Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2010 z dne 10. 9. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2010 z dne 10. 9. 2010

Kazalo

3897. Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, stran 10553.

Na podlagi 18. člena Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10), prvega odstavka 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) ter 4. in 5. člena v zvezi s petim odstavkom 54. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 68/09 in 8/10 - ZSKZ-B) je Vlada Republike Slovenije sprejela
A K T
o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev)
(1) Ustanovitelj Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti s tem aktom zagotovi, da bo ta sklad nadaljeval delo kot javna ustanova z imenom Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: sklad) na podlagi Zakona o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10; v nadaljnjem besedilu: ZJSKD), Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 68/09 in 8/10 - ZSKZ-B) in tega akta.
(2) Sklad je pravna oseba javnega prava in je ustanovljen za nedoločen čas.
(3) Sklad je subjekt vpisa v sodnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljani z matično številko 1233661000.
2. člen
(ustanovitelj)
(1) Ustanovitelj sklada je Republike Slovenija.
(2) Ustanoviteljske pravice v skladu izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3) Ministrstvo, pristojno za področje delovanja sklada, je ministrstvo, pristojno za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen
(firma in sedež)
(1) Firma sklada je: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
(2) Skrajšana firma sklada je: JSKD.
(3) Firma sklada v angleščini je: Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenija. Skrajšana firma sklada v angleščini je: JSKD.
(4) Sedež sklada je v Ljubljani.
(5) Naslov sklada: Štefanova ulica 5.
(6) Sprememba naslova sklada ne pomeni spremembe akta o ustanovitvi.
4. člen
(žig)
(1) Sklad pri poslovanju uporablja enobarven žig okrogle oblike s premerom 30 mm, obrobljen s koncentričnim krogom, s kratico JSKD v sredini in naslednjim besedilom v koncentričnem krogu: »Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Štefanova ulica 5, Ljubljana«.
(2) Žigu območnih izpostav je v koncentričnem krogu za imenom sklada dodano ime območne izpostave.
II. NAMEN, POSLOVANJE IN DEJAVNOST SKLADA
5. člen
(namen)
(1) Sklad deluje z namenom spodbujanja razvoja na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem področju in izvajanja drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za kulturo in z zakonom.
(2) Sklad izvaja nacionalni kulturni program kot temeljni strateški dokument slovenske kulturne politike na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Sklad opravlja strokovne in razvojne naloge v zvezi s spodbujanjem ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturne ustvarjalnosti na celotnem slovenskem etničnem prostoru, izvaja izobraževalne programe za vse zvrsti kulturnih dejavnosti, dodeljuje finančna sredstva in opravlja druge naloge, določene v zakonu in tem aktu. Sklad lahko na podlagi pogodbe, sklenjene s samoupravno lokalno skupnostjo, opravlja naloge s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti tudi zanjo.
(3) Sklad opravlja naloge v javnem interesu z namenom zagotavljati trajne možnosti za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter neodvisno odločati o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije, skladno s poslovno politiko sklada ter splošnimi pogoji poslovanja sklada.
6. člen
(poslovanje)
(1) Za vsa vprašanja glede uresničevanja javnega interesa se uporablja ZJSKD in zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.
(2) Za vsa vprašanja glede delovanja in poslovanja sklada, ki niso urejena v ZJSKD, se uporabljajo določbe Zakona o javnih skladih, razen določb o namenskem premoženju, kapitalu in insolventnosti. Javni sklad nima namenskega premoženja.
(3) Sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.
7. člen
(naloge)
Poleg nalog, ki jih sklad opravlja na podlagi ZJSKD ter zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za področje kulture, sklad izvaja tudi naslednje naloge:
- spodbuja ustvarjalnost na področju kulture z dodeljevanjem štipendij, šolnin, nagrad, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud,
- izvaja znanstveno-raziskovalne dejavnosti za področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,
- opravlja knjižnično dejavnost v okviru specializirane knjižnice za področje kulturnih dejavnosti,
- upravlja stvarno premoženje, ki ga skladu v upravljanje dodeli ustanovitelj s sklepom,
- opravlja dejavnost rezidenčnih centrov.
8. člen
(dejavnost po standardni klasifikaciji)
Sklad opravlja naloge iz prejšnjega člena v okviru naslednjih dejavnosti skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
- J/58.110      izdajanje knjig,
- J/58.140      izdajanje revij in druge periodike,
- J/58.190      drugo založništvo,
- J/59.110      produkcija filmov, video filmov,
                televizijskih oddaj,
- J/59.120      postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi
                filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
- J/59.140      kinematografska dejavnost,
- J/59.200      snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
                muzikalij,
- J/63.110      obdelava podatkov in s tem povezane
                dejavnosti,
- J/63.120      obratovanje spletnih portalov,
- L/68.200      oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
                nepremičnin,
- L/68.320      upravljanje nepremičnin za plačilo ali po
                pogodbi,
- M/70.210      dejavnost stikov z javnostjo,
- M/72.200      raziskovalno-razvojna dejavnost v
                družboslovju in humanistiki,
- M/74.200      fotografska dejavnost,
- M/74.900      druge nerazvrščene strokovne in tehnične
                dejavnosti,
- N/77.400      dajanje pravic uporabe intelektualne
                lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih
                del,
- N/82.190      fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
                posamične pisarniške dejavnosti,
- N/82.300      organiziranje razstav, sejmov in srečanj,
- N/82.990      drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti
                za poslovanje,
- O/84.110      splošna dejavnost javne uprave,
- P/85.520      izobraževanje, izpopolnjevanje in
                usposabljanje v kulturi in umetnosti,
- R/90.010      umetniško uprizarjanje,
- R/90.020      spremljajoče dejavnosti za umetniško
                uprizarjanje,
- R/90.030      umetniško ustvarjanje,
- R/90.040      obratovanje objektov za kulturne prireditve,
- R/91.011      dejavnost knjižnic,
- R/91.012      dejavnost arhivov,
- R/91.030      varstvo kulturne dediščine.
9. člen
(nadzor nad uresničevanjem ciljev kulturne politike)
Ministrstvo ima za uresničevanje ciljev kulturne politike pristojnosti, da nadzira usklajenost delovanja sklada z vidika teh ciljev in spremlja ter ocenjuje njihovo doseganje.
III. ORGANI SKLADA
10. člen
(organi sklada)
Organa sklada sta nadzorni svet sklada (v nadaljnjem besedilu: nadzorni svet) in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor).
1. Nadzorni svet
11. člen
(nadzorni svet)
(1) Nadzorni svet ima sedem članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: člani nadzornega sveta), ki jih imenuje in razrešuje vlada za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Člane nadzornega sveta imenuje vlada izmed strokovnjakov s področja dela sklada, financ in pravnih zadev, tako da so upoštevani enakomerna regionalna sestava nadzornega sveta, enotni slovenski kulturni prostor in zastopanost različnih kulturnih dejavnosti s področja dela sklada. Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v skladu, in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
(3) Prvo sejo nadzornega sveta skliče direktor, vodi pa jo najstarejši član nadzornega sveta. Nadzorni svet na prvi seji izmed svojih članov oziroma članic izvoli predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in namestnika ali namestnico predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Predsednik oziroma namestnik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta.
12. člen
(imenovanje članov nadzornega sveta)
(1) Vlada imenuje v nadzorni svet štiri svoje predstavnike, in sicer:
- tri člane na predlog ministra ali ministrice, pristojne za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), izmed katerih je en član usposobljen za pravno področje, in
- enega člana na predlog ministra, pristojnega za finance, ki člana predlaga izmed funkcionarjev ali funkcionark ali javnih uslužbencev ali javnih uslužbenk ministrstva, pristojnega za finance, ki je usposobljen oziroma usposobljena za računovodsko ali finančno področje.
Preostale tri člane imenuje vlada na predlog Zveze kulturnih društev Slovenije in drugih zvez ljubiteljskih kulturnih društev.
(2) Direktor mora obvestiti vlado in Zvezo kulturnih društev Slovenije o poteku mandata članov nadzornega sveta najmanj šest mesecev pred potekom njihovega mandata. V tem času sklad objavi javni poziv, v katerem pozove druge zveze ljubiteljskih kulturnih društev, naj predlagajo kandidate za imenovanje članov nadzornega sveta izmed strokovnjakov s področja dela sklada, financ in pravnih zadev. Javni poziv se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Zveza kulturnih društev Slovenije mora dati svoje predloge direktorju najpozneje 30 dni po prejemu obvestila, druge zveze ljubiteljskih kulturnih društev pa najpozneje 30 dni po objavi poziva. Po poteku rokov iz prejšnjega stavka direktor pošlje ministru predloge za kandidate ali pa obvestilo, da predlogi niso bili dani.
(3) Če Zveza kulturnih društev Slovenije ali druge zveze ljubiteljskih kulturnih društev v zahtevanem roku ne pošljejo zadostnega števila predlogov, imenuje vlada manjkajoče člane na predlog ministra.
(4) Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji.
13. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
- skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen,
- pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada,
- sprejme splošne pogoje poslovanja sklada,
- izvede javni natečaj za imenovanje direktorja,
- predlaga ustanovitelju imenovanje in razrešitev direktorja,
- daje mnenje k poslovni politiki sklada za naslednje srednjeročno obdobje,
- sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila sklada,
- predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki sklada,
- daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
- daje soglasje k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sklada,
- daje predhodno mnenje k predlogu za ustanovitev ali ukinitev območne izpostave,
- daje predhodno mnenje k določitvi mreže programskih koordinacij območnih izpostav,
- sprejme poslovnik nadzornega sveta,
- sprejme splošni akt o vrstah nagrad in priznanj ter postopku in pravilih za njihovo podeljevanje,
- sprejme splošni akt o načinu dela strokovno-programskih komisij,
- daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov strokovno-programskih komisij,
- predlaga imenovanje revizorja ali revizorke,
- na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega sklada,
- daje ustanovitelju in direktorju sklada predloge in mnenja o posameznih vprašanjih s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti,
- ministru na njegovo zahtevo predloži informacije, potrebne za izvajanje nadzora,
- odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu ali tem aktu.
14. člen
(sklic in odločanje nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu.
(2) Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo nadzornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta. Seje nadzornega sveta vodi predsednik nadzornega sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, in sicer z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kakršne ima predsednik nadzornega sveta.
(3) Nadzorni svet je sklepčen, če so na njem prisotni vsaj štirje člani. Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
(4) Glasovanje o predlogu za imenovanje ali razrešitev direktorja je tajno.
(5) Na sejah nadzornega sveta lahko sodeluje tudi direktor, vendar brez pravice glasovanja.
(6) Način dela nadzorni svet podrobneje opredeli s poslovnikom.
15. člen
(pravice in odgovornosti članov nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2) Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti ali obveznosti.
(3) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov skladno s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.
(4) Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo predložiti poročilo s pripadajočo dokumentacijo v zvezi z zadevami, povezanimi s poslovanjem sklada.
16. člen
(predčasna razrešitev člana nadzornega sveta)
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
- če poda pisno odstopno izjavo,
- če ravna v nasprotju s 15. členom tega akta,
- če je zamenjal zaposlitev ali je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
- če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata ali odpovednega roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za imenovanje novega direktorja javnega sklada.
2. Direktor
17. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Direktorja imenuje vlada na predlog nadzornega sveta sklada za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Javni natečaj za direktorja oblikuje in objavi nadzorni svet najmanj 60 dni pred potekom direktorjevega mandata. Rok za vlaganje prijav na javni natečaj ne sme biti krajši od osmih dni od dneva objave javnega natečaja.
(3) Odločbo o imenovanju direktorja in obvestilo neizbranim kandidatom pošlje vlada.
(4) Na podlagi odločbe o imenovanju direktorja sklene minister z izbranim kandidatom pogodbo o zaposlitvi.
18. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- ima najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, v skladu z veljavnimi predpisi ustrezno tej izobrazbeni ravni,
- ima vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti,
- pozna področje dela sklada in ima sposobnost za organizacijo in vodenje dela,
- ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna,
- izkaže aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni in še najmanj enega svetovnega jezika na osnovni ravni.
(2) Kandidat mora prijavi na javni natečaj poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka priložiti tudi program razvoja in vizijo dela sklada za mandatno obdobje, za katero se prijavlja.
19. člen
(pristojnost in odgovornost direktorja)
(1) Direktor zastopa in predstavlja sklad, organizira in vodi delo ter poslovanje sklada ter je odgovoren za zakonitost dela.
(2) Direktor zagotavlja, da sklad posluje skladno z zakonom, tem sklepom in splošnimi akti sklada.
(3) Direktor:
- izdaja splošne akte sklada, ki so v njegovi pristojnosti,
- izdaja akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada, če s predpisi ni določeno drugače,
- predlaga ustanovitelju poslovno politiko sklada,
- na podlagi mnenja nadzornega sveta in ob predhodnem soglasju vlade določi ustanovitev ali ukinitev posamezne območne izpostave,
- imenuje svete območnih izpostav,
- po predhodnem mnenju nadzornega sveta določi mrežo programskih koordinacij območnih izpostav,
- oblikuje predloge splošnih aktov, ki jih sprejme nadzorni svet,
- daje predloge nadzornemu svetu in uresničuje njegove sklepe,
- po predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje člane strokovno-programskih komisij sklada,
- odloča o (so)financiranju programov in projektov na podlagi mnenj in ocen strokovnoprogramskih komisij skladno s poslovno politiko sklada in splošnimi pogoji poslovanja ter z izbranimi izvajalci sklepa pogodbe o financiranju ali sofinanciranju,
- poroča nadzornemu svetu o izvajanju poslovne politike sklada, izboru sofinanciranih programov in projektov ter drugih zadevah, pomembnih za poslovanja sklada,
- ministru na njegovo zahtevo posreduje informacije, potrebne za izvajanje nadzora,
- imenuje projektne in delovne skupine za izvedbo posameznih strokovnih nalog,
- sklepa pogodbe o zaposlitvi in odloča o drugih vprašanjih, povezanih z delovnimi razmerji,
- opravlja druge naloge skladno s tem aktom, drugimi splošnimi akti sklada, zakoni in drugimi predpisi.
(4) Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, s pisnim pooblastilom prenese opravljanje posameznih zadev na uslužbenca sklada. Prav tako lahko s pisnim pooblastilom uslužbence sklada pooblasti za podpisovanje pogodb in drugih listin. Ne glede na dana pooblastila uslužbencem direktor obdrži vsa pooblastila in odgovornosti, ki jih ima po zakonu in tem aktu.
(5) Direktor je za svoje delo odgovoren pristojnemu ministru in ustanovitelju.
(6) Za skrbnost in odgovornost direktorja javnega sklada ter odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.
20. člen
(predčasna razrešitev in potek mandata direktorja)
(1) Direktor je lahko predčasno razrešen:
- če poda pisno odstopno izjavo,
- če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče ali dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče Republike Slovenije ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,
- če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja ali ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada.
(2) Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
(3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada.
IV. STROKOVNOPROGRAMSKE KOMISIJE
21. člen
(imenovanje in mandat strokovnoprogramskih komisij)
(1) Strokovnoprogramske komisije (v nadaljnjem besedilu: komisije) so posvetovalna telesa direktorja.
(2) Komisija ima predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik komisije) ter člane ali članice komisij (v nadaljnjem besedilu: člani komisij), ki jih po njihovem predhodnem soglasju in predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje direktor za dobo treh let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Način dela komisij se podrobneje uredi s splošnim aktom, ki ga na predlog direktorja sprejme nadzorni svet.
22. člen
(člani komisij)
(1) Člani komisij so iz vrst uglednih strokovnjakov, ki delujejo na področjih dela sklada.
(2) Člani komisij ne morejo biti člani nadzornega sveta, direktor ali uslužbenec sklada.
23. člen
(pristojnosti strokovnoprogramskih komisij)
(1) Strokovnoprogramske komisije:
- dajejo mnenja in ocene o predlogih programov in projektov s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pri razdeljevanju javnih sredstev ter oblikujejo predloge (so)financiranja teh programov in projektov,
- predlagajo ukrepe kulturne politike, predloge razvojne politike in druge razvojne ukrepe, ki se nanašajo na področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
(2) Člani komisij ne smejo sodelovati pri odločanju o zadevah, s katerimi so kakor koli poslovno ali osebno povezani.
(3) Komisije imajo pravico biti obveščene o zadevah, o katerih so dale svoje mnenje.
24. člen
(predčasna razrešitev članov strokovnoprogramskih komisij)
(1) Direktor lahko razreši predsednika ali člana komisije pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
- sam zahteva razrešitev,
- pri svojem delu ne ravna skladno s predpisi in sklepom o imenovanju,
- ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
- ravna v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,
- s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge.
(2) Ob predčasni razrešitvi člana se do poteka mandata komisije imenuje nov član.
(3) Pri spremembi direktorja lahko novi direktor še pred potekom mandatov strokovnoprogramskih komisij imenuje nove člane.
V. NOTRANJA ORGANIZACIJA SKLADA
25. člen
(notranja organizacija sklada)
(1) Sklad ima osrednjo strokovno službo in območne izpostave.
(2) Osrednja strokovna služba opravlja strokovne, organizacijske, finančne in administrativno-tehnične naloge.
(3) Območne izpostave opravljajo naloge sklada za območje, za katero so organizirane.
(4) Območne izpostave se lahko povezujejo v programske koordinacije.
(5) Notranjo organizacijo sklada določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sklada, ki ga sprejme direktor po predhodnem soglasju nadzornega sveta.
26. člen
(ustanovitev območne izpostave)
(1) Območna izpostava se ustanovi s sklepom o ustanovitvi, ki ga sprejme direktor na podlagi mnenja nadzornega sveta in samoupravne lokalne skupnosti, kjer bo sedež območne izpostave, ter po predhodnem soglasju vlade.
(2) Območna izpostava se lahko ustanovi, če izpolnjuje naslednja merila:
- pokritost kulturno, socialno in geografsko zaokroženega območja,
- izkazovanje pogojev za samostojno organizacijo ustreznega obsega kulturnih prireditev in izobraževanj območnega in regijskega pomena vsako leto,
- delovanje ustreznega števila kulturnih društev in/ali skupin na področju, ki ga pokriva območna izpostava,
- zagotovljeno sofinanciranje s strani samoupravnih lokalnih skupnosti za izvedbo njenega programa,
- zagotovljeni ustrezni brezplačni prostori, vključno z materialnimi stroški, za njeno delo.
(3) Območna izpostava mora navedena merila izpolnjevati trajno.
(4) Izjemoma lahko na podlagi utemeljenih razlogov direktor ustanovi območno izpostavo tudi, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka tega člena.
27. člen
(svet območne izpostave)
(1) Pri območnih izpostavah se ustanovijo sveti območnih izpostav, ki so posvetovalna telesa direktorja sklada. Svet območne izpostave ima najmanj tri člane, ki jih imenuje direktor na predlog samoupravnih lokalnih skupnosti z območja, ki ga pokriva. Mandat članov traja štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Samoupravne skupnosti oblikujejo predlog na podlagi poziva kulturnim društvom, zvezam kulturnih društev ter posameznikom s področja kulturnih dejavnosti, ki delujejo v posamezni samoupravni lokalni skupnosti. Samoupravne lokalne skupnosti morajo predložiti svoje predloge direktorju najpozneje 60 dni po prejemu neposrednega poziva direktorja za vložitev predlogov.
(3) Svet območne izpostave se konstituira na svoji prvi seji, ki jo skliče direktor najpozneje v 30 dneh, ko so imenovani najmanj trije člani. Člani med seboj izvolijo predsednika in namestnika. Če predsednik ni izvoljen, opravlja do izvolitve njegove naloge najstarejši član sveta območne izpostave. Članom sveta začne mandat teči z dnem konstituiranja sveta.
(4) Svet območne izpostave je sklepčen, če je navzoča večina njegovih članov. Svet območne izpostave odloča z večino glasov navzočih članov.
(5) Način dela območnih izpostav se podrobneje uredi s splošnim aktom, ki ga sprejme svet območne izpostave.
28. člen
(naloge svetov območnih izpostav)
Naloge svetov območnih izpostav:
- dajejo predhodno mnenje k programu dela ter letnemu poročilu območne izpostave, ki zadevajo njihovo območje,
- dajejo predloge in pobude direktorju in nadzornemu svetu sklada za obravnavo vprašanj, ki zadevajo njihovo območje,
- dajejo predloge in pobude za sklepanje pogodb z lokalnimi skupnostmi,
- dajejo mnenja direktorju k izbiri uslužbenca za vodenje območne izpostave.
29. člen
(ukinitev območne izpostave)
(1) Če se ugotovi, da območna izpostava ne izpolnjuje več vseh meril iz 26. člena, sprejme direktor po predhodnem mnenju nadzornega sveta in občine, kjer je sedež območne izpostave, ter po predhodnem soglasju vlade sklep o ukinitvi te območne izpostave.
(2) Izjemoma se lahko direktor, če območna izpostava ne izpolnjuje več vseh meril iz drugega odstavka 26. člena, na podlagi utemeljenih razlogov odloči, da se izpostava ne ukine.
30. člen
(ustanovitev koordinacije območnih izpostav)
(1) Za oblikovanje in izvajanje regijskega programa se več območnih izpostav poveže v programsko koordinacijo.
(2) Mrežo programskih koordinacij določi direktor po predhodnem mnenju nadzornega sveta.
(3) Vodjo koordinacije imenuje direktor izmed vodij, zaposlenih v območnih izpostavah, ki so povezane v programsko koordinacijo.
(4) Merila za oblikovanje koordinacije so:
- pokritost kulturno, socialno in geografsko zaokroženega območja,
- izpolnjevanje pogojev za samostojno organizacijo ustreznega obsega kulturnih prireditev in izobraževanj regijskega pomena vsako leto,
- delovanje ustreznega števila kulturnih društev in/ali skupin na območju, ki ga pokriva,
- zagotovljenost financiranja za izvajanje regijskega programa s strani samoupravnih lokalnih skupnosti.
(5) Izjemoma lahko na podlagi utemeljenih razlogov direktor ustanovi koordinacijo tudi, če niso izpolnjena vsa merila iz prejšnjega odstavka.
31. člen
(naloge, način delovanja in vodenja koordinacije)
(1) Naloge koordinacij so:
- priprava programsko-razvojne strategije za koordinacijo skladno s srednjeročno poslovno politiko sklada,
- zagotavljanje usklajenega dela programskih enot na območju koordinacije in doseganje programskih ciljev organizacije, opredeljenih v razvojni strategiji ter poslovnem načrtu sklada,
- usklajevanje in izvajanje regijskih programov ter uresničevanje konkretnih programskih nalog,
- priprava poročil o izvajanju regijskih programov na območju delovanja koordinacije.
(2) Vodjo koordinacije izmed vodij območnih izpostav, ki sestavljajo koordinacijo, imenuje direktor s sklepom.
(3) Način dela koordinacije se opredeli v aktu, ki ureja notranjo organizacijo sklada.
VI. FINANCIRANJE
32. člen
(financiranje)
(1) Sklad pridobiva sredstva:
- iz sredstev proračuna Republike Slovenije;
- iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu s tretjim odstavkom tega člena;
- iz sredstev Evropske unije,
- iz lastnih prihodkov, kakor so vstopnine, prijavnine, kotizacije, prodaja publikacij in podobno,
- iz donacij in sponzoriranja,
- iz drugih virov.
(2) Ustanovitelj zagotavlja:
- sredstva za sofinanciranje programa in projektov sklada,
- sredstva za finančne transferje, ki se razdeljujejo na podlagi javnih pozivov in javnih razpisov,
- sredstva za izplačilo plač zaposlenih in drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih, ter za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta in strokovno-programskih komisij,
- sredstva za kritje splošnih stroškov delovanja,
- sredstva za programske materialne stroške,
- sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme,
- poslovne prostore osrednje službe sklada.
(3) Samoupravne lokalne skupnosti, za katere sklad izvaja naloge skladno s tem aktom in ki so dogovorjene s pogodbami med samoupravno lokalno skupnostjo in skladom, skladu na podlagi pogodb zagotavljajo:
- sredstva za sofinanciranje programov in projektov, ki jih izvajajo njegove območne izpostave,
- sredstva za izplačilo plač dodatno zaposlenih na njegovih območnih izpostavah ter za druge materialne stroške, povezane z delom dodatno zaposlenih,
- brezplačne prostore za delo njegovih območnih izpostav in njihovo vzdrževanje,
- sredstva za kritje materialnih stroškov, povezanih s prostori območnih izpostav,
- dodatno opremo za delovanje njegovih območnih izpostav in vzdrževanje te opreme.
VII. SREDSTVA SKLADA
33. člen
(namensko premoženje)
(1) Za sklad se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne sklade, o namenskem premoženju, kapitalu in insolventnosti in nima namenskega premoženja.
(2) Sklad upravlja z naslednjimi nepremičninami:
- poslovni prostori v skupni izmeri 132,36 m² v visokem pritličju poslovne stavbe na naslovu Cankarjeva ulica 5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2906, k. o. Ajdovščina, (ID št. stavbe 414),
- poslovni prostori v skupni izmeri 214,00 m² na podstrešju poslovne stavbe na naslovu Cankarjeva ulica 5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2906, k. o. Ajdovščina, (ID št. stavbe 414),
- poslovni prostori v izmeri 288,34 m² v stavbi na naslovu Štefanova ulica 5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2837, k. o. Ajdovščina, (ID št. dela stavbe 90, ID št. stavbe 378), ki se ne štejejo za kapital sklada.
VIII. NADZOR
34. člen
(nadzor nad javnim skladom)
(1) Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja minister.
(2) Minister lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega sklada zahteva kakršne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Direktor ali predsednik nadzornega sveta pošlje zahtevane informacije ministru.
35. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
(1) Sklad nadzira namensko porabo javnih sredstev ter primernost in strokovnost dela izvajalcev kulturnih programov in projektov, ki pridobijo javna sredstva na podlagi sklenjenih pogodb s skladom, ter drugih oseb, za katere tako določa zakon.
(2) Način nadziranja se opredeli s splošnimi pogoji poslovanja sklada.
IX. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI SKLADA
36. člen
(odgovornost za obveznosti sklada)
Sklad je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Subsidiarno je za njegove obveznosti odgovoren ustanovitelj, in sicer do višine enoletnih finančnih sredstev, ki jih sklad dobi iz državnega proračuna v tekočem letu.
X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(delovanje organov sklada)
(1) Dosedanji direktor sklada nadaljuje svoje delo do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.
(2) Dosedanjim članom nadzornega sveta preneha mandat z dnem konstituiranja novega nadzornega sveta skladno tem aktom. Novi nadzorni svet sklada se konstituira najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega akta.
(3) Dosedanji člani strokovno programskih komisij opravljajo naloge do imenovanja novih strokovnoprogramskih komisij v skladu z Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10) in tem aktom.
(4) Dosedanji člani svetov območnih izpostav opravljajo svoje naloge do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.
38. člen
(rok za uskladitev aktov sklada)
Sklad uskladi svoje akte z Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10) in tem aktom v šestih mesecih po uveljavitvi tega akta.
39. člen
(nadaljevanje dela Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ustanovljen z Aktom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, (Uradni list RS, št. 96/00), nadaljuje svoje delo skladno z Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10) in tem aktom.
(2) Območne izpostave sklada, ki so ustanovljene na podlagi Zakona o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 1/96 in 22/00 - ZJS) in Akta o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/00), nadaljujejo svoje delo.
40. člen
(vpis sprememb v sodni register)
Predlog za vpis sprememb v sodni register predloži direktor sklada.
41. člen
(razveljavitev akta)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/00).
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01401-2/2010
Ljubljana, dne 2. septembra 2010
EVA 2010-3511-0018
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik