Na podlagi 21., 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 76/08 in 79/09), Stanovanjskega zakona (SZ-1; Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08 in 90/09 – Odl. US), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE in 11/09), Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP; Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS-stari, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 – Odl. US), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO, Uradni list RS, št. 14/07 in 55/09 – Odl. US), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/07, 55/09 – Odl. US in 100/09) in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07 in 11/10) je Občinski svet Občine Laško na 25. seji dne 14. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Laško za zadovoljenje potreb svojih prebivalcev upravlja in razpolaga s stanovanji, stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori, stavbnimi zemljišči in drugim premoženjem v lasti in upravljanju občine, z namenom zagotavljanja javnega interesa, zlasti:
– gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori, garažami, stavbnimi zemljišči in drugimi nepremičninami;
– financiranja gradnje, nakupa in obnove stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin;
– zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja vseh vrst stanovanj;
– pridobivanja stavbnih zemljišč;
– sprejemanja programov opremljanja stavbnih zemljišč;
– spremljanja in nadzora nad izvajanjem programov opremljanja stavbnih zemljišč;
– oddajanja občinskih stavbnih zemljišč investitorjem;
– opravljanja drugih nalog določenih v občinskem stanovanjskem programu ter s tem povezanimi razvojnimi in finančnimi, organizacijskimi in drugimi aktivnostmi s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom in drugimi veljavnimi predpisi.
2. člen
Odlok o splošnih pogojih Občine Laško pri dodeljevanju stanovanj, oddajanju poslovnih prostorov in ostalih nepremičnin ter določanju najemnin (v nadaljnjem besedilu: odlok) ureja:
– način in postopek dodeljevanja neprofitnih in službenih stanovanj ter bivalnih enot v najem,
– pogoje za določitev upravičencev do sodelovanja na razpisih za oddajo v najem neprofitnih in službenih stanovanj ter merila za njihovo izbiro,
– vsebino medsebojnih pravic in obveznosti med občino in upravičenci v zvezi z dodeljenimi stanovanji in
– oddajanje poslovnih prostorov in določenih zemljišč v lasti občine.
II. ODDAJANJE STANOVANJ V NAJEM
1. Neprofitna stanovanja
3. člen
Upravičenci do neprofitnih stanovanj se določajo in razvrščajo na podlagi vsakokratnega javnega razpisa skladno z veljavnim stanovanjskim zakonom in Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE in 11/09). Besedilo javnega razpisa potrdi Odbor za gospodarski razvoj občine (v nadaljnjem besedilu: odbor). Razpis se objavi na uradni spletni strani Občine Laško, na oglasni deski Občine Laško in v občinskem glasilu Laški bilten.
4. člen
Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so:
– državljanstvo Republike Slovenije;
– stalno prebivališče v Občini Laško;
– da prosilec ali katera izmed oseb, ki skupaj s prosilcem rešujejo stanovanjsko vprašanje, ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino;
– da prosilec ali katera izmed oseb, ki skupaj s prosilcem rešujejo stanovanjsko vprašanje, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;
– da prosilec ali kateri izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja;
– da se mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj gibljejo v mejah, določenih v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem;
– da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.
Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja prilagojenega potrebam invalidov tudi v Občini Laško, če so takšna stanovanja prosta in imajo večje možnosti za zaposlitev ali pa jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve.
Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
5. člen
Občina lahko pri posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj predpiše poleg splošnih pogojev po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem tudi še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati, pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji lahko presegajo skupno število točk po obrazcu za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter prednostnih kategorij prosilcev, ki je sestavni del Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, kot seštevek najvišjih vrednosti točk iz obrazca, za največ 25%.
6. člen
Ob upoštevanju dejstva, da ni možno zagotoviti zadostnega števila stanovanj za vse upravičene, se stanovanja dodelijo tistim, ki upoštevaje različno število stanovanj dosežejo najvišje število točk. V posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj občina izrecno določi skupino prosilcev, ki ima prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
7. člen
Prednostne kategorije prosilcev opredeljene s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem so:
– mladi in mlade družine,
– družine z več otroki,
– invalidi in družine z invalidnim članom,
– družine, z manjšim številom zaposlenih,
– občani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki,
– žrtve nasilja v družini,
– osebe s statusom žrtve vojnega nasilja ter
– prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za občino.
Občina v posameznem razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj posebej opredeli prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev, pri čemer lahko vključi tudi druge prednostne kategorije prosilcev, kot so npr.:
– stalnost bivanja upravičenca v Občini Laško,
– neuspešnost udeležbe upravičenca na prejšnjih razpisih,
– izobrazbo upravičenca in njegovega zakonca,
kar pa mora v razpisu posebej utemeljiti.
Pri stalnosti bivanja upravičenca v Občini Laško, se štejejo leta, dopolnjena v letu razpisa.
Izobrazba udeleženca razpisa in njegovega zakonca, ki se točkuje:
– doktorat ali magisterij, visoka izobrazba, višja izobrazba – točkuje se samo najvišja pridobljena izobrazba.
Točke pridobljene za strokovno izobrazbo udeleženca razpisa in strokovno izobrazbo njegovega zakonca se seštevajo.
8. člen
V javnem razpisu se občina praviloma odloči za oblikovanje dveh prednostnih list, ločeno za stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine, ter za stanovanja, ki so predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dohodek morebitni zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.
Morebitno plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine lahko občina predpiše za največ polovico stanovanj, ki so predmet posameznega razpisa.
9. člen
Varščino za uporabo stanovanja lahko zahteva občina kot denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja.
Varščina za uporabo stanovanja lahko znaša največ tri mesečne najemnine.
Občina in upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja opredelijo v najemni pogodbi medsebojne obveznosti v zvezi z vplačilom, vračilom in ohranjanjem vrednosti varščine za uporabo stanovanja, upoštevaje načelo ohranjanja vrednosti varščine v protivrednosti v eurih.
Varščino za uporabo stanovanja lahko ob poprejšnjem soglasju občine upravičenec do pridobitve neprofitnega stanovanja poravna tudi obročno.
Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja, pri čemer je sklad dolžan vrniti varščino v znesku, ki ustreza dejanski vrednosti varščine oziroma morebitnemu preostanku varščine ob prenehanju najemnega razmerja v eurih.
Varščina se zadrži in se ne vrne, če najemnik neprofitnega stanovanja ni usposobil stanovanja ob izselitvi ali če ni poravnal najemnine ali obratovalnih stroškov.
10. člen
Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, namenjena za pridobivanje neprofitnih stanovanj v lasti občine.
Višina lastne udeležbe lahko znaša največ 10% vrednosti neprofitnega stanovanja po pravilniku iz 116. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08 in 90/09 – Odl. US), brez vpliva lokacije.
Pogoje v zvezi z morebitnim plačilom in vračilom lastne udeležbe uredijo občina in upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja z medsebojno pogodbo, pri čemer se lastna udeležba najemniku neprofitnega stanovanja vrne najkasneje po 10 letih, v eurih, z 2% obrestno mero.
11. člen
Strokovna služba Občine Laško preverja pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter trenutne stanovanjske razmere prosilcev po posameznem javnem razpisu.
Strokovna služba določi udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge.
Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom.
Dokler predpisani rok za dopolnitev vlog ne preteče, ni mogoče sestaviti prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj v najem.
Za vodenje razpisnega postopka se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
12. člen
Komisija za preveritev utemeljenosti vlog, ki jo imenuje občina, prouči utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravi pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.
Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda.
Pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporablja komisija za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem
Če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo.
Po proučitvi vseh okoliščin in ocenitvi stanovanjskih in drugih razmer bodo udeleženci posameznega javnega razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Če se na prednostni vrstni red uvrstijo udeleženci razpisa z enakim številom točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, imajo prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja tisti, pri katerih predstavlja višina najemnine za primerno stanovanje večji delež v družinskem dohodku.
Udeležencem razpisa bodo izdane odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločbe pritoži. Pritožbo naslovi na občino. O pritožbi odloči v 30 dneh po prejemu popolne pritožbe župan Občine Laško. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Prav tako župan odloča o vseh pritožbah na sklepe o zavrnitvi in zavrženju.
Po rešitvi pritožb se objavi seznam upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja.
Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo občina ponovno preverila, če uspeli upravičenec še izpolnjuje pogoje in merila za dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih uspeli upravičenec ne izpolnjuje pogojev in meril javnega razpisa, lahko občina postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.
2. Izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj v najem
13. člen
Občina lahko izjemoma dodeli neprofitno stanovanje v najem:
– ko v primeru rušenja, prenove ter elementarne in druge nesreče, če ne razpolaga z bivalnimi enotami, namenjenimi začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, prizadetemu v nesreči dodeli neprofitno stanovanje v najem za določen čas, do odprave posledic nesreče;
– ko po poprejšnjem mnenju Centra za socialno delo dodeli neprofitno stanovanje za določen čas družini, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesa otrok.
14. člen
Za obravnavo predlogov za izjemne dodelitve neprofitnih stanovanj in začasnih bivalnih enot za socialno ogrožene, imenuje župan posebno strokovno komisijo, ki po obravnavi posameznega predloga in ob sodelovanju strokovne službe pristojnega centra za socialno delo predlaga županu sprejem ali pa zavrnitev predloga za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja oziroma začasne bivalne enote.
15. člen
O izjemni dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem odloča župan.
16. člen
O odločitvi o izjemni dodelitvi neprofitnega stanovanja se obvesti Občinski svet Občine Laško.
17. člen
Za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ne gre v primerih:
a) če se najemna pogodba ponovno sklene po tem, ko je s pravnomočno sodbo sodišča zaradi neplačila najemnine ali stroškov odpovedana, najemnik, ki zaseda stanovanje pa pred datumom določenim za prisilno izpraznitev stanovanja poravna celoten dolg;
b) če se sprosti stanovanjski prostor, ki se po veljavnem stanovanjskem zakonu ne šteje za stanovanjsko enoto, pa bi bil najemni odnos najemnika sosednjega stanovanja ustrezneje rešen (pripojitev);
c) v primerih naštetih v stanovanjskem zakonu:
– če se najemniku odda drugo sproščeno stanovanje v najem zaradi racionalne zasedenosti stanovanjskega fonda oziroma v drugih primerih zagotovitve drugega primernega stanovanja, če najemna pogodba ni odpovedana zaradi krivdnih razlogov najemnika (predvideno rušenje, sprememba namembnosti celotne stavbe, ogrožena varnost bivanja) – 106. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1).
– če se sklene najemna pogodba po smrti najemnika – 109. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1).
– če se sklene najemna pogodba po razvezi zakonske zveze ali prenehanju zunajzakonske skupnosti – 110. člen Stanovanjskega zakona (SZ-1).
– ko gre za izjemno nadaljevanja najemnega razmerja brez javnega razpisa po 110.a členu Stanovanjskega zakona (SZ-1).
– če se sklene najemna pogodba z uporabnikom stanovanja, ki je stanovanje kupil po določilih Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), pa je bila kupoprodajna pogodba zaradi neplačila kupnine razdrta – 124. člen Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91).
3. Službena stanovanja
18. člen
Stanovanja, ki jih zaradi površinskih normativov ali standarda vgrajene opreme ni mogoče oddati po razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj ali pa so ostala prosta po zaključenem razpisu, se lahko oddajo v najem kot službena stanovanja.
Prav tako se kot službena stanovanja oddajajo stanovanja, ki jih je s Pogodbo o neodplačnem prenosu stanovanj št.: 362-41/93, z dne 29. 9. 1993, na občino prenesla Pivovarna Laško d.d..
19. člen
Službena stanovanja se oddajajo v najem v skladu z možnostmi in potrebami praviloma na podlagi internega razpisa.
20. člen
Službena stanovanja se oddajajo v najem z najemno pogodbo za določen čas, to je za čas trajanja delovnega razmerja, ki je podlaga za pridobitev stanovanja v najem. Najemno razmerje preneha s prenehanjem delovnega razmerja oziroma s potekom pogodbenega roka.
21. člen
Za službena stanovanja lahko zaprosijo tisti, katerih zaposlitev je v posebnem interesu Občine Laško in ki so delavci zaposleni v občinski upravi ter v javnih zavodih, javnih skladih in javnih podjetjih, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica ali lastnica je Občina Laško. Prednost pri dodelitvi službenega stanovanja ima tisti subjekt javnega prava, ki zaradi kadrovskih težav ne bi mogel realizirati svojega programa dela.
22. člen
Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za dodelitev službenega stanovanja v najem, so, poleg pogoja zaposlitve iz 21. člena tega odloka, še:
– državljanstvo Republike Slovenije;
– kadrovska pomembnost prosilca za delodajalca in za Občino Laško kot samoupravno lokalno skupnost, izkazana s pisno utemeljitvijo poslovodnega organa delodajalca;
– da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim prebivajo, ni najemnik neprofitnega stanovanja oziroma ni lastnik primernega stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti 60 km od delovnega mesta.
23. člen
V primerih, ko kandidira na internem razpisu več prosilcev s strani istega delodajalca, mora poslovodni organ tega delodajalca izdelati pisni prednostni red teh prosilcev in ga v razpisnem roku posredovati strokovni službi občine (v nadaljevanju: strokovna služba).
24. člen
Strokovna služba pripravi interni razpis za dodelitev službenih stanovanj v najem, ki mu izda soglasje Odbor za gospodarski razvoj občine.
25. člen
V internem razpisu se objavi število razpisanih službenih stanovanj, pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za dodelitve službenih stanovanj v najem, dokumentacija, ki jo morajo prosilci priložiti k vlogi, višino najemnine in varščine, dohodkovno lestvico za upravičenost do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem, okvirni rok zagotovitve stanovanj, okvirni rok izida – rezultata razpisa, rok, do katerega se oddajo vloge in naslov za oddajo vlog.
S pomočjo dohodkovne lestvice si bodo prosilci glede na svoje dohodke lahko izračunali, ali bodo plačevali neprofitno ali tržno najemnino.
26. člen
Interni razpis se objavi na spletnih straneh in na oglasni deski Občine Laško. Besedilo se posreduje tudi vsem poslovodnim organom delodajalcev, navedenih v 21. členu tega odloka, z namenom, da z njim seznanijo zaposlene.
27. člen
Strokovna služba preveri pravočasnost in popolnost prispelih vlog ter izpolnjevanje razpisnih pogojev. Strokovna služba vse prosilce, ki so podali nepopolne vloge, pozove na dopolnitev vlog. Vse vloge, ki niso dopolnjene v postavljenem roku, se štejejo za nepopolne.
Nepopolnih, prepoznih vlog in vlog prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 22. člena tega odloka, se pri odločanju ne upošteva in se prosilce o tem pisno obvesti.
Če poslovodni organi delodajalcev ne posredujejo prednostnega reda prosilcev iz 23. člena tega odloka, jih strokovna služba pozove, da ga predložijo v postavljenem dodatnem roku.
28. člen
Strokovna služba preda vse popolne in pravočasne vloge tistih prosilcev, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, vključno s prednostnimi redi iz 23. člena tega odloka, v obravnavo Komisiji za preveritev utemeljenosti vlog, ki jo imenuje župan.
29. člen
Komisija pripravi seznam vseh prosilcev, ki jih je obravnavala, in predlog liste upravičencev, za katere predlaga, da se jim dodeli službeno stanovanje v najem. Komisija lahko zaradi priprave liste upravičencev pridobi dodatne informacije glede kadrovske pomembnosti posameznega prosilca za delodajalca in za Občino Laško kot samoupravno lokalno skupnost.
30. člen
Komisija posreduje direktorju občinske prave listo upravičencev, za katere predlaga, da se jim dodeli službeno stanovanje v najem in seznam vseh ostalih prosilcev, ki jih je obravnavala. Direktor izda za vsakega upravičenca, ki mu bo dodeljeno službeno stanovanje v najem, posebno odločbo. Odločbe upravičencem vroči strokovna služba, ki tudi obvesti neuspele prosilce.
31. člen
Ko je zagotovljeno posamezno službeno stanovanje, strokovna služba na podlagi odločbe pozove skladno z določbami 32. člena tega odloka posameznega upravičenca na sklenitev najemne pogodbe.
Če se upravičenec ne odzove na ponoven poziv strokovne službe in v roku 8 dni od prejema poziva ne sklene najemne pogodbe, se šteje, da ne želi skleniti najemne pogodbe in da odstopa od udeležbe na internem razpisu.
32. člen
Strokovna služba poziva upravičence na sklenitev najemne pogodbe upoštevaje velikost družine upravičencev in primernost razpoložljivega stanovanja.
Strokovna služba obvesti o sklenitvi najemne pogodbe s posameznim upravičencem delodajalca, pri katerem je ta upravičenec zaposlen.
Delodajalec je dolžan o prekinitvi delovnega razmerja z upravičencem, ki mu je bilo dodeljeno službeno stanovanje po tem odloku, takoj obvestiti strokovno službo.
33. člen
Izjemoma lahko župan na predlog komisije dodeli službeno stanovanje izven internega razpisa, po predhodnem soglasju Odbora za gospodarski razvoj občine, če se ugotovi neodložljiva potreba po zagotovitvi službenega stanovanja.
34. člen
Najemnina za službena stanovanja se določa v skladu z veljavno metodologijo za izračun neprofitne najemnine za upravičence, ki po dohodku izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem.
Za upravičence, ki presegajo navedeni dohodkovni cenzus, se določa najemnina v višini tržne najemnine in znaša 5 EUR/m2.
35. člen
Najemnik službenega stanovanja je dolžan plačati varščino v višini treh najemnin.
36. člen
Najemno razmerje preneha s prekinitvijo delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem je bil najemnik zaposlen ob sklenitvi najemnega razmerja, vključno z upokojitvijo ali s smrtjo najemnika ter se ne more prenašati na ožje družinske člane.
Najemno pogodbo se lahko odpove tudi iz krivdnih razlogov po stanovanjskem zakonu.
37. člen
Najemnik je dolžan v roku 90 dni po prenehanju najemnega razmerja izročiti strokovni službi izpraznjeno prebeljeno službeno stanovanje v stanju, kot to določa zakon.
38. člen
Vsa dosedanja najemna razmerja za službena stanovanja ostanejo v veljavi na način, kot so bila sklenjena.
4. Bivalne enote
39. člen
Občina lahko dodeljuje bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb:
– prizadetim v elementarnih in drugih nesrečah;
– na podlagi predhodnega mnenja Centra za socialno delo družinam, kjer je začasna preselitev potrebna zaradi varstva interesov otrok;
– najemnikom stanovanj v lasti občine, ki se jih na podlagi Stanovanjskega zakona preseli zaradi dolgotrajne nezmožnosti plačevanja najemnine in drugih stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine.
Splošna pogoja za dodelitev bivalne enote sta državljanstvo Republike Slovenije in stalno prebivališče v Občini Laško.
Za namene zadovoljevanja potreb po bivalnih enotah v občini se praviloma uporabljajo starejše stanovanjske enote v lasti občine, ki jih zaradi lokacije na kateri se nahajajo, funkcionalnosti (npr. souporaba sanitarij) ali pa drugih okoliščin ni mogoče oddati upravičencem po javnem razpisu za neprofitna stanovanja.
40. člen
Postopek za dodelitev sproži bodisi posameznik, bodisi steče po uradni dolžnosti. Vzpostavi se seznam upravičencev do dodelitve bivalnih enot. Upravičenost po socialnem kriteriju in po primernosti stanovanja glede na število družinskih članov, pa preveri komisija iz 14. člena tega odloka, ob sodelovanju strokovnih služb pristojnega centra za socialno delo, ko je bivalna enota dejansko zagotovljena.
O pravicah iz 39. člena na prvi stopnji odloča direktor občinske uprave.
O odločitvi o dodelitvi začasne bivalne enote se seznani Odbor za gospodarski razvoj občine na prvi naslednji seji.
5. Nadomestna stanovanja in zamenjave stanovanj
41. člen
Občina v okviru svojih možnosti omogoča menjave najemnih stanovanj in pri tem upošteva spremenjene potrebe najemnikov neprofitnih stanovanj po primerni stanovanjski površini, lokaciji stanovanja, legi (nadstropje) in višini najemnine ter drugih stroškov za uporabo stanovanja. Pred zamenjavo mora najemnik v celoti poravnati vse obveznosti za stanovanje, ki ga zapušča.
O upravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja ali o preselitvi se odloči z odločbo v splošnem upravnem postopku.
42. člen
Postopek za zamenjavo stanovanja ali dodelitev nadomestnega stanovanja se začne na pobudo občine ali na predlog najemnika oziroma upravičenca do nadomestnega stanovanja.
6. Najemnine
43. člen
Najemnine za neprofitna stanovanja se oblikujejo v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin, za vse ostale vrste stanovanj iz tega odloka pa skladno s trenutno veljavno zakonodajo, na podlagi sklepa odbora za gospodarski razvoj občine, v soglasju z občinskim svetom.
7. Sklepanje najemnih pogodb
44. člen
Po opravljeni izbiri najustreznejšega upravičenca do najema neprofitnega stanovanja, službenega stanovanja ali bivalne enote, izda direktor občinske uprave odločbo o oddaji stanovanja oziroma bivalne enote v najem.
Na podlagi odločbe se z izbranim kandidatom sklene najemna pogodba, s katero se na podlagi veljavnega obligacijskega zakonika, veljavnega stanovanjskega zakona in veljavnih podzakonskih predpisov opredeli vsebina medsebojnih pravic in obveznosti med najemodajalcem in najemojemalcem v zvezi z uporabo najemnega stanovanja oziroma bivalne enote.
III. NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV IN POSLOVNIH STAVB
45. člen
S tem odlokom se ureja tudi oddajanje poslovnih prostorov in poslovnih stavb (v nadaljevanju: poslovnih prostorov) v najem, katerih lastnik ali imetnik pravice uporabe je občina. Nadalje se z odlokom določa tudi način oblikovanja najemnine.
Določbe tega dela odloka se smiselno uporabljajo tudi za oddajanje in določanje najemnin za garaže in javne površine za opravljanje poslovnih dejavnosti, če to ni urejeno v kakšnem drugem občinskem predpisu.
46. člen
Za poslovno stavbo se šteje, skladno z določili Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP; Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS-stari, št. 10/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 32/00, 102/02 – Odl. US) stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen tudi pretežno uporablja.
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo skupen vhod, ter garaže v sklopu poslovnih in stanovanjskih stavb.
47. člen
Upravičenci do najema poslovnih prostorov so pravne in fizične osebe, ki opravljajo poslovno dejavnost, humanitarne, politične organizacije in društva.
48. člen
Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje dejavnosti, ki je skladna z opredelitvijo namembnosti območja po prostorskih aktih Občine Laško in veljavno zakonodajo.
49. člen
Postopek oddaje poslovnega prostora ali poslovne stavbe v najem poteka skladno z določbami Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
50. člen
Postopke oddaje poslovnih prostorov in poslovnih stavb vodi Komisija za vodenje in nadzor postopkov razpolaganja s stvarnim premoženjem Občine Laško, ki jo je imenoval župan Občine Laško.
51. člen
Komisija iz prejšnjega člena opravlja v zvezi s poslovnimi prostori in poslovnimi stavbami naslednje naloge:
– obravnava dospele vloge udeležencev javnega zbiranja ponudb,
– pripravlja predloge o oddaji,
– posreduje direktorju oziroma odboru za gospodarski razvoj občine mnenja in predloge v zvezi z gospodarjenjem,
– poda odboru za gospodarski razvoj predlog v primeru, ko glede namembnosti poslovnega prostora ali stavbe za določeno dejavnost nastane dvom.
52. člen
Poslovni prostor ali poslovna stavba se praviloma odda v najem na podlagi metode:
– javne dražbe ali
– javnega zbiranja ponudb.
Pri oddaji poslovnih prostorov v lasti občine se pravilom uporablja metoda javnega zbiranja ponudb.
1. Oddaja poslovnega prostora v najem z neposredno pogodbo
53. člen
Župan lahko odda poslovni prostor ali poslovno stavbo v najem na podlagi metode neposredne pogodbe, če je podan eden izmed naslednjih pogojev:
– v primeru oddaje poslovnega prostora oziroma poslovne stavbe v najem, če je občina manj kot 50% solastnik nepremičnine,
– če je glede na ocenjeno vrednost najemnine in trajanje najema predviden letni prihodek od oddaje nepremičnine, nižji od 10.000 eurov,
– če javno zbiranje ponudb ni uspelo, v roku dveh mesecev po neuspelem javnem zbiranju ponudb,
– če se odda poslovni prostor ali poslovna stavba v najem osebi javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem,
– če se odda poslovni prostor ali poslovna stavba v najem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljene,
– če se odda poslovni prostor ali poslovna stavba za obrambo, zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– sklenitve najemne pogodbe z ožjim družinskim članom, v primeru, da najemnik preneha opravljati dejavnost (upokojitev, zdravstveni razlogi, smrt idr.),
– če se podjetje oziroma samostojni podjetnik statusno preoblikuje in nadaljuje z opravljanjem iste dejavnosti,
– da se najemnik spoji z drugo gospodarsko družbo in bo nova gospodarska družba nadaljevala z isto dejavnostjo, kot jo je imel najemnik,
– če je sedanji najemnik v stečaju ali redni likvidaciji, novi najemnik pa prevzame delavce v redno delovno razmerje,
– če gre za nadomestni poslovni prostor v primeru, ko se mora dosedanji najemnik izseliti iz prostorov, zaradi rušenja stavbe ali drugih urbanističnih razlogov,
– če gre za začasno preselitev najemnika zaradi adaptacije oziroma rekonstrukcije stavbe,
– v drugih primerih, ko je izvajanje dejavnosti v občinskem interesu.
54. člen
Komisija pripravi posamični program oddaje poslovnega prostora z neposredno pogodbo v najem. Posamičnemu programu izda soglasje Odbor za gospodarski razvoj občine, sprejme pa ga župan Občine Laško.
Posamični program vsebuje poleg obveznih sestavin po 20. členu Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin tudi vsebino objave in predlog najemne pogodbe.
Namera o oddaji poslovnega prostora v najem se objavi najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe na oglasni deski in na spletnih straneh Občine Laško.
2. Oddajanje na podlagi javnega zbiranja ponudb
55. člen
Komisija pripravi posamični program oddaje poslovnega prostora ali poslovne stavbe, kateremu izda soglasje Odbor za gospodarski razvoj občine, sprejme pa ga župan Občine Laško.
Program vsebuje poleg obveznih sestavin po 20. členu Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin tudi vsebino objave javnega zbiranja ponudb in predlog najemne pogodbe.
56. člen
Javno zbiranje ponudb se objavi najmanj 15 dni pred javnim zbiranjem ponudb na oglasni deski, na spletnih straneh in po potrebi v Laškem biltenu ter vsebuje:
– ime in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb;
– splošne podatke o poslovnem prostoru ali poslovni stavbi, ki je predmet oddaje v najem;
– namembnost poslovnega prostora ali poslovne stavbe;
– višino najemnine, veljavne v času razpisa;
– čas, za katerega se poslovni prostor ali poslovna stavba daje v najem;
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki;
– pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora ali poslovne stavbe;
– potrdila, dokazila in mnenja, ki jim morajo priložiti ponudniki;
– naslov in rok za oddajo ponudbe;
– navedbo, ali je odpiranje ponudb javno ali ne;
– navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah oziroma podrobnejšo določitev prioritet, ko pogoje razpisa v enaki meri izpolnjujeta dva ali več prosilcev;
– navedbo, da lahko župan do sklenitve najemne pogodbe ustavi postopek oddaje poslovnega prostora;
– rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izboru;
– kontaktne osebe in morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.
57. člen
Ponudbe interesentov morajo biti poslane priporočeno po pošti na naslov, ki je naveden v objavi z oznako »za javno zbiranje ponudb«.
58. člen
Po poteku roka za prijavo na javno zbiranje ponudb komisija odpre prispele ponudbe in preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.
Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku (nepravočasna ponudba), ali pravočasne, vendar nepopolne ponudbe, komisija izloči in o tem obvesti ponudnika.
Ne glede na prejšnji odstavek, komisija pozove ponudnika, ki je oddal nepopolno ponudbo, k dopolnitvi ponudbe, če ponudba vsebuje vse elemente ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo. Rok za dopolnitev te ponudbe je pet dni od prejema poziva za dopolnitev.
Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, lahko komisija:
– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe ali
– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali
– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo, pri čemer za izklicno ceno določi ceno, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki.
Postopki iz prejšnjega odstavka morajo biti izvedeni v roku zavezanosti ponudnikov na dane ponudbe, drugače je javno zbiranje ponudb neuspešno.
Če v postopku javnega zbiranja ponudb ni bila dosežena vsaj po tem odloku izračunana najemnina za poslovni prostor ali v postopkih iz četrtega odstavka tega člena ni bila dosežena vsaj najemnina ki so jo v postopku javnega zbiranja ponudb ponudili najugodnejši ponudniki, je javno zbiranje ponudb neuspešno.
59. člen
Ponudbe se odpirajo na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi obvestila o javnem zbiranju ponudb. O odpiranju ponudb se piše zapisnik.
Zapisnik iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o:
– kraju, datumu in uri odpiranja prispelih ponudb;
– imenih članov komisije;
– predmetu javnega zbiranja ponudb;
– imenih ponudnikov in ponujenih cenah;
– ugotovitvah o popolnosti in pravočasnosti ponudb;
– ugotovitvah o tem ali ponudniki izpolnjujejo pogoje iz zadnje alineje 56. člena;
– morebitnem sklepu o izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena;
– najvišji ponujeni najemnini in imenu oziroma firmi najugodnejšega ponudnika ter ugotovitev, da je bil najugodnejši ponudnik pozvan k sklenitvi pogodbe, ali ugotovitev, da ocenjena vrednost oziroma ob izvedbi postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena najemnina, ki so jo ponudili najugodnejši ponudniki, ni bila dosežena in javno zbiranje ponudb ni bilo uspešno.
O neuspelem javnem zbiranju ponudb komisija obvesti ponudnike v osmih dneh od odpiranja prispelih ponudb oziroma od izvedbe postopkov iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Zoper odločitev o izbranem ponudniku ni pritožbe.
60. člen
V primeru, ko pogoje javnega zbiranja ponudb v enaki meri izpolnjujeta dva ali več ponudnikov, in se komisija ne odloči za izvedbo katerega izmed postopkov po četrtem odstavku 58. člena odloka imajo prednost ponudniki, ki izpolnjujejo naslednje prednostne pogoje:
1. že obstoječa sklenjena pogodba,
2. nova ali edina dejavnost v kraju,
3. dejavnosti, za katere se v razvojnih programih občine ugotovi, da jih bo občina vzpodbujala,
4. število na novo odprtih delovnih mest,
5. stalno prebivališče na območju Občine Laško.
V prejšnjem odstavku navedeni prednostni pogoji se po vrstnem redu med seboj izključujejo.
61. člen
Najemnik oziroma zakupnik je dolžan skleniti pogodbo v roku, ki je določen s posamičnim programom oddaje poslovnega prostora.
Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo za poslovni prostor, mora prevzeti poslovni prostor in ga začeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. V kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka, pogodba se razveže.
3. Način oddaje poslovnega prostora v najem
62. člen
a) Nastanek najemnega razmerja
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe, ki mora poleg z zakonom opredeljenih sestavin, vsebovati naslednje sestavine:
– sedež poslovnega prostora oziroma stavbe, v katerem se poslovni prostor nahaja,
– točno navedbo dejavnosti, za katero se poslovni prostor oddaja,
– čas, za katerega se poslovni prostor oddaja,
– možnost uporabe skupnih delov in naprav v stavbi,
– začetek veljavnosti pogodbe in začetek najemnega razmerja,
– višino najemnine,
– obveznost najemnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj (če cena zavarovanja ni upoštevana v najemnini),
– način obračunavanja in plačevanja obratovalnih stroškov ter dajatev vezanih na poslovni prostor,
– razlogi za prenehanje najemnega razmerja in odpovedni rok,
– določilo, da mora najemnik po prenehanju najemnega razmerja, ne glede na razlog, poslovni prostor vrniti v stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi.
Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist Občine Laško.
63. člen
Najemna pogodba mora vsebovati tudi določilo, da najemnik brez pisnega soglasja najemodajalca, ne sme spreminjati poslovnega prostora, oddati poslovnega prostora v podnajem in da ne sme dovoliti drugim, da opravljajo dejavnost v njegovem poslovnem prostoru.
64. člen
b) Sklenitev najemne pogodbe
Najemna pogodba se praviloma sklene za dobo 5 let. Najemno razmerje se lahko po petih letih izjemoma podaljša ponovno za določen čas nadaljnjih pet let, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko poslovni prostor ali poslovna stavba izjemoma odda v najem za daljši čas, ko se oddaja osebam javnega prava za uresničevanje javnih nalog, ki so določene z zakonom. V tem primeru o sklenitvi najemne pogodbe odloča Občinski svet Občine Laško.
4. Prenehanje najemnega razmerja
65. člen
Najemna pogodba preneha s potekom pogodbenega roka, za katerega je pogodba sklenjena ali z odpovedjo.
66. člen
Najemodajalec ima pravico odpovedati najemno pogodbo v skladu z določbami zakona, tega odloka in najemne pogodbe.
67. člen
Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema:
– če najemnik tudi po njegovem opominu uporablja poslovno stavbo oziroma poslovni prostor v nasprotju s pogodbo ali jih uporablja brez potrebne skrbnosti, tako da se dela občutnejša škoda;
– če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil;
– če najemodajalec iz vzroka, za katerega ni odgovoren trajno ne more uporabljati prostorov, v katerih je opravljal svojo dejavnost, in zato poslovni prostor ali poslovno stavbo sam potrebuje.
68. člen
Najemnik lahko kadarkoli, brez navedbe razloga, odpove najemno pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom. Odpovedni rok za izpraznitev poslovnega prostora začne teči z dnem prejetja pisne odpovedi.
5. Oddaja poslovnega prostora v brezplačno uporabo
69. člen
Poslovni prostor, ki ga začasno ne potrebuje Občina Laško, se lahko odda v brezplačno uporabo.
V brezplačno uporabo se lahko odda tudi poslovni prostor za katerega je bil sprejet individualni program oddaje v najem, pa postopek javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe ni bil uspešno zaključen.
Program oddaje poslovnega prostora v brezplačno uporabo sprejme Odbor za gospodarski razvoj občine.
70. člen
Poslovni prostor se lahko odda v brezplačno uporabo za določen čas, v katerem se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne za več kot pet let.
Izjemoma se lahko odda poslovni prostor v brezplačno uporabo za 20 let, če gre za oddajo za potrebe obrambe, zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.
Poslovni prostor iz drugega odstavka prejšnjega člena se lahko odda v brezplačno uporabo za obdobje, ki ne sme biti daljše od enega leta.
71. člen
Namera o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se objavi najmanj 15 dni pred sklenitvijo neposredne pogodbe na oglasni deski in na spletnih straneh Občine Laško.
72. člen
V pogodbi o oddaji poslovnega prostora v brezplačno uporabo se določi obveznost uporabnika, da krije obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja, stroške uporabe stavbnega zemljišča, stroške zavarovanj in druge stroške za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
Zavarovalne police, ki jih sklepa uporabnik, se morajo vinkulirati v korist Občine Laško.
6. Osnove in merila za določitev najemnin
73. člen
Izhodiščna najemnina se določi v EUR/m2/ mesec, razen če je s tem odlokom določeno drugače. Izhodiščna najemnina znaša 5,63 EUR/m2/mesec.
74. člen
Glede na lokacijo poslovnega prostora se najemnina za poslovni prostor izračuna tako, da se izhodiščna najemnina pomnoži z lokacijskim faktorjem, ki lahko vpliva na višino najemnine za največ 20%.
Lokacijski faktorji po posameznih območjih:
– Laško lokacijski faktor 1
– KS Rimske Toplice lokacijski faktor 0,9
– KS Šentrupert, Jurklošter, lokacijski faktor 0,8.
Zidani Most
75. člen
Za poslovne prostore, ki so v prvem ali višjem nadstropju, se najemnina, izračunana v skladu s tem odlokom, zmanjša za 30% za prvo nadstropje, za vsako nadaljnje nadstropje pa še za 10%, če pomeni višje ležeči prostor tudi bistveno oviro pri možnostih za ustvarjanje dohodka ali predstavlja določeno oviro za opravljanje dejavnosti.
76. člen
Javna podjetja in javni zavodi ne plačujejo najemnine po tem odloku za uporabo prostorov, ki so jim dodeljeni s posebnim sklepom občinskega sveta v uporabo oziroma v upravljanje za izvajanje njihove dejavnosti. Način uporabe in morebitne obveznosti se v takšnih primerih določijo s posebno pogodbo.
Za društva in zveze se izhodiščna najemnina zmanjša za 30%.
77. člen
V primeru, ko je dejavnost v interesu ohranjanja SMJ Laško lahko župan po pooblastilu Odbora za gospodarski razvoj občine zniža izhodiščno najemnino do največ 30%.
78. člen
Za določen čas se lahko zniža ali oprosti plačevanje najemnine najemnika v naslednjih primerih:
– nezmožnost opravljanja dejavnosti zaradi bolezni najemnika, ki je daljša od 60 dni, če najemnik sam, kot edini zaposleni, opravlja dejavnost v poslovnem prostoru;
– za čas adaptacije poslovnega prostora s predhodnim pisnim soglasjem najemodajalca, v okviru terminskega plana izvajanja del;
– za čas vzdrževalnih del pri odpravi posledic poškodovanega poslovnega prostora iz razlogov, katerih povzročitelj ni najemnik.
7. Oddajanje posebnih prostorov (dvorane, sejne sobe)
79. člen
Določeni prostori kot so dvorane, sejne sobe in drugo se lahko oddajajo v najem tudi po dnevih oziroma urah.
Prostori iz prvega odstavka se oddajo v najem na podlagi pisne vloge prosilca.
Cenik za oddajanje prostorov iz prvega odstavka sprejme odbor za gospodarski razvoj občine.
8. Vzdrževanje in vlaganja v poslovni prostor
80. člen
Najemnik je dolžan najeti poslovni prostor vzdrževati kot dober gospodar, upoštevajoč normalno uporabo poslovnega prostora. V primeru nujnega popravila je najemnik dolžan takoj sporočiti napako najemodajalcu oziroma upravniku, vendar najkasneje v treh dneh.
Najemnik je dolžan odpraviti škodo v poslovnem prostoru oziroma stavbi, ki bi jo povzročil sam.
81. člen
Stroške tekočega vzdrževanja plača najemnik.
82. člen
Po prenehanju najemnega razmerja je najemnik dolžan poslovni prostor vrniti v stanju, primernem za nadaljnjo rabo. Ob izpraznitvi poslovnega prostora se napiše zapisnik o prevzemu.
83. člen
Najemodajalec bo poslovni prostor, skupne prostore, dele in naprave vzdrževal tako, da bo opravil vsa investicijsko vzdrževalna dela in s tem preprečil poslabšanje stanja poslovnega prostora.
84. člen
Najemniku se lahko odda v najem delno dokončan oziroma usposobljen poslovni prostor, ki ga je treba za določeno dejavnost v celoti obnoviti.
Najemodajalec in najemnik se pogodbeno dogovorita o obsegu in obliki potrebnih del ter načinu izbire izvajalca za usposobitev poslovnega prostora. Na podlagi ocene potrebnih vlaganj v poslovni prostor (ki jo pridobi najemodajalec) in zbranih ponudb, se ugotovi potrebna višina investicijskih vlaganj za usposobitev poslovnega prostora.
85. člen
V primeru, da najemnikova vlaganja presežejo dogovorjeni obseg potrebnih vlaganj, se višek vloženih sredstev praviloma šteje kot nepovratni vložek v breme najemnika.
86. člen
Glede sredstev vloženih v ureditev poslovnih prostorov skleneta najemodajalec in najemnik posebno pogodbo oziroma aneks k pogodbi, v kateri opredelita priznana vlaganja in način vračanja vlaganj.
9. Splošno
87. člen
Vse dosedanje najemne pogodbe o oddaji poslovnih prostorov v najem ostanejo v veljavi in se uskladijo s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih po sprejemu, razen v primeru, če so novi pogoji za najemnika manj ugodni.
IV. ODDAJANJE ZEMLJIŠČ V NAJEM
88. člen
Višina nadomestila za druge oblike uporabe javne površine, kot je postavitev gradbenih odrov, ureditev gradbišč, postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic, potujočih prodajaln, uporaba pločnikov ali trgov v gospodarske in gostinske namene, terase, se izračuna v skladu s tarifo št. 5 Odloka o občinskih taksah (Uradni list RS, št. 41/08).
Najemnina za uporabo kmetijskega zemljišča, ki se uporablja kot travnik, njiva ali vrt se obračuna glede na enoto rabe v EUR, na začetku leta, in znaša:
– travnik 105 EUR/ha,
– njiva 146,16 EUR/ha in
– vrtovi 199,42 EUR/ha.
V. PRODAJA PREMOŽENJA
89. člen
Prodaja nepremičnin v lasti občine poteka v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin.
90. člen
Občina lahko spodbuja pridobivanje lastnih stanovanj občanov tudi s prodajo zasedenih stanovanj najemnikom občine po modelu javno-zasebnega partnerstva.
Prodaja stanovanj se v primeru iz prvega odstavka izvede na podlagi javnega razpisa z javnim zbiranjem ponudb pod objavljenimi pogoji. Besedilo takšnega javnega razpisa potrdita Odbor za gospodarski razvoj občine in občinski svet.
VI. POSTOPEK ODLOČANJA O PRAVICAH IZ ODLOKA
91. člen
Kadar pristojni organi odločajo o pravicah upravičencev iz tega odloka, pa teh pravic ne ureja področna zakonodaja, uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB2, 126/07 in 65/08).
92. člen
O pravicah iz prejšnjega člena odloča na prvi stopnji direktor Občinske uprave Laško, na drugi stopnji pa župan Občine Laško.
VII. KONČNE DOLOČBE
93. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati Splošni pogoji poslovanja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 35/06).
94. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 352-04/2010-23-22
Laško, dne 16. julija 2010
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.
