Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2010 z dne 9. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2010 z dne 9. 7. 2010

Kazalo

2953. Uredba o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo, stran 7982.

Na podlagi šestega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 94. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za razširitev kompresorske postaje Kidričevo
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za državni prostorski načrt)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 - ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 - ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za razširitev kompresorske postaje Kidričevo (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: DPN) je izdelalo podjetje PROJEKT, d. d., Nova Gorica, pod številko projekta 8496, marca 2010.
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Ta uredba določa prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja zdravja ljudi ter kakovosti bivalnega in delovnega okolja, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, nadzor ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v DPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občini Kidričevo.
(3) Oznake, navedene v 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 28. členu, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(predmet državnega prostorskega načrta)
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtuje razširitev kompresorske postaje Kidričevo in ureditev komunalne infrastrukture.
(2) Ureditveno območje DPN obsega:
- površino kompleksa za razširitev kompresorske postaje, ki jo sestavljajo več objektov, plato cevovodnih povezav in proste površine,
- površine, po katerih poteka infrastruktura, ki je potrebna za nemoteno delovanje kompresorske postaje.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so pripisane na prikazu 3.1.1. Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(2) V območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami v naslednji katastrski občini:
- k.o. Dragonja vas: 606, 607, 608, 645.
(3) Območje državnega prostorskega načrta, na katerem je načrtovana omejena raba prostora (območja infrastrukturnih vodov, potrebnih za nemoteno delovanje kompresorske postaje), obsega parcele oziroma dele parcel po katastrskih občinah:
- k.o. Dragonja vas: 606, 607, 608, 645,
- k.o. Mihovce: 1036.
(4) Obseg območja državnega prostorskega načrta je razviden iz grafičnega dela:
- kot pregledni prikaz na grafičnem načrtu 1: Prikaz območja državnega prostorskega načrta in načrtovanih ureditev v širšem prostoru, list 1.1.1.
- kot umestitev v prostor na grafičnem načrtu 2: Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor, list 2.1.1., 2.1.2., 2.1.3.: Ureditvena situacija.
- s tehničnimi elementi za prenos območja DPN v naravo na grafičnem načrtu 3: Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list 3.1.1.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
5. člen
(lokacija razširitve kompresorske postaje)
(1) Območje za razširitev kompresorske postaje leži zahodno in deloma tudi južno od obstoječe kompresorske postaje Kidričevo, na križišču obstoječih plinovodov M1, M1/1, R14 in R15 in južno od glavne ceste Slovenska Bistrica-Hajdina.
(2) Po razširitvi je kompresorska postaja priključena na prenosna plinovoda M1 in M1/1.
6. člen
(plato kompresorske postaje)
(1) Velikost celega območja razširitve kompresorske postaje je 50.605 m2. Po izgradnji bo to enoten kompleks v obliki prirezanega pravokotnika v velikosti 270 m × 250 m. Na platoju se zgradijo objekti kompresorske postaje, komunalne infrastrukture, instalacij za potrebe kompresorske postaje ter interventnih poti.
(2) Plato kompresorske postaje se uredi brez dviga nad obstoječi teren. Z minimalnimi padci se omogoči odvodnjavanje meteorne vode preko standardiziranih lovilcev olj v lokalne ponikovalnice ter na nižje ležeči teren na način, ki ne bo povzročal škode v vplivnem območju izpusta.
(3) Plato kompresorske postaje je se ogradi z mrežno ograjo višine 2,2 m z varnostnim “V” elementom na vrhu ograje. Dolžina severne ograje kompleksa je 223 m, južne 250 m, zahodne 210 m in vzhodne 200 m.
(4) Vse pohodne površine so tlakovane s tlakovci ali s pranimi betonskimi ploščami, ki so položene tudi okrog nadzemnih plinovodnih naprav na platoju cevovodnih povezav. Plošče so položene v prod zaradi možne kasnejše demontaže v primeru potrebnih posegov na podzemnih plinovodnih napravah.
(5) Površino, predvideno za postavitev kompresorske postaje, je do pričetka gradnje možno uporabiti tudi kot začasno deponijo plinovodne opreme, pod pogoji predhodne ureditve skladno z veljavno uredbo o vodovarstvenem območju.
7. člen
(objekti kompresorske postaje)
Razširitev kompresorske postaje predvideva ureditev naslednjih objektov:
- objekt kompresorskih enot - 3 enote (objekt A);
- objekt kompresorskih enot - 2 enoti (objekt B);
- nadzorno-servisni objekt (objekt C);
- črpališče požarne vode (objekt C1) in bazen požarne vode (objekt C2);
- reducirna postaja lastne rabe zemeljskega plina (objekt D);
- reducirna postaja zemeljskega plina (objekt E);
- plato cevovodnih povezav (objekt F);
- filter separatorji (objekt G);
- hladilniki zemeljskega plina (objekt H);
- stolp izpustov zemeljskega plina (objekt I);
- slop rezervoar (objekt J).
8. člen
(objekt kompresorskih enot - 3 enote - objekt A)
Objekt A:
- namembnost: kompleksni industrijski objekt za instalacijo enega ali več kompresorjev za komprimiranje zemeljskega plina;
- položaj: v zahodnem delu kompleksa, južno od nadzorno-servisnega objekta;
- etažnost: P;
- tlorisne dimenzije objekta: 40,7 m x 22,3 m; tvorijo ga trije prostori za kompresorske enote, ki so medsebojno ločeni z betonskimi požarnimi zidovi;
- višinski gabariti objekta: 13 m;
- streha: enokapna, naklona 6°;
- fasada: vzhodna in zahodna fasada se izvedeta iz kovinskih fasadnih panelov z vmesno toplotno izolacijo v svetli barvi;
- glavne smeri dovozov in dostopov: z vzhodne ali zahodne strani;
- oblikovanje objekta izraža njegovo tehnološko vsebino: oblikuje se kot industrijski objekt, betonski nosilni in delilni zidovi se izvedejo v vidnem betonu.
9. člen
(objekt kompresorskih enot - 2 enoti - objekt B)
Objekt B se oblikuje enako kot objekt A, le z dvema kompresorskima enotama in je zato manjših tlorisnih gabaritov 27,2 m x 22,3 m.
10. člen
(nadzorno-servisni objekt - objekt C)
Objekt C:
- namembnost: namenjen izvajanju nadzornih in servisnih aktivnosti;
- orientacija: v severozahodnem delu kompleksa, vzporedno z regionalno cesto;
- etažnost: P + N;
- kota objekta: 243,5 m n.m.v.;
- tlorisne dimenzije objekta: 51,2 m × 18 m;
- višinski gabariti: sleme dvokapnice 9,9 m in 7,7 m, sleme enokapnice 8,7 m in 9,0 m;
- streha: sestavljena iz enokapnic in dvokapnic z naklonom 12°, krita z jekleno pločevinasto kritino s premazom in posipom, v obliki strešnikov v opečni barvi;
- fasada: debeloslojni mineralni omet;
- glavne smeri dovozov in dostopov: s severne, južne ali zahodne strani;
- objekt se oblikuje tako, da je stavba vizualno razgibana, višinsko se posamezni funkcionalni sklopi prilagajajo tehnološkim zahtevam, zato so medetažne plošče nad pritličjem na različnih višinah;
- ob vzhodni fasadi objekta se vkoplje bazen požarne vode (objekt C2) in črpališče (objekt C1), tlorisnih dimenzij 12,3 m x 10,6 m za predvidoma 350 m³ vode, bazen se zasuje do kote +0,90 cm in površinsko zatravi;
- ob severni strani bazena se postavi rezervoar za diesel agregat, ki je polvkopan, zasut in zatravljen.
11. člen
(reducirna postaja lastne rabe zemeljskega plina - objekt D)
Objekt D:
- namembnost: kompleksen industrijski objekt - energetski objekt;
- orientacija: jugovzhodno od nadzorno-servisnega objekta;
- tlorisni gabariti objekta: 15 m × 14,2 m;
- višinski gabariti: čelni zidovi iz vidnega betona višine 7,7 m;
- streha: enokapna s 6° naklonom;
- fasada: vzhodna in zahodna fasada izvedena iz kovinskih fasadnih panelov in vmesno toplotno izolacijo v svetli barvi;
- glavne smeri dovozov in dostopov: s severovzhodne ali jugovzhodne strani;
- oblikovanje objekta je usklajeno z objekti kompresorskih enot.
12. člen
(reducirna postaja zemeljskega plina - objekt E)
Objekt E:
- namembnost: kompleksen industrijski objekt - energetski objekt;
- orientacija: v jugovzhodnem delu kompleksa;
- tlorisni gabariti objekta: 15 m × 24,2 m;
- višinski gabariti: čelni zidovi iz vidnega betona višine 7,7 m;
- streha: enokapna s 6° naklonom;
- glavne smeri dovozov in dostopov: s severovzhodne ali jugovzhodne strani;
- oblikovanje objekta je usklajeno z objekti kompresorskih enot A in B.
13. člen
(ostali tehnološki objekti kompresorske postaje)
V sklopu razširitve kompresorske postaje se uredijo še ostali objekti, ki so pretežno tehnološke narave:
- plato cevovodnih povezav (objekt F);
- filter separatorji (objekt G);
- hladilniki zemeljskega plina (objekt H),
- stolp izpustov zemeljskega plina (objekt I);
- slop rezervoar (objekt J).
14. člen
(SN 20 kV kablovod)
(1) Normalno obratovanje kompresorske postaje se zagotovi iz obstoječega 20 kV kablovoda Breg.
(2) Rezervno obratovanje kompresorske postaje se zagotovi po novem 20 kV kablovodu Sela 2.
(3) Ločilno mesto med obema 20 kV kablovodoma Breg in Sela 2 bo urejeno v novi transformatorski postaji Kompresorska postaja Kidričevo 70 (v nadaljnjem besedilu: TP KPK 70), v katero se vgradi dve srednje napetostni (v nadaljnjem besedilu: SN) vodni celici.
(4) Nova KPK70 se bo napajala iz zazankanega omrežja iz 20 kV daljnovoda DV Breg. Na daljnovodu 20 kV DV Breg se obstoječi priključni steber zamenja z zaključnim betonskim ali A-drogom, na katerem se zaključijo prostozračni vodniki iz obeh smeri (DV Breg in DV Sela), od droga pa dva SN kablovoda (eden obstoječi in eden novi) v SN blok nove TP. Nova TP KPK70 se poveže z 20 kV kablom z obstoječo TP KPK50. Na ta način se 20 kV zanka od DV Breg napelje preko KPK (obstoječa in nova) do DV Sela 2. Osnovno napajanje bo iz DV Breg, v primeru izpada le-tega se s preklopom v TP KPK70 kompresorska postaja preveže na napajanje iz novega 20 kV DV Sela 2. Možno je tudi obratno, v vsakem primeru je zanka odprta v TP KPK70, kjer se lahko preklop izvede iz enega na drugi vir napajanja.
(5) Položi se napajalni kabel 20 kV v zemlji ob obstoječem 20 kV kablu od TP KPK 70 do priključnega daljnovodnega stebra ter novi kabel 20 kV od TP KPK70 do TP KPK50.
15. člen
(krajinska ureditev)
(1) Ob severnem, zahodnem in južnem robu kompleksa kompresorske postaje do meje s sosednjimi parcelami se zasadijo pasovi avtohtonega drevja: beli gaber, pravi kostanj, maklen, rdeči bor in trepetlika. Ob cesti v Dragonjo vas na zahodnem robu se zasadi linijska poteza visoke vegetacije, ki zagotavlja vizualno zaščito.
(2) Obstoječa grmovna poteza šipkov ob severnem robu kompresorske postaje se dopolni in nadaljuje tudi ob novi razširjeni ograji. Prekinitve v potezi, ki so potrebne zaradi odmikov od plinovodov, se oblikovno ponovijo z ožjimi vrzelmi. Poleg dolžinske razgibanosti se grmovni pas razgiba tudi po širini. Poleg šipka se zasadita rdeči dren in črni trn.
(3) Znotraj ograje kompresorske postaje se zasadi manjše skupine avtohtonih vrst drevja na severnem delu kompleksa. Ob parkirišču na vzhodnem robu se na notranji strani ograje zasadi poteza grmovnic.
(4) Odstopanja od krajinskih ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom niso možna. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tudi načrt krajinske ureditve.
16. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Zeleni odrez se ločeno odvaža na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.
(2) Mešanico zemlje in kamenja ter zemeljskega izkopa se uporabi za zasipanje jarka kablovoda.
(3) Ostanke gradbenega materiala (beton ipd.) se odda v predelavo (drobljenje, separiranje) ali odstranjevanje.
(4) Odpadno embalažo se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala (papirna in kartonska embalaža, plastična embalaža, kovinska embalaža ipd.) in zagotovi odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(5) Zagotovi se ločeno zbiranje embalaže nevarnih snovi (sredstva za antikorozijsko zaščito, ostanki barv, organskih topil). Enako velja za morebitno odpadno mazalno olje delovnih strojev.
(6) Odpadno mazalno olje turbine in kompresorja in kondenzat filterseparatorjev, ki nastajata med obratovanjem kompresorske postaje, je potrebno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadnega olja.
17. člen
(posegi v ureditvenem območju)
Na celotnem območju DPN so dovoljene vse ureditve, ki so predmet te uredbe ter rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture, ob pogoju, da te ureditve ne onemogočajo ureditev po tem DPN ter da ne ovirajo delovanja in vzdrževanja kompresorske postaje. Za vse posege znotraj ureditvenega območja se pridobi soglasje lastnika ali upravljavca kompresorske postaje.
V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
18. člen
(splošne določbe)
(1) Zaradi razširitve kompresorske postaje Kidričevo je potrebna gradnja nove javne gospodarske infrastrukture. Na mestih priključevanja se upošteva pogoje upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. V kolikor se med izvedbo ugotovi, da je poleg navedenih treba posamezen komunalni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca komunalnega voda.
(2) Zaradi gradnje razširitve kompresorske postaje se zaščitijo komunalne in energetske naprave in objekti. Projektiranje in gradnja energetskih naprav in objektov mora potekati skladno s pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, ki so priloženi v tem državnem prostorskem načrtu.
19. člen
(pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Oskrba z električno energijo se izvede v skladu s 14. členom te uredbe.
(2) Daljinsko upravljanje in nadzor kompresorske postaje se izvede iz obstoječe kompresorske postaje, uporabi se obstoječ optični telekomunikacijski kabel.
(3) Zagotavljanje požarne in sanitarne vode se omogoči preko obstoječega priključka na območju obstoječe kompresorske postaje na javno vodovodno omrežje.
(4) Odvod komunalnih odpadnih vod se izvede v vodotesno nepretočno greznico, iz greznice pa se odvaža na čistilno napravo. Tehnološka voda iz filter separatorja se zbira v jekleni cisterni - slop rezervoar. Vode s streh objektov se odvajajo v ponikovalnice. Vode s platojev se preko standardiziranih lovilcev olj odvajajo v ponikovalnice.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
20. člen
(določitev parcel)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel v grafičnem delu državnega prostorskega načrta na listih št. 3.1.1., na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
21. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred pričetkom del investitor zagotovi izvedbo morebitnih zaščitnih izkopavanj odkritih najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva oziroma arhiva najdišča oziroma druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, v času izvedbe stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Deli arheološke dediščine, ki so najdeni med izvedbo posegov v prostor, naj, če je le mogoče, ostanejo, kjer so.
(4) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo možno površino, ki še omogoča izgradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med izvedbo del odkrije arheološke ostaline, se rešitev skladno z varstvenim režimom prilagodi tako, da dediščina ne bo ogrožena.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(6) Investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
22. člen
(urejanje kmetijskih zemljišč)
(1) Na dovoznih poteh do kmetij ter do kmetijskih in gozdnih zemljišč se po opravljenih delih vzpostaviti prvotno stanje.
(2) Prepreči se vse poškodbe prsti, ki lahko nastanejo zaradi gaženja, nepravilnega odlaganja, mešanja horizontov in podobno. Med gradnjo se prst odstrani in začasno odloži. Preprečijo se nenadzorovani prevozi po kmetijskih zemljiščih.
(3) Odvečno prst, ki bo odstranjena s kmetijskih zemljišč pred pričetkom gradnje in ne bo uporabljena pri končni ureditvi platoja kompresorske postaje Kidričevo, investitor v dogovoru s Skladom kmetijskih zemljišč odpelje na za to določena kmetijska zemljišča.
23. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Za zaščito pred požarom se kompresorska postaja z vsemi stavbami, napravami in cevovodi izvede skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom in predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov.
(2) Protipožarni in varnostni sistemi (sistemi alarmnih naprav, sistem za zaznavanje plina, gasilna oprema) morajo biti ločeni in neodvisni od drugih sistemov. Sistemi za zaznavanje požara morajo biti nameščeni povsod tam, kjer je nevarnost požara: v zgradbah, delavnicah in območjih s procesno opremo. Investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja zagotovi študijo požarne varnosti.
VIII. POGOJI VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
24. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da prizadenejo čim manjšo talno površino. Pri gradnji se uporabijo le materiali, o katerih neškodljivosti za okolje obstaja dokazilo. Omeji se gibanje strojev na območje delovnega pasu in zavaruje tla (talni tipi) pred poškodbami, povzročenimi med samo gradnjo in po njej. Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.
(2) Med gradnjo se gradbišče organizira tako, da se prepreči onesnaženje tal, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočega goriva in drugih nevarnih snovi. Ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriva, olja in maziva ter drugih nevarnih snovi so zaščitena pred možnostjo izliva v tla.
25. člen
(varstvo vode in podzemnih voda)
(1) Odvodnjavanje manipulativnih površin nadzemnih objektov kompresorske postaje se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo režim varovanja vodnih virov, in s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinskih voda.
(2) Zaradi varovanja površinskih voda in podtalnice je potrebno med gradnjo preprečiti izlitje in spiranje goriva, maziva in drugih strupenih snovi v površinske vode in podtalnico. Gradnja naj poteka v suhem vremenu oziroma v obdobju, v katerem je mogoče pričakovati manj padavin.
(3) Izvedejo se vsi tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaženja podtalnice, vsi objekti in naprave, ki so temu namenjeni, se redno čistijo in vzdržujejo. Vpliv na podzemne vode se nadzoruje z monitoringom. Aktivna zaščita se izvaja z nadzorom tesnosti mazalnega sistema plinske turbine in kompresorja, hladilnega sistema mazalnega olja in skladišča olj. Med gradnjo se uporabljajo brezhibni stroji, pri katerih je možnost puščanja nevarnih tekočin kolikor se le da majhna. Gradbišče mora biti urejeno tako, da so čim bolj zmanjšane verjetnosti različnih izrednih dogodkov, ki bi lahko pripeljali do razlitja nevarnih tekočin. Nevarne snovi se hrani v skladiščih z ustrezno dimenzioniranimi lovilnimi skledami.
(4) Izvedejo se vsi zaščitni ukrepi in tehnične rešitve za preprečitev izpustov nevarnih snovi v vodonosnik, v času obratovanja kompresorske postaje se izvaja vzdrževanje in nadzorovanje vplivov na podzemno vodo v skladu z Analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi razširitve kompresorske postaje Kidričevo, št.: K-II-30d/l-2/42-a, ki jo je izdelal Geološki zavod Slovenije, z dne 18. 1. 2010.
26. člen
(varstvo zraka)
Med gradnjo in obratovanjem se preprečuje nastanek poškodb, ki bi povzročile uhajanje zemeljskega plina. Sipki material in nezaščitene površine se vlažijo. Preprečuje se raznos materiala z gradbišča. Med gradnjo se upoštevajo predpisi, ki urejajo emisije za gradbeno mehanizacijo in prevozna sredstva.
27. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje se:
- uporablja tehnično brezhibne gradbene stroje in ostale delovne naprave, izdelane v skladu z normami kakovosti glede emisij hrupa gradbenih strojev v skladu s predpisi, ki urejajo emisije hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
- delovne naprave ob neuporabi izklaplja;
- upošteva časovne omejitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi prostori na dnevni čas in na delavnike;
- dela se izvajajo v dnevnem oziroma večernem času med 7. in 19. uro.
(2) Med obratovanjem se upošteva naslednje omilitvene ukrepe:
- novo načrtovane plinske turbine s pomožnimi sistemi so v celoti pokrite s protihrupnim okrovom;
- vse odprtine okrova za hladilni zrak in prezračevanje so na vstopni in izstopni strani opremljene z dušilniki hrupa;
- v vstopnem kanalu zraka pred kompresorjem plinske turbine in v izpušnem kanalu iz plinske turbine je nameščen protihrupni dušilnik;
- turbinski objekt je zaprt v metalni konstrukciji in zvočno izoliran;
- plinovodne cevi so tako na sesalni kot tudi na tlačni strani kompresorja speljane pod zemljo po najkrajši poti.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
28. člen
(etape izvedbe prostorske ureditve)
(1) Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo v več etapah:
1. etapa: plato kompresorske postaje.
2. etapa:
- objekt kompresorskih enot - 3 enote (objekt A),
- nadzorno servisni objekt (objekt C),
- črpališče in bazen požarne vode (objekta C1, C2),
- reducirna postaja lastne rabe zemeljskega plina (objekt D),
- reducirna postaja zemeljskega plina (objekt E),
- plato cevovodnih povezav (objekt F),
- filter separatorji (objekt G),
- hladilniki zemeljskega plina (objekt H),
- stolp izpustov zemeljskega plina (objekt I).
3. etapa:
- objekt kompresorskih enot - 2 enoti (objekt B).
(2) Ureditve se lahko izvajajo posamezno ali skupaj.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
29. člen
(monitoring)
(1) Investitor zagotovi celosten načrt in izvajanje monitoringa za področja, ki jih določa Elaborat o vplivih na okolje, ki ga je izdelal IBE, svetovanje, projektiranje in inženiring, d. d., Ljubljana, pod številko projekta P1KPKI - B114/024 - 1P/01 (v nadaljnjem besedilu: elaborat o vplivih na okolje). Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja, določila te uredbe in soglasij. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi državnimi ali lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja posamezne sestavine okolja (tla, vode, zrak, hrup) se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da bo pridobljena utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja se zavaruje tako, da je omogočeno kontinuirano pridobivanje podatkov.
(2) Monitoring se izvaja za segment hrupa. Med gradnjo in v času obratovanja največje zmogljivosti se izvedejo prve meritve hrupa v skladu s predpisi, ki urejajo meritve hrupa.
(3) Monitoring se izvaja za segment kakovosti podzemne vode v času obratovanja KPK minimalno v treh opazovalnih objektih (vzvodnem in dveh nizvodnih) v skladu s programom monitoringa, ki ga pred obratovanjem zagotovi investitor.
(4) Monitoring se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami elaborata o vplivih na okolje in Analize tveganja za onesnaženje podzemne vode zaradi razširitve KPK. Rezultati monitoringa so javni. Investitor poskrbi za dostopnost podatkov.
30. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Organizacija gradbišča je omejena na obseg območja DPN iz 4. člena te uredbe.
(2) Obveznosti investitorja in izvajalca so poleg navedenih v 16., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27. in 29. členu med gradnjo še:
- zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne prihaja do zastojev na cestnem omrežju, zagotoviti dostope do vseh zemljišč in objektov v času gradnje in po njenem zaključku, ob zastojih ali ovirah na cestah se vzpostavi obvoze, jih ustrezno označi in o tem obvešča uporabnike cest;
- začasne dostopne poti do gradbišč so locirane in urejene tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi cest, bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. V kolikor so med gradnjo izvedene dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se jih izvede v soglasju z lastnikom zemljišča in upoštevanjem trenutne rabe tangiranega in sosednjih zemljišč;
- po izvedbi posegov v prometne površine se izvede sanacijo gradbenega posega tako, da se prepreči kakršnokoli zmanjšanje nosilnosti vozišča. Prometno površino se sanira v enaki obliki in kvaliteti, kot je bila pred gradbenim posegom;
- pred začetkom gradnje se skupaj z upravljavci evidentira stanje obstoječe infrastrukture in zaščiti vse obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, vode in naprave, po gradnji sanira morebitne poškodbe;
- zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno čezmerno onesnaževanje okolja, ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
- v času gradnje in v času obratovanja se zagotovi nemoteno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo obstoječih objektov;
- odpravi se vse morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi gradnje in obratovanja kompresorske postaje;
- morebitne poškodbe okoliških objektov, vodov in naprav, nastale v času gradnje, sanira investitor;
- v primeru križanja načrtovane infrastrukture z ozemljili daljnovodov se izdela študijo o vplivu in ustrezni zaščiti ter elaborat izvedbe.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA
31. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so oblikovalsko, energetsko-tehnično, tehnološko ali okoljevarstveno primernejše ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je + / - 15%, pri višini objektov pa + / - 10%.
(4) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se štejejo tudi druga križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami, načrtovanimi s tem državnim prostorskim načrtom, ki niso določena s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor pridobiti soglasje upravljavca.
XII. NADZOR
32. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
(izvajanje dejavnosti do izvedbe prostorskih ureditev)
Do izvedbe razširitve kompresorske postaje in ureditev iz 2. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno izvajanje kmetijske dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih, gradnja ter redna investicijsko-vzdrževalna dela na prometni, komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi ter vse druge dejavnosti, ki jih je možno izvajati skladno z merili in pogoji te uredbe, pod pogojem, da z njimi soglaša upravljavec kompresorske postaje.
34. člen
(prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje DPN iz 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
Občina Kidričevo:
- Prostorske sestavine Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94),
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990 za območje občine Kidričevo, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 49/97),
- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990, za območje občine Kidričevo, dopolnjenih v letu 2001 (Uradni list RS, št. 83/04),
- Prostorski ureditveni pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 - popravek, 27/93, 26/94), Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Ptuj izven mesta Ptuj - v obsegu, ki velja za območje Občine Kidričevo, kot Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/06).
35. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati:
- Uredba o lokacijskem načrtu za vzporedni plinovod M 1/1 na odseku Kidričevo-Rogatec (Uradni list RS, št. 34/01, 110/02 - ZUreP-1, 34/06 in 33/07 - ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel št. 3, 6, 9, 12, 13/2, 18, 19/4, 20/3 in 520, vse k.o. Dragonja vas, katerih del ureja ta uredba.
- Uredba o lokacijskem načrtu za plinovod M 1/1 Ceršak-Kidričevo (Uradni list RS, št. 27/07 in 33/07 - ZPNačrt) v delu, ki se nanaša na območje parcel št. 2/1, 3, 6, 9, 12, 13/2, 15, 19/4, 520 in 522, vse k.o. Dragonja vas, katerih del ureja ta uredba.
36. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-22/2010
Ljubljana, dne 1. julija 2010
EVA 2010-2511-0081
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister