Uradni list

Številka 83
Uradni list RS, št. 83/2010 z dne 22. 10. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 83/2010 z dne 22. 10. 2010

Kazalo

4490. Uredba o državnem lokacijskem načrtu za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji, stran 12672.

Na podlagi prvega odstavka 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt in 108/09 - ZGO-1C) v povezavi z drugim odstavkom 94. člena in tretjim odstavkom 103. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega lokacijskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 - ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 - ZPNačrt) sprejme državni lokacijski načrt za preložitev glavne ceste G2-108 ob naselju Zgornji Log pri Litiji (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Projektivni atelje - Prostor, d. o. o., Ljubljana, pod številko projekta 1256/04, novembra 2007.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev prometne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo projektnih rešitev energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije ter pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Litija.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (v nadaljnjem besedilu: območje trase preložene ceste G2-108), in parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo državnega lokacijskega načrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (v nadaljnjem besedilu: območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja ceste).
(2) Območje trase preložene glavne ceste G2-108 (v nadaljnjem besedilu: glavna cesta) obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v katastrski občini (v nadaljnjem besedilu: k. o.) Hotič: 1200, 1201/1, 1202, 1203/1, 1203/2, 1204, 1205, 1206, 1207/2, 1208, 1209, 1210, 1211, 1213/1, 1213/2, 1214, 1215, 1216, 1224, 1266/1, 1267, 1271, 1272, 1273, 1274, 1275, 1276/1, 1276/2, 1277, 1278, 1279/1, 1279/3, 1280/2, 1281, 1282/2, 1282/3, 1283, 1296, 1306, 1307, 1308, 1309, 1310, 1527/16, 1527/43, 1566/2, 1578, 1579/1, 1601/7 in 1602.
(3) Območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja glavne ceste, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v k. o. Hotič:
- telefon: 1200, 1201/1, 1203/1, 1203/2, 1207/1, 1207/2, 1208, 1209, 1224, 1225/2, 1566/2 in 1578;
- elektrika visokonapetostno omrežje: 1213/1 in 1214;
- elektrika nizkonapetostno omrežje: 1203/1, 1203/2, 1204, 1207/1, 1207/2, 1208, 1209, 1211, 1212, 1213/1; 1213/2, 1214, 1215, 1216, 1222, 1231, 1237/4 in 1566/2.
(4) Območje preveritve potrebnosti izvedbe pasivne protihrupne zaščite: k. o. Hotič: 1207/2, 1223 in 1230/3.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
- območje izključne rabe glavne ceste z vsemi objekti in ureditvami,
- območje ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
- območje prestavitve infrastrukturnih objektov in naprav,
- območje okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
5. člen
(tehnični elementi glavne ceste in križišča)
(1) Glavna cesta se izvede kot dvopasovnica s pasovi za levo zavijanje v križišču.
(2) Horizontalni potek glavne ceste: dolžina trase glavne ceste je 1400 m. Trasa načrtovane glavne ceste se na severu v km 8 + 740 in na jugu v km 10 + 140 navezuje na že rekonstruirani odsek glavne ceste.
(3) Vertikalni potek glavne ceste: začne se na severni strani rekonstruiranega odseka glavne ceste, na katerem se trasa spušča. V nadaljevanju ta poteka v vzponu, mimo priključka Zgornji Log in na nadvoz čez železniško progo Zidani Most-Ljubljana (km 537 + 756 železniške proge), doseže v km 9 + 176 najvišjo točko, nato se začne spuščati, in sicer ob zahodni strani železniške proge do km 10 + 140. Niveleta trase je 0,50 m nad koto 100-letne visoke vode Save.
(4) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo računsko hitrost 70 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin znaša 200 m in največji podolžni nagib 5,0%. Konkavni polmer vertikalne krivine znaša 3 500 m, konveksni polmer pa 2 000 m.
(5) Projektirani normalni prečni profil glavne ceste znaša 6,60 m in ga sestavljajo: dva vozna pasova širine 3,00 m in dva robna pasova širine 0,30 m.
(6) Križišče za naselje Zgornji Log je umeščeno v km 8 + 880, oblikovano kot štirikrako križišče z navezavo na naselje na vzhodni strani in dostopne poti do stanovanjskih objektov na zahodni strani. Pasova za levo zavijanje na glavni cesti sta dolžine 20,00 m in 30,00 m.
(7) Za križiščem v smeri vožnje se izvede avtobusno postajališče izven voznih pasov s čakalnim peronom.
6. člen
(deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest)
(1) Zaradi gradnje glavne ceste se izvedejo naslednje deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest:
- deviacija 1-1, dostopne in poljske poti, od km 8 + 888 do km 9 + 120 glavne ceste, dolžina 310 m, normalni prečni profil 2,50 m, makadam;
- deviacija 1-2, poljske poti, v km 9 + 152 do km 9 + 564 glavne ceste, dolžina 370 m, normalni prečni profil 2,50 m, makadam;
- deviacija 1-3, poljske poti, med km 9 + 323 in km 9 + 366 glavne ceste, dolžina 35 m, normalni prečni profil 2,50 m, makadam;
- deviacija 1-4, dostopna pot, v km 9 + 633 glavne ceste, dolžina 28 m, normalni prečni profil 5,00 m, asfalt.
(2) Normalni prečni profil deviacij in posamezne navezave obstoječih poti, dolžina in umestitev so razvidne iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.
7. člen
(cestni objekti)
(1) Na trasi glavne ceste se izvede v km 9 + 176 nadvoz čez železniško progo Zidani Most-Ljubljana (km 537 + 756 železniške proge), dolžine 152,00 m in širine 10,70 m.
(2) Umestitev nadvoza je razvidna iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta iz ureditvene situacije.
8. člen
(pešci in kolesarji)
(1) Hodnik za pešce se izvede ob glavni cesti v križišču in na severni strani priključka za naselje Zgornji Log. Na območju križišča sta urejena prehoda za pešce.
(2) Z deviacije 1-1 in deviacije 1-2 sta urejeni klančini za peš prehod po nadvozu.
(3) Kolesarski promet se odvija na vozišču opuščene glavne ceste.
9. člen
(nasipi)
Trasa glavne ceste poteka po nasipu višine 1,00 m do 8,00 m. Nasip se oblikuje v nagibu 1 : 1,5 z blago zaokrožitvijo na dnu. V delu med km 9 + 860 in km 10 + 140 se nasip prilagodi obstoječemu nasipu v nagibu 1 : 1.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
10. člen
(nadvoz na glavni cesti)
(1) Nadvoz se oblikuje v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter glede na urbano in krajinsko podobo prostora tako, da se čim bolj vključuje v okolje. Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti zagotovljeno sodelovanje pooblaščenega arhitekta.
(2) Nadvoz mora biti načrtovan tako, da je vzpostavljen vidni stik s prostorom; v ta namen je treba s posebno pozornostjo načrtovati geometrijo podpornih stebrov, tako da se ohrani odprtost prostora.
(3) Brežina Save se obloži s kamnito zložbo v skladu z izdelano hidravlično-hidrološko analizo, njena višina in vpadljivost pa se ublaži z zasaditvijo obvodnega rastlinstva.
(4) Na mestih, na katerih se izdela nasip, se brežina zasadi z avtohtono vegetacijo, skladno s krajinskim načrtom.
11. člen
(obcestni prostor)
(1) Obcestni prostor je treba povezati z reliefnimi značilnostmi prostora in s krajinskimi vzorci.
(2) Na trasi glavne ceste se uredi obcestni prostor, in sicer:
- vse brežine v nasipu se oblikujejo v naklonu 1 : 1,5 ali več s konkavnim iztekom v teren;
- površine ob glavni cesti se uredijo kot tratna površina;
- točkovna zasaditev se izvede v kombinaciji dreves in grmovnic.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
12. člen
(skupne določbe)
(1) Zaradi gradnje glavne ceste se prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo komunalne, energetske in telekomunikacijske naprave in objekti.
(2) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav in objektov morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki se nahajajo v obvezni prilogi državnega lokacijskega načrta.
13. člen
(odvodnjavanje cestnega telesa)
(1) Onesnažena voda z vozišča se zajema s koritnicami ali odprtimi jarki.
(2) S cestnih površin zbrana onesnažena voda se pred izpustom v naravni sprejemnik ustrezno očisti. Na celotnem odseku glavne ceste se v struge naravnih odvodnikov spušča le voda, ki po kakovosti ustreza predpisom, ki urejajo varovanje voda.
14. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Na območju glavne ceste se izvedejo naslednje ureditve na elektroenergetskem omrežju:
- prestavitev oporišča obstoječega 20 kV daljnovoda (v nadaljnjem besedilu: DV), v km 9 + 124 glavne ceste, v osi daljnovoda, v km 9 + 119 glavne ceste,
- novo oporišče 20 kV DV v osi daljnovoda, v km 9 + 142 glavne ceste,
- nadomestitev 20 kV DV med prestavljenim in novim oporiščem z zemeljskim kablom,
- rušitev droga obstoječega nizkonapetostnega (v nadaljnjem besedilu: NN) voda v km 9 + 112 glavne ceste,
- nadomestitev zračnega NN-voda med obstoječima drogoma v km 9 + 105 in km 9 + 120 z zemeljskim kablom,
- nadomestitev obstoječega zračnega voda NN-omrežja med objekti Zgornji Log 10, 11 in 8 z zemeljskim kablom,
- zaščita obstoječega NN-kablovoda v km 9 + 666 glavne ceste,
- javna razsvetljava križišča.
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Vsi posegi na telekomunikacijskem omrežju se izvedejo med pripravljalnimi deli. Če iz katerih koli razlogov to ni mogoče, je treba telekomunikacijske vode pred začetkom zemeljskih in gradbenih del začasno prestaviti z območja gradbišča.
(2) Na območju načrtovane glavne ceste je treba nadomestiti obstoječi zračni vod med km 8 + 740 in km 8 + 950 z zemeljskim kablom ob južni strani ceste.
(3) Obstoječi zračni vod med objekti Zgornji Log 10, 11 in 8 je treba nadomestiti z zemeljskim kablom.
(4) Na območju nadvoza je treba zaščititi obstoječi telefonski kabel (SVTK), ki poteka ob zahodni strani železniške proge.
(5) V km 9 + 770 glavne ceste je treba zaščiti obstoječi zemeljski kabel.
16. člen
(vodovodno omrežje)
Obstoječe vodovodno omrežje se v območju preložene ceste zaščiti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
17. člen
(posegi v obstoječe objekte)
Na trasi glavne ceste se ukine obstoječi nivojski prehod čez železniško progo Ljubljana-Zidani Most v km 9 + 580.
18. člen
(tla)
(1) Med gradnjo se izvedejo naslednji ukrepi za varovanje tal:
- posegi v tla morajo potekati na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, in se ne smejo razširiti na dodatne površine, ne da bi bili ustrezno ovrednoteni vplivi na tla in rastline na teh območjih;
- odkrivanje tal v najmanjšem možnem obsegu;
- nasipe je treba prilagajati konfiguraciji terena;
- smotrna uporaba izkopanega nenosilnega materiala;
- dovoz nosilnih gradbenih materialov po najkrajših možnih poteh;
- za začasne prometne in gradbene površine je treba prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki morajo biti določene pred začetkom del;
- utrjevanje brežin nasipov;
- ureditev odvodnjavanja padavinske odpadne vode s trase glavne ceste mora potekati po ustrezno načrtovanem drenažnem sistemu. Odtoki in sprejemniki morajo biti natančno določeni že v projektni dokumentaciji;
- pri oblikovanju brežin nasipanega terena je treba upoštevati zaokrožitev pete nasipov, da je prehod v teren zvezen;
- uporaba deponiranega humusa za sonaravno urejevanje brežin;
- odpadni material, ki nastane v primeru razlitja pogonskega goriva, mazalnih in drugih olj, hidroizolacijskih in drugih materialov, ki se uporabljajo na območju gradbišča in nastanejo pri gradbenih delih na obstoječih objektih ali prometnih površinah, se mora odstraniti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja;
- na celotnem vplivnem območju je treba zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki vsebuje ostanke hidroizolacijskih materialov in drugih sredstev, s katerimi se izvajajo gradbena dela;
- če oskrba transportnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površinah, morajo biti slednje utrjene in ustrezno zaščitene pred možnostjo izliva v tla ali vodotoke.
(2) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov za ravnanje z rodovitno zemljo, povezanih z organizacijo gradbišča.
19. člen
(vodna ureditev)
(1) Zaradi gradnje glavne ceste se vodni režim, posebno režim odtoka visokih voda na vplivnem območju, ne sme poslabšati.
(2) Gradnja glavne ceste posega v strugo Save od km 9 + 860 do km 10 + 100.
20. člen
(zaščitni ukrepi za varstvo voda)
Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta je treba izvajati naslednje ukrepe in izpolnjevati naslednje pogoje:
- gradbena dela na vplivnem območju vodotoka se morajo izvajati med nizkim vodostajem;
- med gradnjo se morajo preprečiti neposredni posegi v strugo reke z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kakršne so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine. Prav tako se v vodo ne smejo razliti cementne in apnene mešanice (pranje gradbenih strojev z vodo iz reke ni dopustno);
- pri gradnji ni dopustno uporabljati materialov, ki vsebujejo nevarne spojine, in urejeno mora biti odvajanje odpadne in izcedne vode;
- transportni in gradbeni stroji, ki se uporabljajo pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Potreben je nadzor gradbene mehanizacije in gradbenih materialov;
- za primere razlitja večjih količin goriv, olj in drugih za vodotok škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov je treba pripraviti načrt za preprečevanja vdora teh snovi v vodotok in za njihovo odstranitev in onesnaženi material preiskati s strani pooblaščene institucije, z namenom, da se opredeli pravilen način deponiranja;
- komunalno in padavinsko odpadno vodo iz premičnih naprav je treba pred odvajanjem v vode očistiti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode;
- odvodnjavanje cestnega telesa se mora izvajati v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje padavinskih vod z javnih cest, tako da ni možno neposredno odtekanje vode v površinske vodotoke. Zbirni vodi, odtočni žlebi na cestišču in drugi gradbeni elementi ceste morajo biti dimenzionirani tako, da lahko sprejmejo tudi večje količine padavinskih vod ali drugih tekočin v primeru prometne nesreče.
21. člen
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) Investitor zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč s primerno organizirano gradnjo, zaščito zemljišč pred onesnaževanjem med gradnjo in obratovanjem glavne ceste.
(2) Dostopi na kmetijske površine morajo biti med gradnjo in obratovanjem glavne ceste ohranjeni oziroma zagotovljeni. Med gradnjo se za gradbeni transport uporablja obstoječa cesta. Na kmetijskih zemljiščih se ne smejo postavljati začasni objekti in odlagališča, razen če ni drugih primernejših rešitev, gibanje strojev pa je treba omejiti na območje same trase in na opuščene dele cestnega omrežja. Zagotovi se sodelovanje z lastniki zemljišč, ki so v začasni uporabi.
(3) Med gradnjo se zagotovi ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo, tako da bosta ohranjeni njeni rodovitnost in količina ter jo bo mogoče uporabiti za rekultivacijo poškodovanih zemljišč na gradbišču glavne ceste. Preprečiti je treba mešanje živice z mrtvico in rodovitno zemljo začasno odlagati na največ 1,5 m visoke nasipe.
(4) Na območjih kakovostnih kmetijskih tal se opuščene vozne poti in zemljišča, ki so poškodovana zaradi gradbenih posegov in začasne rabe med gradnjo, zravnajo na nivo okoliškega terena, humuzirajo in uredijo kot obdelovalne površine.
(5) Investitor zagotovi spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z organizacijo gradbišča.
22. člen
(ohranjanje narave)
(1) Na vplivnem območju državnega lokacijskega načrta ni evidentiranih naravnih vrednot zavarovanih območij ali območij Natura 2000.
(2) Na širšem območju Save, ki je predlagano za naravni rezervat, od km 8 + 740 do km 9 + 060 in od km 9 + 820 do km 10 + 146, morajo biti posegi omejeni na širino cestnega telesa, izvajati pa se morajo izven paritvene dobe, vzreje mladičev in prezimovanja.
(3) Investitor obvesti regionalni zavod, pristojen za varstvo naravne dediščine, o začetku zemeljskih del.
(4) Gradbišče mora biti organizirano na čim manjši površini.
23. člen
(varstvo živali)
Prehajanje živali prek glavne ceste se zagotavlja pod nadvozom.
24. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na ureditvenem območju državnega lokacijskega načrta ni evidentiranih objektov in območij kulturne dediščine. Na vplivnem območju državnega lokacijskega načrta je objekt kulturne dediščine hiša Zgornji Log 4 in območje arheološke dediščine Zgornji Log.
(2) V zvezi z arheološko dediščino mora investitor zagotoviti:
- rezervatno varstvo arheološke dediščine na celotnem območju glavne ceste in spremljajočih ureditev,
- izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, s katerimi se opredeli morebitno zaščitno izkopavanje,
- stalen arheološki nadzor med gradnjo,
- gradbišča, deponije materiala, gradbiščne in obvozne poti ter podobne ureditve se ne načrtujejo in urejajo na območjih kulturne dediščine. Med gradnjo je treba fizično zavarovati kulturno dediščino, če dela potekajo v njeni neposredni bližini,
- pri nujnih prestavitvah in novogradnjah podzemnih vodov na območjih arheološke dediščine se upoštevajo usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Investitor obvesti regionalni zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, o začetku del deset dni prej.
25. člen
(varstvo zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanje zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
- zagotoviti, da emisijske norme pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih niso prekoračene,
- primerno razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče,
- predvideti zadostno močenje transportnih poti in odkritih površin v sušnih in vetrovnih dnevih zaradi zmanjšanja prašenja,
- predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti,
- preprečevati prašenje odkritih delov trase in gradbišča,
- vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča, sprotno rekultivirati območja velikih posegov,
- servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitev nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov.
(2) Za spremljanje vplivov na zrak med gradnjo se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in poročilom vplivov na okolje izvajajo meritve na za to določenem mestu.
26. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi napovedi prometa za leto 2025 se izvedejo ukrepi za varovanje objektov in območij pred čezmernim hrupom, ob upoštevanju konfiguracije terena in opredeljenih stopenj varstva pred hrupom glede na obstoječo namensko rabo prostora.
(2) Osnovni ukrep za zmanjšanje emisije hrupa je uporaba absorpcijske obrabne plasti vozišča, ki zmanjša emisije hrupa za 2 dB(A), dodatno je za preobremenjena območja predvidena pasivna protihrupna zaščita.
(3) Preveri se potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite za naslednje stanovanjske objekte:
- Zgornji Log 8,
- Zgornji Log 10 in
- Zgornji Log 12.
(4) Investitor med gradnjo zagotovi izvedbo protihrupne zaščite za petletno načrtovano obdobje na podlagi izračuna obremenitev hrupa in jih dopolnjuje skladno z rezultati obratovalnega monitoringa.
(5) Izvajalec je dolžan zagotoviti izvedbo monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepe ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje. Merilne točke se določijo na podlagi načina organizacije gradbišča za naseljena območja v neposredni bližini gradbišča in cest, po katerih poteka promet.
(6) Med izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se zagotovi izvedba pasivne protihrupne zaščite za objekte, ki so v načrtovanem petletnem obdobju čezmerno hrupno obremenjeni.
(7) Prve meritve hrupa in obratovalni monitoring hrupa se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa na vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje. Na podlagi monitoringa je investitor dolžan izvesti morebitne potrebne dodatne ukrepe.
(8) Med gradnjo se izvaja monitoring obremenjenost s hrupom na eni lokaciji, med obratovanjem glavne ceste pa na dveh lokacijah.
27. člen
(odvzemi in deponije viškov materiala)
(1) Na celotni trasi glavne ceste je predvideno okvirno 11 497 m3 viškov materiala; odlaganje je predvideno v deponiji Tomc-Drtija v Občini Litija.
(2) Manjko 40 418 m3 nasipnega materiala se zagotovi iz kamnoloma Kresnice v Občini Litija.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in predvidenimi dovozi za intervencijska vozila ter po potrebi z zamenjavo, prestavitvijo ali zaščito vodovoda tako, da je zagotovljena preskrba s požarno vodo.
(2) Zaradi požarne ogroženosti objektov in naravnega okolja mora izvajalec med gradnjo ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom, in predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
29. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Ureditve, ki jih določa državni lokacijski načrt, se lahko izvedejo v naslednjih etapah:
- gradnja glavne ceste z vsemi objekti in ureditvami,
- trasa glavne ceste z ureditvijo obcestnega prostora,
- prestavitev, razširitev in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih ter drugih objektov in naprav, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov,
- deviacije poti,
- drugi ukrepi in ureditve,
- dograditev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.
(2) Etape gradnje glavne ceste in ureditev predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
30. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v času obratovanja glavne ceste za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje Imos Geateh, d. o. o., Ljubljana, pod št. projekta PVO-052/04, v maju 2004.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (zrak, hrup) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zasnuje tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring se izvede v skladu s predpisi ter usmeritvami, določenimi v Poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(3) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi, ki jih je investitor dolžan izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
- dodatne tehnične in prostorske rešitve,
- dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
- popravilo poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
- sprememba rabe prostora in
- drugi ustrezni ukrepi.
31. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za gradbišče se uporabljajo že obstoječe ceste in poti ter se ureja čim manj novih dovoznih poti. Obveznosti investitorja in izvajalca med gradnjo so tudi:
- zagotavljanje poteka motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
- zagotavljanje ureditve vseh cest, ki bi bile morebiti namenjene obvozu ali prevozu med gradnjo, pred začetkom del;
- za ceste, ki se uporabljajo kot gradbiščne poti, se izvede posnetek ničelnega stanja, nato pa se jih ustrezno uredi in protiprašno zaščiti, v primeru poškodb pa le-te odpravi in vzpostavi takšno stanje, kot je bilo pred pričetkom gradnje;
- zagotavljanje zaščite infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov;
- ob nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja za to usposobljenih delavcev.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca po končani gradnji so:
- po potrebi popravilo poškodovanih cest, ki so bile namenjene obvozu ali prevozu med gradnjo;
- po potrebi popravilo poškodovanih infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov.
32. člen
(dodatne obveznosti)
Obveznosti investitorja in izvajalca so tudi:
- uporabljati materiale, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje,
- zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
- obnoviti in popraviti vse infrastrukturne vode in naprave ter druge objekte, če bi se zaradi prevelike obremenitve ali tresljajev, povzročenih z gradnjo glavne ceste in z njo povezanih ureditev, poškodovali,
- v najkrajšem možnem času odpraviti morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja glavne ceste,
- zgraditi dostope do zemljišč in objektov, ki v državnem lokacijskem načrtu niso opredeljeni, a so utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank,
- reševati odkup zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi,
- vzdrževati celoten obcestni prostor.
33. člen
(razmejitve ter izročitev in prevzem)
(1) Investitor mora pripraviti ustrezne razmejitve, izročiti dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbeti za prevzem vseh odsekov cest in poti, komunalnih vodov in drugih naprav, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, ne bo prevzel v upravljanje sam.
(2) Po končani gradnji morajo upravljavci tiste infrastrukture, ki ni glavna cesta (deviacije poti, hodnikov za pešce, komunalnih vodov), to infrastrukturo prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
X. ODSTOPANJA
34. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer najdejo rešitve, ki so oblikovno, prometnotehnično ali okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih zadevajo.
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti vse stacionaže objektov in naprav natančno določene. Dopustno je odstopanje od stacionaž, navedenih v tej uredbi, ki je posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
(4) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja komunalnih vodov s traso glavne ceste, ki niso določena s to uredbo. Za vsako drugačno rešitev takega križanja mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca.
35. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
Na območju državnega lokacijskega načrta se lahko postavijo enostavni in nezahtevni objekti v skladu s predpisom, ki ureja vrste objektov glede zahtevnosti.
XI. NADZOR
36. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 3. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
- Družbeni plan občine Litija za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 14/87, Uradni list RS, št. 40/92, 20/94, 63/99 in 5/04),
- Dolgoročni plan občine Litija za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, 34/90, Uradni list RS, št. 40/92, 20/94, 63/99 in 5/04),
- Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88 ter Uradni list RS, št. 89/02 in 7/04).
38. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-23/2010
Ljubljana, dne 21. oktobra 2010
EVA 2010-2511-0060
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister

AAA Zlata odličnost