženjem ali metode iz drugega odstavka tega člena, mora banka pri izračunu vrednosti izpostavljenosti zaradi ugotavljanja izpolnjevanja omejitev iz 9. in 10. člena tega sklepa upoštevati ustrezno zmanjšano vrednost zavarovanja.
(b) v svojo strategijo oziroma politiko za upravljanje s tveganjem koncentracije vključiti naslednje:
– politike in postopke za obravnavo tveganja iz naslova neusklajenosti med zapadlostjo izpostavljenosti in kreditnega zavarovanja za navedene izpostavljenosti,
– politike in postopke za primere, ko test izjemnih situacij pokaže manjšo unovčljivo vrednost prejetega zavarovanja, kakor bi se upoštevala na podlagi metode iz prvega ali drugega odstavka tega člena,
– politike in postopke v povezavi s tveganjem koncentracije, ki izhaja iz uporabe kreditnih zavarovanj, še posebej glede velikih posrednih izpostavljenosti (npr. do posameznega izdajatelja vrednostih papirjev, ki se upoštevajo kot zavarovanje).
(4) Če banka, ki ima dovoljenje za uporabo pristopa IRB z lastnimi ocenami LGD (in CF), ne uporablja metode iz drugega odstavka tega člena, lahko za izračun izpostavljenosti uporablja metodo iz točke (b) prvega odstavka 15. člena tega sklepa ali metodo iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za namen tega poglavja banka lahko hkrati uporablja metodo iz točke (b) prvega odstavka 15. člena tega sklepa in metodo iz prvega odstavka tega člena le, kadar lahko obe metodi uporablja tudi za namen izračunavanja kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev.
V. IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI, SPREMLJANJE IN POROČANJE O IZPOSTAVLJENOSTIH
17. člen
(Izpolnjevanje obveznosti na posamični in konsolidirani podlagi)
(1) Banka mora izpolnjevati vse obveznosti glede izpostavljenosti, določene s tem sklepom, na posamični podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora banka iz 131. člena ZBan-1 na ravni Republike Slovenije izpolnjevati obveznosti, določene s tem sklepom, tudi na konsolidirani podlagi, kot določa Sklep o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07).
18. člen
(Spremljanje velikih izpostavljenosti)
Banka mora razviti ustrezen informacijski sistem ter vzpostaviti in dosledno uresničevati primerne administrativne in računovodske postopke in ustrezen sistem notranjih kontrol za ugotavljanje in spremljanje velikih izpostavljenosti in njihovih sprememb ter za preverjanje njihove skladnosti s politikami banke glede teh izpostavljenosti.
19. člen
(Poročanje o izpostavljenostih Banki Slovenije)
(1) Banka mora Banki Slovenije poročati o:
(a) posameznih osebah in skupinah povezanih oseb, do katerih izpostavljenost banke doseže ali preseže 10% njenega kapitala;
(b) vrednosti izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb iz točke (a) tega odstavka pred upoštevanjem izvzetij in zmanjšanj zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj;
(c) znesku izvzetij ter znesku in obliki uporabljenih kreditnih zavarovanj iz IV. poglavja tega sklepa;
(d) vrednosti izpostavljenosti po upoštevanju izvzetij ter zmanjšanj zaradi upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj, izračunani v skladu IV. poglavjem tega sklepa;
(e) izpolnjevanju omejitev iz III. poglavja tega sklepa in njihovih morebitnih prekoračitvah.
Ne glede na točko (b) prvega pododstavka tega odstavka se kreditna zavarovanja v obsegu in pod pogoji IV. poglavja tega sklepa lahko upoštevajo pri izračunavanju izpostavljenosti iz naslova poslov začasne prodaje oziroma odkupa ter posoje oziroma izposoje vrednostnih papirjev ali blaga.
(2) Banka mora Banko Slovenije četrtletno obveščati o vseh preseganjih največjih dopustnih izpostavljenosti iz naslova postavk trgovalne knjige iz 12. člena tega sklepa v preteklih treh mesecih. Za vsak primer preseganja je potrebno sporočiti znesek preseganja in ime osebe, pri kateri je prišlo do preseganja ter čas trajanja preseganja.
(3) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena Banki Slovenije predložiti poročila o izpostavljenosti, in sicer po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Rok za predložitev omenjenih poročil po stanju na zadnji dan v letu je deseti delovni dan po izteku roka za predložitev nerevidiranih letnih računovodskih izkazov, za druga četrtletja pa je rok do 25. dne v naslednjem mesecu.
Poročila o izpostavljenosti iz prvega pododstavka tega odstavka banka predloži na obrazcih z oznako IZP, banka, ki je v skladu s sklepom o tržnih tveganjih zavezana k izračunavanju in izpolnjevanju kapitalske zahteve za tržna tveganja, pa na obrazcih z oznako IZP-trg. Obrazci z oznako IZP oziroma IZP-trg so sestavni del tega sklepa.
(4) Banka iz drugega odstavka 17. člena tega sklepa mora zagotoviti pravilno in pravočasno poročanje v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena tudi na konsolidirani podlagi.
Poleg zahteve iz prvega pododstavka tega odstavka mora banka iz drugega odstavka 17. člena tega sklepa, ki uporablja pristop IRB (nadrejena IRB banka), na konsolidirani podlagi poročati tudi izpostavljenosti, ki ne dosegajo 10% kapitala banke, če je število njenih velikih izpostavljenosti do posameznih oseb ali skupin povezanih oseb manjše od 20. V tem primeru banka poroča tudi te izpostavljenosti tako, da skupno število poročanih izpostavljenosti znaša 20. V to poročanje niso vključene izpostavljenosti, ki so v skladu s prvim in tretjim odstavkom 14. člena tega sklepa izvzete iz izpolnjevanja omejitev največje dopustne izpostavljenosti.
(5) Banka mora za izpolnitev obveznosti iz četrtega odstavka tega člena na konsolidirani podlagi Banki Slovenije predložiti poročila o izpostavljenosti iz tretjega odstavka tega člena in sicer po stanju na zadnji dan vsakega četrtletja. Roki za predložitev poročil so:
(a) do 28. februarja tekočega leta za stanje na dan 31. decembra preteklega leta,
(b) do 15. maja tekočega leta za stanje na dan 31. marca tekočega leta,
(c) do 15. avgusta tekočega leta za stanje na dan 30. junija tekočega leta,
(d) do 15. novembra tekočega leta za stanje na dan 30. septembra tekočega leta.
Naslov poročil iz tretjega odstavka tega člena se dopolni z besedo konsolidirano. Nadrejena IRB banka, ki ima manj kot 20 velikih izpostavljenosti, pa poroča svoje izpostavljenosti do posameznih oseb in skupin povezanih oseb še na obrazcu IZP-IRB-konsolidirano oziroma IZP-IRB-trg-konsolidirano, ki sta sestavni del tega sklepa.
(6) V primeru posebne zahteve Banke Slovenije mora banka poročila iz tretjega in petega odstavka tega člena izdelati tudi po stanju na dan in v roku, ki ju določi Banka Slovenije.
VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
20. člen
(Uporaba določb)
(1) Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07).
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena banka pri ugotavljanju izpolnjevanja omejitev največje dopustne izpostavljenosti do institucij do 31. decembra 2012 upošteva pravila iz (b) in (c) točke prvega odstavka 14. člena Sklepa o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 135/06 in 104/07), in sicer samo za izpostavljenosti, nastale do 31. decembra 2009.
(3) Banka lahko odloži obravnavo izpostavljenosti do shem, kot je opredeljena v prilogi I tega sklepa, do 31. decembra 2015, vendar samo za izpostavljenosti, nastale do 31. januarja 2010.
21. člen
(Veljavnost določb)
Ta sklep začne veljati 31. decembra 2010.
Ljubljana, dne 18. oktobra 2010
Marko Kranjec l.r.
Predsednik
Sveta Banke Slovenije